Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma
Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma, tehnično oblikovanje diplomske naloge, tehnično oblikovanje diplomskih nalog
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




TEHNIČNO OBLIKOVANJE VSEH VRST NALOG PO NAVODILIH FAKULTETE
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov -> Pomoč pri pisanju magistrske naloge
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 12 Jan 2012 08:35    Naslov sporočila: MojSTUDIJ-pomoč pri pisanju in oblikovanju diplom,magistrski Odgovori s citatom

DIPLOMA-VEZAVA, DIPLOMA-LEKTURA,DIPLOMA-POMOČ,DIPLOMSKA NALOGA



MojSTUDIJ.com - ŠTUDENTJE, DIPLOMANTI, PODJETNIKI, STARŠI-POZOR!!

Spletna stran www.MojSTUDIJ.com nudi pomoč rednim in izrednim študentom pri dokončanju študijskih obveznosti, prav tako pa nudi ugodno VEZAVO, KOPIRANJE in POMOČ (npr. pri seminarski-seminarska, diplomi-diplomska ali magistrski nalogi-magistrska naloga).

* Ali ste že zaključili z vsemi študijskimi obveznostmi?
* Ali imate le preprosto težave pri posameznem izpitu/predmetu?
* Ali zgolj potrebujete vrhunsko lekturo Vašega teksta?
* Morda le pomoč pri oblikovanju ali pri pripravi prezentacije?
* Ali Vam manjka le še zaključno diplomska naloga (ugodna vezava)?
* Ali zaradi predolgih delavnikov preprosto ne najdete časa za pripravo sklepnega študijskega dejanja-diplome?
* In ob vsem tem Vas še preganja čas, ker imate obilo obveznosti doma ali na delovnem mestu?

Ne skrbite, imamo rešitev!

MojSTUDIJ.com - Vrhunska pomoč in svetovanje pri študiju !!

>> Opozorili bi radi na zelo pomembno dejstvo, da je na spletu ogromno zavajajočih ponudnikov (ponudb), ki temeljijo na principu »PRIJETNEGA POPOLDANSKEGA ŠTUDENTSKEGA KROŽKA OZIROMA DRUŽENJA«, kjer Vam LE v nekaj dneh prekopirajo celotno, ŽE PREUČENO IN ŽE UPORABLJENO IN ŽE PREDSTAVLJENO TEMATIKO ŽE ODDANEGA IN ZAGOVARJANEGA DIPLOMSKEGA ALI MAGISTRSKEGA DELA, za »SIMBOLIČNO« ceno. TOVRSTNI PONUDNIKUI NIMAJO NOBENE VEZE Z RAZISKOVALNO DEJAVNOSTJO TER MEČEJO SLABO LUČ IN PRIZVOK NA RESNO RAZISKOVALNO DELO. Vse naše naročnike pozivamo, da naj bodo pri izbiri ponudnika sila pozorni, saj gre pri raziskovalnemu delu nenazadnje za cilj ugotoviti in dognati nova dejstva in NE REPRODUCIRATI DOGNANJA NEKOGA DRUGEGA. Gre za protipravno oziroma kazensko dejanje.<<

Kontakt:

info@mojstudij.com
http://www.mojstudij.com
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 13 Jan 2012 08:31    Naslov sporočila: Kako do diplome Priročnik za študente Celje fkpv Odgovori s citatom

dr. Tatjana Kovač
Kako do diplome
Priročnik za študente
Celje 2009
Tatjana Kovač, Mirjana Ivanuša-Bezjak, Bogdan Kavčič, Irena Slemenšek in
Jožica Škorja
KAKO DO DIPLOME
Priročnik za študente
4. dopolnjena izdaja
Izdala in zaloţila ■ Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Celje 2009
Tisk ■ Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Celje 2009
© 2009 Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Kopiranje oz. razmnoţevanje brez pisnega dovoljenja FKPV je prepovedano.
1 Uvod................................................................................................................................ 5
2 Priprava diplomskega dela ............................................................................................. 6
2.1 Izbira teme diplomske naloge ...................................................................................... 7
2.2 Prijava teme z dispozicijo diplomske naloge .............................................................. 7
2.2.1 Naslov diplomske naloge ........................................................................................ 8
2.2.2 Potrditev teme diplomske naloge ............................................................................ 9
3 Pisanje diplomske naloge ............................................................................................. 10
3.1 Poglavja diplomske naloge ........................................................................................ 10
4 Delo z viri in literaturo .................................................................................................. 12
4.1 Pregled in izbor virov.................................................................................................. 12
4.2 Vrste virov ................................................................................................................... 13
4.3 Iskanje literature ......................................................................................................... 13
4.3.1 Iskanje v knjiţnici .................................................................................................. 13
4.3.2 Bibliografski podatki na zgoščenkah ...................................................................... 15
4.3.3 Iskanje po računalniških podatkovnih bazah ......................................................... 15
4.4 Branje literature .......................................................................................................... 16
4.5 Izpisovanje iz literature ............................................................................................... 17
4.6 Urejanje lastne dokumentacije ................................................................................... 17
5 Raziskovalno delo za diplomsko nalogo ....................................................................... 18
5.1 Metode raziskovanja .................................................................................................... 18
5.2 Vrste raziskovanja ...................................................................................................... 18
5.2.1 Namizno raziskovanje ........................................................................................... 18
5.2.2 Kvantitativno raziskovanje ..................................................................................... 18
5.2.3 Kvalitativno raziskovanje ....................................................................................... 19
5.3 Anketni vprašalnik ...................................................................................................... 19
5.3.1 Strukturirani tip spraševanja .................................................................................. 20
5.3.2 Nestrukturirani tip spraševanja .............................................................................. 20
5.3.3 Visokostrukturirani vprašalniki ............................................................................... 20
5.3.4 Polstrukturirani vprašalniki .................................................................................... 20
5.3.5 Sestavljeni vprašalniki ........................................................................................... 20
6 Oblikovanje naloge ....................................................................................................... 23
6.1 Zunanja stran (platnice) .............................................................................................. 23
6.2 Prva notranja stran (ponovljena platnica) ................................................................. 23
6.3 Nastavitev strani in izpis ............................................................................................ 24
6.4 Številčenje strani ........................................................................................................ 24
6.5 Tip pisave, velikost črk, slog ...................................................................................... 24
6.6 Poglavja ....................................................................................................................... 25
6.7 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi dokumenta) ........................................... 25
6.8 Tabele in slike ............................................................................................................. 25
6.9 Kazalo vsebine ............................................................................................................ 26
6.10 Obseg naloge ............................................................................................................ 26
6.11 Jezik in čistopis ........................................................................................................ 27
6.12 Citiranje ..................................................................................................................... 27
6.12.1 Skrajšano citiranje ................................................................................................ 27
6.12.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo ...................................................... 28
6.12.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela ............................................................ 28
6.12.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu ........................................................... 28
6.12.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v podatkovnih bazah ............. 29
6.12.6 Citiranje prispevka s spleta................................................................................... 29
6.12.7 Citiranje ustnega vira............................................................................................ 29
6.12.8 Opombe pod črto ................................................................................................. 29
6.13 Literatura in viri ......................................................................................................... 30
6.13.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …) .......................................... 30
6.13.2 Članki v serijskih publikacijah ............................................................................... 31
6.13.3 Elektronski viri ...................................................................................................... 32
6.13.4 CD (zgoščenka) in prispevek na CD ..................................................................... 33
6.13.5 Netiskane in druge publikacije .............................................................................. 34
6.14 Sklepne misli ............................................................................................................. 34
7 Popravljanje in tehnična ureditev besedila ................................................................. 35
7.1 Vsebinski popravki ..................................................................................................... 35
7.2 Pravopisni, slovnični in slogovni popravki ter obseg naloge .................................. 35
7.3 Vezava in število izvodov naloge ............................................................................... 35
7.4 Splošni napotki ........................................................................................................... 36
8 Zagovor diplomske naloge ............................................................................................ 37
8.1 Priprava na predstavitev diplomskega dela .............................................................. 37
8.1.1 Priprava gradiva za predstavitev ............................................................................. 37
8.1.2 Izbor in priprava prostora in tehničnih pripomočkov ................................................. 37
8.2 Potek predstavitve (protokol) ..................................................................................... 38
9 Zaključne misli .............................................................................................................. 40
10 Uporabljena literatura in viri........................................................................................ 41
11 Priloge .......................................................................................................................... 42
Slika 1: Spletna stran knjiţnice FKPV ..............................................................................14
Slika 2: COBISS – baze podatkov....................................................................................15
Slika (Fotografija, Graf) 3: Neto plača zaposlenih ............................................................26
Tabela 1: Izračun plač ......................................................................................................25
1 ■ Uvod
1 Uvod
Sanje vsakega študenta so slovesna podelitev diplome. To je trenutek, na katerega verjetno mnogokrat pomisli, tako v prijetnih kot v neprijetnih trenutkih študija.
V prvem letniku se vsakemu študentu zdi diploma nekaj zelo oddaljenega in sanjskega. V drugem letniku se diplomi pribliţuje, v tretjem letniku pa to postane ţe resničnost. Ko študenta do konca študijskih obveznosti loči le še nekaj izpitov, pa začne vedno bolj razmišljati o vsebini svoje diplomske naloge. Pri tem tehta, kateri predmeti so bili tisti, ki jih je najraje poslušal in pri njih najbolj navdušeno sodeloval; katerega predavatelja, bi ţelel izbrati za mentorja pri svoji nalogi; na katerem strokovnem področju ţe ima izkušnje oziroma bi jih ţelel dopolniti in razvijati.
S priročnikom Kako do diplome ţelimo študentom Fakultete za komercialne in poslovne vede pomagati, svetovati in jih spodbujati na poti do diplome.
2 ■ Priprava diplomskega dela
6
2 Priprava diplomskega dela
Diplomska naloga je samostojno strokovno delo študenta1. Pisci diplomskih in drugih strokovnih del ne ustvarjajo kar po spominu in ne izhajajo zgolj iz svojega omejenega znanja, ampak si pri pisanju pomagajo z različnimi objavljenimi podatki, s proučevanjem literature črpajo tuje znanje, povzemajo dejstva iz drugih del, uporabljajo ţe izdelane koncepte in teorije ter prevzemajo tuje misli. Vsako raziskovanje in pisanje torej deloma temelji na proučevanju podatkov. Obstoječe znanje povzemamo, ga razčlenjujemo, dopolnjujemo in z dodanim lastnim prispevkom zdruţujemo v novo kakovostno znanje. Tako ali drugače zapisano znanje s tem omogoča napredek in porajanje novega znanja, saj ni treba vsakokrat vsega ponovno odkrivati (Kobeja 2001, 11).
Postopek izdelave diplomske naloge praviloma teče po korakih v naslednjem vrstnem redu:
1. ideja o temi (predlog naslova diplomske naloge);
2. seznanitev s Pravilnikom o diplomski nalogi in z Navodili za pisanje diplomske naloge;
3. preverjanje razpoloţljivih virov (obstoj in dosegljivost literature in virov);
4. posvet s potencialnim mentorjem o primernosti naslova in predlagane vsebine;
5. faza zasnove naloge: izdelava dispozicije, v sodelovanju z mentorjem, prijava teme z dispozicijo (obr. DN-1), potrditev teme, dispozicije in mentorja (Sklep KŠZ2);
6. faza nastajanja naloge: začetek pisanja naloge (struktura poglavij, miselni vzorci), izvedba raziskovalnega dela (npr. anketa), pisanje vsebine, sodelovanje z mentorjem (1. osnutek naloge in popravki, 2. osnutek naloge …), analiza raziskovanja, vrednotenje hipotez, sklepi in zaključek (sodelovanje mentorja), pisanje zahvale, povzetka in ključnih besed (v slovenščini in tujem jeziku), zadnji pregled mentorja (in somentorja, obr. DN-2);
7. faza dokončanja naloge: lektoriranje in potrdilo lektorja (DN-3), dokončno tehnično oblikovanje v skladu z navodili, vezava naloge in oddaja treh vezanih izvodov ter enega na CD, oddaja naloge, prijava k zagovoru diplomske naloge (obr. DN-4 s prilogami);
8. priprava scenarija za javno predstavitev diplomske naloge (predstavitev v PowerPointu) in trening (časovna omejitev!);
9. zagovor diplomske naloge;
10. svečana podelitev diplomske naloge.
Čas pisanja diplomske naloge je od enega do šest mesecev (glede na časovno omejitev študenta ali mentorja, delovno vnemo in dosegljivost podatkov). Mentor pri tem študenta usmerja in mu svetuje. Večinoma poteka komunikacija med študentom in mentorjem preko elektronske pošte, večje tekstovne sklope pa študent posreduje mentorju tiskano na papirju. Ker je diplomska naloga študentovo avtorsko delo, ne gre pričakovati, da jo bo pisal mentor! Njegova vloga je strokovna pomoč, usmerjanje in svetovanje.
1 FKPV: Navodila za pisanje diplomske naloge, Pravilnik o diplomski nalogi (3. člen)
2 Komisija za študijske zadeve
2 ■ Priprava diplomskega dela
7
2.1 Izbira teme diplomske naloge
Študent izbere temo diplomske naloge po lastni presoji ali na osnovi razpisanih tem za tekoče študijsko leto. Pred prijavo teme seznani potencialnega mentorja z izbrano temo in si pridobi njegovo ustno soglasje. Mentor je lahko pedagoški delavec visoke strokovne šole: asistent, predavatelj, višji predavatelj, docent, profesor itd. Če je vsebina naloge multidisciplinarna, se v skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi določi tudi somentorja.
Pred začetkom izbire teme diplomske naloge si mora vsakdo postaviti nekaj vprašanj (Bučar 2000, 6): Kaj je tisto, kar me zanima, kar ţelim proučevati? Zakaj me to, kar ţelim v diplomski nalogi proučevati, zanima ? Kako bom proučeval tisto, kar me zanima (struktura in metoda)? Kje in od kod bom črpal podatke, informacije in znanje? Ali bo to besedilo še kdo bral?
Odgovore na zastavljena vprašanja iščemo postopno. Osnovna ideja je povezana s posameznikovim osebnim zanimanjem za določeno temo (ne glede na to, ali je ideja lastna ali tuja). Izdelovanje naloge, ki posameznika ne zanima, po vsej verjetnosti ne bo dalo dobrih rezultatov. Ne smemo pa pozabiti na intelektualno radovednost, ki bo skoraj vsak problem naredila zanimiv, in na raven splošnega znanja o izbrani temi. S pripravljanjem diplomske naloge bo posameznik nadgrajeval in izboljševal strokovno znanje na izbranem področju.
V skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi lahko študent prijavi temo naloge skupaj z dispozicijo, ko mu manjkata največ dva izpita. Torej ni ovir, da bi z nalogo odlašali; najbolje je začeti takrat, ko »se posveti« dobra ideja in ko le-ta dozori v primeren naslov naloge.
2.2 Prijava teme z dispozicijo diplomske naloge
Študent prijavi temo na obrazcu "Prijava teme diplomske naloge" (obrazec DN-l, glej prilogo), ki ga odda v referatu za študentske zadeve . Vsebina obrazca DN-1 vključuje tudi obvezne točke dispozicije diplomske naloge, določene v 8. členu Pravilnika o diplomski nalogi:
- naslov diplomske naloge,
- opredelitev problema, namen in cilji ter osnovne trditve ali hipoteze,
- predvidene metode dela,
- predvidena struktura poglavij (kazalo),
- predvidena literatura in viri.
Študent vloţi omenjeni obrazec takrat, ko je dispozicija končana in jo je potrdil – podpisal mentor. Dispozicija naloge pomeni »ogrodje« diplomske naloge, zato je njeni pripravi potrebno posvetiti dovolj časa in pozornosti. Kakovostna dispozicija je izhodišče za nastanek in pisanje diplomske naloge.
2 ■ Priprava diplomskega dela
8
2.2.1 Naslov diplomske naloge
Študent napiše predvideni (delovni) naslov diplomske naloge. Oblikuje ga glede na razpisane teme diplomskih nalog, ki jih za vsako študijsko leto potrdi senat šole (5. in 6. člen Pravilnika o diplomski nalogi, priloga). Razpisane teme diplomskih nalog so širša, naslov naloge pa oţja opredelitev izbranega področja. Naslov je lahko določen v sodelovanju in soglasju podjetja, v katerem je študent zaposlen ali je v njem opravljal obvezno delovno prakso. Nekatera podjetja podpirajo raziskave, kakršne so diplomske naloge, še posebej, če je tema naloge za podjetje privlačna.
Opredelitev problema, namen in cilj diplomske naloge, osnovne trditve ali hipoteze
V tej točki študent na kratko opredeli problem, ki ga bo obravnaval v diplomski nalogi. Opiše namen diplomske naloge (definicija problema, zakaj se je odločil za to temo) in predstavi, katere cilje ţeli doseči (kaj so predvidene rešitve problema). Osnovne trditve ali hipoteze so tiste predpostavke, ki predvidoma rešujejo zastavljeni problem. V raziskovalnem delu jih je potrebno ovrednotiti – potrditi ali zavrniti.
Predvidene metode dela (in raziskovanja)
V tem poglavju je potrebno opredeliti metode dela oziroma raziskovanja, kot so:
študij strokovne literature (primarni in sekundarni viri), metoda komparacije (primerjava različnih virov), metoda kompilacije (povzemanja raznih virov), metoda anketiranja, metoda opazovanja, metode statističnih obdelav, metode ekspertnih sistemov in sistemov za podporo odločanju, etnografska metoda, ….
Izbira metode je odvisna od vsebine naloge, vrste obravnavanega problema in okolja tega problema. Nekatera tipična vprašanja, ki pomagajo pri izbiri ustrezne metode, so: ali bo diplomska naloga teoretičnega značaja in bo uporabljala statistične podatke; ali se bo izvajala anketa na naključno izbranem ali določenem vzorcu anketirancev; ali bo naloga izdelana na primeru konkretnega podjetja – organizacije; kje in kako zbrati podatke; ali so podatki za raziskovalni del naloge dostopni na internetu in v javno dostopni literaturi in kako dobljene rezultate raziskave statistično obdelati in jih prikazati?
Pri zbiranju podatkov in informacij, ne glede na metodo, lahko študent naleti na razne omejitve, kot so nedostopnost virov zaradi poslovne tajnosti, dostop do virov za omejeno obdobje ali omejeno področje itd. V takem primeru omejitve tudi navedemo.
Predvidena struktura poglavij
Struktura poglavij – predvideno kazalo, ki je sestavni del dispozicije, je predvidena zasnova vsebine. Morda ga bo potrebno pri pisanju dopolniti ali spremeniti. Kazalo mora vsebovati naslove glavnih poglavij in podpoglavij in njihovo zaporedje, iz katerih bo razvidna struktura. Poglavja morajo biti logično in smiselno povezana in morajo tvoriti zaključeno celoto.
2 ■ Priprava diplomskega dela
9
Predvidena literatura in viri
Seznam literature naj vsebuje literaturo in druge vire (strokovne revije, časopisi, CD, DVD, internetni naslovi …), ki jih bo študent uporabljal pri pisanju naloge. Praviloma naj ne bo starejša od 10 let in ne sme biti izključno slovenska. Pričakujemo, da bodo v seznamu vsaj trije viri tujih avtorjev.
Dispozicija je napisana v slovenskem knjiţnem jeziku (pravopisno in slogovno ustrezna).
2.2.2 Potrditev teme diplomske naloge
Temo diplomske naloge odobri predsednik Komisije za študijske zadeve in potrdi mentorja (9. in 10. člen Pravilnika). Kandidat mora diplomsko nalogo končati v šestih mesecih po odobritvi, to je od datuma prejetega sklepa Komisije za študijske zadeve. Če naloge v tem roku ne dokonča, mora zaprositi Komisijo za študijske zadeve za podaljšanje roka.
Naslova teme in izhodišč, na katerih temelji dispozicija diplomske naloge, praviloma ni moţno spremeniti. Tudi mentorja običajno ne zamenjujemo, če ni utemeljenih razlogov za to. Kadar obstaja potreba po takih spremembah, jih študent ureja s posebnimi vlogami (obrazec DN-5 in DN-6; 6. in 12. člen Pravilnika).
3 ■ Pisanje diplomske naloge
10
3 Pisanje diplomske naloge
Diplomska naloga je študentovo samostojno strokovno delo. To je pisni dokument, s katerim študent dokaţe, kako zmore med študijem pridobljeno znanje uporabiti za obravnavanje izbrane tematike s področja komerciale. Diplomska naloga je dokaz o študentovem samostojnem strokovnem delu. Usmerjena mora biti v kritično reševanje izbrane teme iz prakse in aplikacije strokovno-teoretičnega znanja, pridobljenega pri študiju.
Jezik v diplomski nalogi ne sme biti esejističen, literaren, ampak stvaren, znanstven. Izraţati se moramo jasno in natančno ter dosledno uporabljati strokovno terminologijo. Naloga mora biti bralcu razumljiva. Diplomsko nalogo pišemo v prvi osebi ednine ali mnoţine.
3.1 Poglavja diplomske naloge
Struktura diplomske naloge je opredeljena v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
a. Naslovnica – je opredeljena v 17. čl. Pravilnika o diplomski nalogi in v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
Prva notranja stran vsebuje osnovne podatke o nalogi in mora biti urejena strogo po teh navodilih in v skladu z navedenim primerom, kot je prikazano v prilogi.
b. Zahvala na začetku diplomske naloge ni obvezna, vendar se v njej lahko zahvalimo mentorju, osebi, ki je lektorirala besedilo ter ostalim, ki so sodelovali in tako pripomogli k nastanku naloge. Obsega naj največ pol strani.
c. Povzetek s ključnimi besedami obsega največ pol strani v slovenskem in angleškem (nemškem) jeziku. Zajema bistvene misli, povezane s tezo diplomske naloge. Povzetek in ključne besede naj bralca poučijo o naravi našega dela in ga usmerijo, da ne bo v njem iskal tistega, česar ni in česar niti nismo nameravali obravnavati. Ključne besede naj bralcu povedo, kateri najpomembnejši pojmi so v diplomski nalogi razloţeni.
d. Kazalo podrobno označuje poglavja po straneh (priporočljivo je dodati tudi kazalo tabel in slik). Sestavimo ga na koncu, ko je ţe natipkan čistopis naloge. Sledi mu seznam tabel, slik in grafov, če jih v nalogi uporabimo. Z urejevalnikom teksta, npr. Ms Wordom, lahko izdelamo avtomatsko kazalo vsebine, tabel in slik v ţeleni obliki.
e. Uvod razlaga dispozicijo diplomske naloge. Ponovimo točke dispozicije in navedemo naloge, ki jih je treba opraviti, da bi realizirali zastavljene cilje.
f. Teoretični del (ni naslov poglavja) ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte in metode. Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in moţne smeri iskanja rešitev.
g. Empirični del (ni naslov poglavja) vsebuje primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih podatkov. V tem delu se tudi opravi test hipotez, ki so postavljene v uvodu. Trditev se lahko dokaţe kot pravilna ali pa se ovrţe.
3 ■ Pisanje diplomske naloge
11
Teoretični in empirični (analitični) del sestavljata jedro naloge. To je osrednji, najobseţnejši, najpomembnejši in najbolj inventivni del pisnega dela (Ţiţmond 1998, 24-26). V njem se podrobno razvija, razlaga in postopoma obdeluje tema. Dejstva, dokazi in misli se strokovno in logično povezujejo. Pri tem je pomembno, da je študent samostojen in objektiven pri presoji in ocenjevanju relevantnih dejstev in predlogov. Iz teoretičnega uvoda mora biti razvidno, kako se naša raziskava vključuje v dosedanje raziskovanje tega vprašanja in kakšen bo naš prispevek.
V jedru navajamo druge pisce, tako da povzemamo njihove misli, ali pa da dobesedno navedemo posebno pomembne misli. Ob tem se moramo seveda ravnati po pravilih o citiranju (Navodila). Dobesedne navedbe naj ne bodo predolge in naj jih ne bo preveč. Izbor literature, na katero se sklicujemo, mora biti dovolj širok.
Jedro je razčlenjeno na več poglavij in po potrebi na podpoglavja, ki morajo biti logično povezana – vsako mora biti smiselno nadaljevanje prejšnjega. To pomeni, da posamezno podpoglavje ločeno obravnava določeno področje, ki spada v glavno poglavje. Če je le mogoče, mora vsako podpoglavje smiselno nadaljevati prejšnje misli. Vse skupaj mora biti seveda povezano z naslovom poglavja.
Besedilo pišemo v odstavkih. V posameznem odstavku je skupina stavkov, ki izraţajo zaokroţeno misel in se logično povezujejo s prejšnjim oziroma naslednjim odstavkom. Ko povezanosti ni več, se odločimo za novo poglavje.
h. Zaključek (sklepne misli) je povzetek ugotovitev. V tem delu povzamemo vsebino celotne naloge (kaj je bilo narejeno, ugotovljeno) in izoblikujemo priporočila za prakso ter navedemo morebitne odprte probleme, ki jih je še treba razrešiti.
Sklep je v bistvu sistematična, natančna in strnjena sinteza spoznanj, stališč, dejstev in ugotovitev analitično raziskovalnega dela jedra in predlogov. Zato v njem ne navajamo novih podatkov, dokazov, informacij in predlogov. Sklep mora biti razmeroma kratek (do tri strani).
V njem poskušamo odgovoriti na vprašanja: ali smo dokazali hipotezo oz. trditev, ki je bila naša predpostavka; ali smo s svojo analizo določenega problema prišli do novih zaključkov, koristnih za prakso in ali bo podjetje, na primeru katerega smo delali nalogo, lahko iz analize podatkov kaj spremenilo ali kaj koristnega uporabilo v praksi?
Sklep mora biti povsem avtorski.
i. Seznam uporabljenih virov in literature zajema vse vire in literaturo, ki jih je študent dejansko uporabljal. Priporočljivo je, da študent uporabi najmanj 30% tujih virov.
j. Priloge so zaključni del diplomske naloge, kjer študent prikaţe dokaze, ki jih ni mogoče vpeti v druga poglavja (fotografije, tehnični podatki, kopije uradne dokumentacije, anketni vprašalniki itd.).
4 ■ Delo z viri in literaturo
12
4 Delo z viri in literaturo
Vsak podatek, ki ga vnesemo v našo diplomsko nalogo, vsako znanje, ki ga črpamo, vsaka teorija, ki jo uporabimo, in vsaka misel, ki jo povzamemo, ima svojega avtorja. Tem avtorjem smo dolţniki, ker so nam z objavljenimi deli omogočili, da lahko raziskujemo, pišemo in objavljamo lastne ugotovitve. Zaradi upravičenega javnega interesa za svoboden pretok informacij ima vsakdo pravico soočiti se z delom drugih avtorjev, ga brati, proučevati ter ga v primernem obsegu in na ustrezen način vključiti v svoje delo. S tem ko je njihovo delo uporabljeno v drugem delu, avtorjem pripada pravica do navedbe avtorstva. To mora biti identificirano in prispevki skrbno popisani. Zato vsakič, ko za svoje pisanje uporabimo odlomke iz tujih stvaritev, to na predpisan način označimo.
Če uporabimo tuje misli in jih v strokovnem besedilu prikaţemo kot svoje, zagrešimo plagiat. To je duhovna tatvina, pri kateri brez ustreznega priznanja avtorstva prevzamemo del ali celotno tujo stvaritev. Plagiat razumemo seveda predvsem kot etični prekršek. Hkrati pa sodi v kategorijo pravne obravnave, kjer ga opredeljujemo kot kršitev avtorske pravice, pri kateri si kdo (zavestno) lasti tuje delo.
Kako se torej izogniti plagiatu in s tem prispevati h korektnosti strokovnega besedila?
V besedilu moramo nedvoumno označiti, kateri deli so povzeti, in poleg tega navesti avtorja povzetih misli in njegovo delo (Kobeja 2001, 15). Navajanje ali citiranje je, kot rečeno, vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli vključujemo v svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo določeno smer razmišljanja, da poznamo literaturo, da bi dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali, ali ker razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno pomembnih načel znanstvene etike je: Ne prisvajaj si tujih misli, tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa velja, da je treba spoznanja drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Diplomski nalogi se šteje v dobro, če je iz nje razvidno, da je študent pregledal veliko ustrezne literature. Zato je prav, da so v nalogi povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis pusti tisti, ki ustvari videz, da so tuje misli njegove, in ki tujim mislim ne doda nič svojega. Zato je pomembno vedeti, kako navajamo dela drugih avtorjev.
Navajamo lahko na različne načine, lahko dobesedne ali v obliki povzetkov. Dobesedno navajamo posebno pomembne ali posebno dobro izraţene misli drugih piscev. Teh navedb naj bo čim manj in naj bodo čim krajše. Navedeni del tujega besedila (stavek, več stavkov, odstavek) označimo z narekovaji in takoj navedemo vir, bibliografski podatki zanj pa so nato v celoti izpisani v poglavju Uporabljena literatura. Način navajanja virov je natančno določen v Navodilih za pisanje diplomske naloge in se ga moramo dosledno drţati.
4.1 Pregled in izbor virov
Ţe pri izbiranju teme boste pregledali različno literaturo. Delo z viri, študij literature, izpisovanje, urejanje zapiskov in podobna opravila spremljajo raziskovanje v vseh fazah, sestavljajo študijsko delo, ki teče vzporedno ob različnih opravilih praktičnega raziskovanja. Pri zbiranju gradiva ima izbor virov velik pomen, še zlasti je pomembno novo, neznano in neobdelano gradivo.
4 ■ Delo z viri in literaturo
13
4.2 Vrste virov
Vire lahko razdelimo v tri skupine: primarni: opazovanja, ugotovitve, analize, ki jih opiše raziskovalec sam; sekundarni: knjige, članki, ki jih ni napisal raziskovalec sam, pač pa drugi na osnovi njegovih ugotovitev. Zgolj s sekundarnimi viri se ne moremo zadovoljiti, ker so primarni natančnejši, izčrpnejši. Edini problem pri iskanju takih virov je, da so teţje dostopni. Med sekundarne vire štejemo tudi strokovne enciklopedije, priročnike; terciarni: to so zapisi o literaturi na kakem področju - bibliografije, recenzije, kazala, izvlečki.
Nalogi je v prid, če uporabljamo več vrst virov in jih primerjamo ter preverjamo.
4.3 Iskanje literature
Pri iskanju literature za svojo temo imamo več moţnosti, in sicer, da jo iščemo: neposredno v knjiţnici, na zgoščenkah ali CD in po računalniških omreţjih (po internetu).
Svetujemo obisk v naslednjih knjiţnicah v Mariboru: Univerzitetna knjiţnica, Mariborska knjiţnica z vsemi enotami, čitalnica Mariborske knjiţnice, Teološka knjiţnica, knjiţnica Ekonomsko-poslovne fakultete, knjiţnica Pedagoške fakultete Maribor. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjiţnica (NUK), Centralna tehniška knjiţnica, Knjiţnica Ekonomske fakultete itd. V Celju: Osrednja študijska knjiţnica in njeni oddelki ter knjiţnica Fakultete za komercialne in poslovne vede.
4.3.1 Iskanje v knjiţnici
Marsikateremu študentu se zdi iskanje gradiva v knjiţnicah zamudno opravilo. Pa vendar se v knjiţnicah s prostim pristopom, kjer je gradivo postavljeno po sistemu UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), med brskanjem po policah najde mnogo zanimivih knjig, ki jih lahko koristno uporabite pri pisanju diplomske naloge. Pri iskanju gradiva v knjiţnicah pa si sicer pomagamo tudi z računalniki oz. z uporabo informacijskega sistema COBISS/OPAC, ki je dostopen tudi neposredno s spletnega portala knjiţnice Fakultete za komercialne in poslovne vede (Slika 1).
S pomočjo te mreţne aplikacije je omogočen »online« dostop do katalogov slovenskih knjiţnic. Z njegovo pomočjo uporabniki iščemo gradivo, ki ga knjiţnica (katere člani smo) ima, ali pa brskamo po gradivu drugih slovenskih knjiţnic, ki so vključene v COBISS. Za vse knjiţnice, ki imajo avtomatizirano izposojo gradiva v sistemu COBISS, lahko pridobimo informacije o dostopnosti gradiva (prosto/izposojeno, rok vrnitve, zaloga po drugih knjiţnicah …), gradivo pa si lahko v knjiţnici, kjer smo včlanjeni, sami tudi rezerviramo ali podaljšamo rok vrnitve. Za podaljševanje in rezervacije sta potrebna številka izkaznice in geslo, ki se pridobi v knjiţnici.
Poleg monografskih publikacij (knjige) ponujajo knjiţnice tudi veliko naslovov slovenskih in tujih serijskih publikacij (revije, časopisi …).
4 ■ Delo z viri in literaturo
14
Slika 1: Spletna stran knjinice FKPV
Knjige štejemo za temeljni znanstveni dokument, ki vsebuje teoretične posplošitve. Nepogrešljive so pri prenosu znanja in skladiščenju znanstvenih informacij. Omogočajo pregled širšega strokovnega področja in njegove sistematike.
Strokovni časopisi (revije) imajo to prednost, da pogosteje izhajajo, zato so informacije v njih bolj sveţe in bolj specializirane. Njihova pomanjkljivost pa je, da je gradivo, ki ga zberemo iz njih, manj povezano. Za osnovni pregled o kakem področju, ki nam je manj znano, bomo zato v roke raje vzeli kak učbenik ali priročnik, skratka knjigo. Pri tem moramo biti pozorni na leto izdaje, da ne bi bili podatki zastareli, ker je pot od rokopisa do izida daljša kot pri reviji.
Z geslom, ki omogoča branje in komentiranje člankov v celoti, je v knjiţnicah omogočen, tudi dostop do nekaterih spletnih edicij revij. Preverite v knjiţnici, ki jo obiskujete!
Knjiţnice opravljajo tudi informacijske poizvedbe in omogočajo medknjiţnično izposojo (plačljiva storitev), tako da priskrbijo gradivo, ki ga v matični knjiţnici ni moţno dobiti, ker ga nimajo ali je izposojeno.
Opozarjamo vas tudi na spletni referenčni servis »Vprašaj knjiţničarja«, ki omogoča postavljanje vprašanj in takojšen prejem odgovorov v klepetu ali prejem odgovora v 24 urah, od ponedeljka do petka (razen ob praznikih), po e-pošti. Referenčni servis izvajajo za to usposobljeni knjiţničarji/informatorji sodelujočih knjiţnic in IZUM-a.
4 ■ Delo z viri in literaturo
15
4.3.2 Bibliografski podatki na zgoščenkah
Večino bibliografij se danes izdaja tudi na zgoščenkah (CD-jih), ki jih je mogoče naročiti ali pa si jih izposoditi v nekaterih knjiţnicah. Ta način iskanja ima več prednosti pred iskanjem po bibliografijah v knjiţni obliki. Npr. v knjiţnici bi morali prelistati blizu 100 zvezkov revije, da bi pregledali 28.000 izvlečkov, pri tem pa bi morali v vsakem zvezku po kazalu znova iskati ustrezno geslo. Z uporabo zgoščenk je iskanje hitrejše.
4.3.3 Iskanje po računalniških podatkovnih bazah
S pomočjo sistema COBISS/OPAC lahko sami preko spleta brskamo po vzajemni bibliografsko kataloţni bazi podatkov COBIB.SI, ki prinaša podatke o zalogah gradiva nacionalne knjiţnice, univerzitetnih in visokošolskih knjiţnic ter specialnih, šolskih in splošno-izobraţevalnih knjiţnic v Sloveniji (Slika 2).
Preko sistema COBISS je moţen vpogled v kataloge (predvsem iz evropskega projekta ONE-2), ki so brezplačno dostopni prek interneta. Dostopna so tudi kazala tujih znanstvenih in strokovnih revij - SwetScan.
Slika 2: COBISS – baze podatkov
V sistem COBISS.SI je vključena ponudba specializiranih baz podatkov slovenskih proizvajalcev, na podlagi konzorcijskih pogodb s tujimi informacijskimi servisi pa zagotavlja IZUM uporabnikom iz Slovenije brezplačen dostop do različnih tujih baz podatkov in servisov (Web of Science, OCLC, FirstSearch, ProQuest ...). Za dostop do
4 ■ Delo z viri in literaturo
16
baz podatkov OCLC (FirstSearch), ki vsebuje polna besedila člankov, je potrebno posebno dovoljenje knjiţnice, pri kateri smo registrirani kot člani, knjiţnica pa mora imeti urejene formalnosti z OCLC-jem in IZUM-om.
Študentje FKPV lahko pristopate do podatkovnih baz (Britannica, Encarta, SPSS in iBON), ki so nameščene na določenih računalnikih v čitalnici knjiţnice.
Na spletni strani knjiţnice FKPV vas opozarjamo na prost dostop do različnih spletnih strokovnih revij, ponujene so povezave do uporabnih spletnih strani (Register predpisov RS, Urad vlade RS za informiranje, Uradni list RS, Statistični urad Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, GZS, Evropska centralna banka, Banka Slovenije, Ljubljanska borza, Evropski dokumentacijski center, strani EU …), do različnih splošnih in strokovnih baz podatkov, do E-knjig (nanje vas opozarjajo predavatelji) …
Mednarodno računalniško omreţje nam tako rekoč s pritiskom na gumb omogoča dostop do velikega števila podatkovnih baz po vsem svetu. V Sloveniji deluje ARNES (akademska in raziskovalna mreţa), ki zagotavlja, da je Slovenija vključena v evropsko omreţje in preko njega v vsa svetovna omreţja.
4.4 Branje literature
Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne bomo ţe na samem začetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda to ne pomeni, da je potrebno prebrati goro knjig. Študent prebere in izpiše tisto, kar je pomembno za njegovo temo. Tudi pri branju moramo biti racionalni: ne lotimo se branja prve debele knjige z namenom, da bi jo preštudirali od prve do zadnje strani! Izberemo si več knjig in jih najprej na hitro pregledamo. Priporočamo naslednji pristop:
1. Preletimo naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je knjiga nova, ali niso podatki morda zastareli?
2. Preberemo predgovor ali uvod. Tu pisec navadno sam povzame osnovne misli svojega dela in nam tako prihrani branje knjige v celoti.
3. Preletimo kazalo. Je v knjigi kaj uporabnega za vašo nalogo?
4. Prelistamo knjigo in pregledamo naslove in podnaslove. Označimo si odstavke, ki pridejo v poštev.
5. Pregledamo slike, grafikone, tabele. Morda je v njih kaj zanimivega in uporabnega.
6. Preletimo stvarno kazalo (indeks). Se pojavljajo v knjigi pojmi, ki jih bomo omenjali v svojem poročilu?
7. Ko tako pregledamo več knjig in si označimo poglavja, odstavke, strani ali pojme, ki so pomembni za nas, vzamemo prvo knjigo, se vrnemo k označenim odstavkom in jih preštudiramo. Oblikujemo si jasne in natančne izpiske.
8. Ko izpišemo ţeleno vsebino, preverimo, ali so zapiski točni in izčrpni.
4 ■ Delo z viri in literaturo
17
4.5 Izpisovanje iz literature
Izpiske iz literature pišemo neposredno v osnutek teksta v osebni računalnik in sproti citiramo vire v tekstu in v kazalu uporabljenih virov. Včasih uporabimo fotokopije nekaterih strani iz literature; tudi v tem primeru ne pozabimo zapisati avtorja in vira.
Sprotno zapisovanje virov je nujno, saj jih moramo natančno citirati v svoji diplomski nalogi!
4.6 Urejanje lastne dokumentacije
Mnoţice knjig, revij in druge dokumentacije ne moremo imeti pri sebi ves čas pisanja (saj jih je potrebno vrniti v knjiţnice), zato si moramo urediti lastno dokumentacijo: fotokopije posameznih poglavij z navedbo avtorja in vira, izpis citatov in seznam uporabljene literature.
Vse seminarske naloge in vsa dosedanja lastna pisna dela so zametek lastne dokumentacije. Zato jih tudi po uspešnem zagovoru diplomske naloge shranimo. Morda nam pridejo prav pri nadaljnjem študiju in strokovnem delu.
Standardi za citiranje ter navajanje literature in virov so natančno opredeljeni v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
18
5 Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
Pri izdelavi diplomske naloge se srečamo z raziskovanjem. To je del diplomske naloge, ki pomeni samostojni avtorski prispevek študenta in se konča s sklepnimi mislimi ter zaključki in predlogi.
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj pojmov in metod s področja raziskovanja.
5.1 Metode raziskovanja
Poznamo različne metode raziskovanja, kot so: terensko delo anketa intervju zbiranje in analiza podatkov delo v knjiţnici
in dva različna pristopa k raziskovanju: deskriptivni pristop daje prednost opisu (deskripciji) strukture ali delovanja ali razvoja kakega pojava, ali procesa in obsega metode deskripcije, klasifikacije, komparacije, kompilacije in zgodovinsko metodo; analitični pristop poudarja raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavlja njihove medsebojne odvisnosti na kvalitativni (deduktivni) ali kvantitativni (induktivni) način.
5.2 Vrste raziskovanja
Pri diplomski nalogi je moţno uporabiti različne vrste raziskovanja:
5.2.1 Namizno raziskovanje
Namizno raziskovanje pomeni sistematično zbiranje in analiziranje podatkov, ki so ţe na razpolago. Omogoča nam osnovno informiranje o raziskovalnem problemu; redno spremljanje dogodkov in sledenje temam; spremljanje vseh za raziskovalni problem ključnih nosilcev in pojasnjevanje njihovih stališč do raziskovalnega problema; historično opredeljevanje ključnih dogodkov ob uporabi vseh dostopnih dokumentov.
Najpogostejši viri namiznega raziskovanja so raziskovalna sporočila, internet, kliping, analize medijske podobe, vsi javni dokumenti in strokovne študije.
5.2.2 Kvantitativno raziskovanje
Kvantitativno raziskovanje, najpogosteje enačeno z anketo, opredeljuje matematika oz. statistika (odgovori na vprašanje »koliko«). Predstavi nam vrsto različnih značilnosti v situaciji ali populaciji.
Kvantitativno raziskovanje pogosto uporabljamo pri merjenju splošnih trendov, mnenj in stališč v odnosih z javnostmi.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
19
Danes je vse manj področij, ki zahtevajo raziskovanje splošnega, problemi so vedno bolj specifični. Zato kvantitativne metode ne zadoščajo, saj spregledajo podrobnosti v celotni raziskovani populaciji (raziskovalni modeli so prirejeni za vzorce). Kvantitativne metode je potrebno dopolnjevati s kvalitativnimi, da lahko dobimo odgovore tudi na vprašanji “zakaj” in “kako”.
5.2.3 Kvalitativno raziskovanje
Kvalitativno raziskovanje pozna univariantno, bivariantno in multivariantno analizo podatkov. Najzahtevnejša je multivariantna analiza, ki lahko bistveno pojasni razmerja in odvisnosti posameznih spremenljivk v populaciji.
Kvalitativno raziskovanje ima svojo zgodovino; ločeno je od kvantitativnega, od norm, standardov, ki veljajo za kvantitativno; ima svoje standarde; išče odgovore, kako lahko pojasnimo druţbeni dogodek; daje pomen oz. išče razloge in vzroke; pojasnjuje procese, mnenja, stališča; ohranja mnenja posameznika; proučuje vsakdanje dogodke; zajema podrobnosti, hkrati pa je izrazito subjektivno in ne omogoča posploševanj.
Metode kvalitativnega raziskovanja so opazovanje, “brainstorming”, “store-check”, fokusne skupine itd. Kvalitativno raziskovanje ni nadomestek za kvantitativno, ampak skupaj z njim omogoča kompleksnost in transparentnost rezultatov raziskovanja.
5.3 Anketni vprašalnik
Najpogostejša oblika kvantitativnega raziskovanja je anketiranje. Pri sestavljanju anketnih vprašalnikov uporabljamo različne metode spraševanja in tipe vprašanj.
Metode spraševanja: Dopisno spraševanje: pošiljamo anketni list, ki ga anketiranci izpolnijo. Prednosti: anketiranec ima čas za premislek, zajame širok sloj ljudi, stroški so niţji, anonimnost je večja. Pomanjkljivosti: malo odgovorov, ni izvršitve v roku, manjša točnost, manj odgovorov. Osebno spraševanje: anketarji beleţijo odgovore neposredno v anketne pole. Prednost: obširni odgovori, več odgovorov, malo nejasnih odgovorov. Telefonsko anketiranje: ustno spraševanje brez vizualnega komuniciranja.
Prednosti: niţji stroški in hitrost.
Panel: določen krog vprašancev, ki jih v določenem obdobju sprašujemo o enaki vsebini, npr. panel trgovine, panel porabnikov in specialni panel.
Vprašanje se razlikujejo glede na:
 predmet spraševanja (trţna dejavnost ali subjektivna dejstva),
 osebo, ki jo sprašujemo (potrošnik, posrednik, strokovnjak),
 strategijo spraševanja (ustno, telefonsko, pisno),
 taktiko spraševanja (neposredno in posredno),
 število tem spraševanja (posebno in omnibus spraševanje),
 strukturo stanja (naravno in poizkusno spraševanje),
ali pa glede na:
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
20
 vsebino (raziskava dejstev, namenov, mišljenj ali pobud ljudi),
 čas in
 način spraševanja.
V nadaljevanju bomo predstavili nekaj osnovnih tipov spraševanja.
5.3.1 Strukturirani tip spraševanja
Uporabljamo ga, kadar gre za zbiranje podatkov o dejstvih, mišljenju, stališču, poznavanju in informiranosti. Je oblika spraševanja, ki temelji na pripravljenih, sestavljenih, strukturiranih vprašanjih, na osnovi katerih se zbirajo informacije od vprašanih. Najpogostejša oblika je anketni vprašalnik.
Neposredni tip: iz vprašanja, ki ga zastavimo, je neposredno razviden raziskovalni cilj.
Posredni tip: iz vprašanja ni neposredno razviden raziskovalni cilj.
5.3.2 Nestrukturirani tip spraševanja
Nimamo pripravljenih strukturiranih vprašanj, ampak je naše vodilo opomnik, iz katerega izhajamo. Opomnik je sredstvo, s katerim opredelimo osnovno področje diskusije, da bi pridobili podatke. Uporabljamo ga takrat, ko gre za zbiranje podatkov, strukturirana vprašanja z motivi in za vedenje. Temelji na psiholoških izhodiščih in raziskovanju (zahtevnejše za zbiranje, kompleksnejši podatki).
Posredna oblika: globinski intervju (subjekt prosto govori, mi ga samo vodimo).
Eksplorativna oblika: sem sodijo asociativni in projektivni testi.
Ekstenzivna oblika: uporabimo tehniko stališč ali eksperiment.
5.3.3 Visokostrukturirani vprašalniki
Uporabimo takšne metode spraševanja, ki vprašanemu dajejo pripravljene moţne odgovore na vprašanja. Njihova prednost je v tem, da omogočajo hitro, enostavno in učinkovito analizo podatkov.
5.3.4 Polstrukturirani vprašalniki
Dajejo vprašanemu več svobode pri odgovarjanju, s pripravljenimi moţnimi odgovori ga samo deloma omejujemo, saj vprašani lahko sam odgovori (odprta vprašanja).
5.3.5 Sestavljeni vprašalniki
Pri raziskavah se pogosto srečamo z vprašalnikom. Pri tem je zelo pomembno, da raziskovalec pozna akcijski postopek pri sestavljanju vprašalnika.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
21
a. Sestavljanje spiska potrebnih primarnih podatkov, npr.:
- kakšno je stališče potrošnikov do izdelka,
- kategorije potrošnikov (dohodek, št. Članov …),
- katero blagovno znamko izdelka imajo,
- kakšen je vrstni red glede na pomembnost nabave,
- vpliv kakovosti, dizajna, funkcionalnosti, cene, velikosti, ugleda proizvajalca, servisa in garancije.
b. Prilagajanje vprašalnika izbranemu načinu komuniciranja.
c. Sestavljanje vprašanj na podlagi 1. koraka. Trţni raziskovalec mora ugotoviti, ali:
- je vprašanje sploh potrebno,
- je potrebnih več vprašanj namesto enega,
- ima vprašani dovolj znanja, da odgovori na vprašanja,
- je vsebina prilagojena prehodnemu izkustvu vprašanega,
- se lahko vprašani spomni podatka,
- mora vprašani vloţiti veliko truda, da odgovori,
- bo vprašani sploh hotel odgovoriti.
d. Oblike vprašanj.
- Odprta vprašanja: vprašanemu damo moţnost prostega odgovarjanja, vprašanja pa postavljamo v uvodu ali na koncu. Vprašanega ne omejujemo, vsebinska plat odgovorov nam daje pomembne in popolne informacije. Pomanjkljivost pa se kaţe z vidika analize in obdelave podatkov. Analiza je dolgotrajnejša, saj je treba podatke razvrstiti.
- Vprašanja z več možnimi odgovori: prednost je ta, da je vprašalnik enostaven za vprašanega, enostavna pa je tudi obdelava podatkov. Pomanjkljivost je, da je vprašani omejen.
- Dihotomna vprašanja: moţni odgovori so DA ali NE.
e. Vrstni red vprašanj v vprašalniku.
Uvodna in filtrirana vprašana: z njimi ţelimo dobiti splošne informacije. Porazdeliti jih je potrebno v več skupin glede na karakteristike, ki bodo kasneje omogočale to, komu bomo zastavljali vprašanja. Sledijo:
- Vprašanja, namenjena osnovnemu problemu raziskovanj,
- Kontrolna vprašanja: preverjamo veljavnost najpomembnejših prejšnjih vprašanj. Napačne izločimo.
- Identifikacijska vprašanja:. zastavljamo na osnovi raziskovalnega cilja in so nujna.
f. Oblikovanje vsebine vprašalnika - eksplorativne tehnike.
Asociativni testi
Pod pojmom asociacija razumemo povezovanje psihičnih vsebin, t. j. spontano in usmerjeno ali neusmerjeno povezavo posameznih spominov in občutkov. Pri asociativnih testih se uporabljajo omejeni asociativni procesi - namesto da bi postavljali vprašanemu neposredna vprašanja, ga pripeljemo do odgovora s pomočjo indikacij. Vprašanemu zastavimo določen stimulativni element s ciljem, da odgovori na stimulus s prvo mislijo, ki se mu ob tem porodi. Nekateri primeri uporabe asociativnih testov v raziskavi trţišča so:
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
22
kadar ţelimo ugotoviti, kako se potrošniki odzovejo na blagovno znamko izdelka
ali firme, kadar ţelimo ugotoviti vplivanje nekaterih dejavnikov na potrošnikovo vedenje, kadar ţelimo ugotavljati reakcije na ekonomsko propagandno sporočilo in pri analiziranju trţnega pozicioniranja izdelkov in ugotavljanju njihovega
dejanskega imidţa .
Vrste asociativnih testov so npr.:
Test besedne asociacije: vprašanemu zastavimo besedo ali niz besed, na katere takoj pove svojo asociacijo.
Testi nedokončanih stavkov: vprašani dokonča stavke. Pomaga nam pri segmentaciji in pozicioniranju.
Testi proste asociacije: vprašanemu bomo navedli izdelek, on pa bo spontano, brez daljšega razmišljanja povedal vse, kar se o njem spomni.
Projektivni testi
Projektivni test je nestrukturirana in posredna, eksplorativna oblika spraševanja, ki vzpodbudi vprašanega k projekciji svojih podzavestnih motivov, občutkov, verovanj in stališč z upoštevanjem obstoječega problema.
Nekaj primerov uporabe projektivnih testov v raziskavi trţišča: ugotavljanje odnosa vprašanega do kakega izdelka, ugotavljanje osnovnih dejavnikov njegovega vedenje v določenih okoliščinah, spoznavanje nakupnih motivov, ugotavljanje odnosa in povezanosti pozitivnih in negativnih stališč ter njihovo variabilnost glede na značilnost vprašanih.
Na spletni strani podjetja Grai-iteo http://www.graliteo.si/3_4_stat_anal.php so nazorno razloţene različne moţne statistične analize, ki jih potrebujemo pri obdelavi in analizi dobljenih podatkov.
6 ■ Oblikovanje naloge
23
6 Oblikovanje naloge
Diplomsko nalogo oblikujemo s pomočjo urejevalnika besedil (Ms Worda), pri čemer upoštevamo naslednja določila in priporočila (manjša odstopanja so dovoljena).
6.1 Zunanja stran (platnice)
Zunanja stran diplomske naloge (platnice) je oblikovana skladno s 17. čl. Pravilnika (srebrni tisk na modri osnovi – barva Acrolin Verona 2682). Navodila za tiskarja in vzorec sta priloţena med prilogami. Zunanje strani študent ne izpisuje.
6.2 Prva notranja stran (ponovljena platnica)
Vsebina in oblika naslovne strani sta določeni v skladu s Pravilnikom (17. člen Pravilnika), vzorec je priloţen med prilogami.
Prva notranja stran diplomske naloge je izpisana v enaki pisavi, kot je tekst naloge. Velikost pisave in razmiki med vrsticami besedila so izraţeni v enotah, ki veljajo za MS Word, in so razvidni iz vzorca v prilogi.
PRIIMEK Ime leto NASLOV NALOGE
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE
DIPLOMSKA NALOGA
IME IN PRIIMEK
6 ■ Oblikovanje naloge
24
6.3 Nastavitev strani in izpis
Presledek med vrsticami naj bo 1,5. Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji in spodnji 2,5 cm. Manjša odstopanja od tega priporočila so dovoljena.
Priporočamo enostranski izpis naloge. V primeru, da je obseg naloge večji, je lahko izpis tudi obojestranski; tedaj je potrebno upoštevati naslednje: zrcalni izpis nastavitve robov, obojestranski izpis se začne s kazalom vsebine.
6.4 Številčenje strani
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima zaporedno številko 1, vendar številke ne zapišemo. Nato štejemo po vrsti vsako stran (številk strani ne izpisujemo). Številke strani začnemo zapisovati na strani, na kateri je naslov prvega poglavja (običajno Uvod). Številke strani pišemo na sredini noge dokumenta.
6.5 Tip pisave, velikost črk, slog
Uporabljamo črke kot v strokovnih knjigah. Primeren tip pisave je »Times New Roman« ali »Arial« (ne uporabljamo nenavadnih okrasnih črk kot npr. Script, Matura, Playbill ipd.). Z velikimi tiskanimi črkami pišemo samo glavna poglavja (1. nivo krepko, velikost 14 pik), podpoglavja so zapisana z malimi tiskanimi črkami; na 2. nivoju (velikost 12 pik) krepko in
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE
IN POSLOVNE VEDE
DIPLOMSKA NALOGA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Ime in priimek
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Somentor: (naziv, ime in priimek)
Celje, mesec leto
6 ■ Oblikovanje naloge
25
navaden slog, na 3. nivoju (velikost 12 pik) krepko in poševni slog. V tekstu naloge uporabimo navaden slog v velikosti 12 pik.
Primer:
NASLOV 1 – 14 TOČK, KREPKO, VELIKE ČRKE
Naslov 2 – 12 točk, krepko, navadno, male črke
Naslov 3 – 12 točk, krepko, poševno, male črke
6.6 Poglavja
Naslove na 1. nivoju, ki so oštevilčeni z eno številko (1, 2, 3, …), začnemo na novi strani. Obseţnejša poglavja so bolj čitljiva in preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja. Podpoglavij (1.1, 1.2, 1.3 ...) ne začenjamo na novi strani. Pri oblikovanju naslovov poglavij uporabimo moţnosti urejevalnika besedila za oblikovanje slogov, kar je pogoj za vstavljanje avtomatskega kazala vsebine.
6.7 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi
dokumenta)
Opombe uporabljamo za vsebinska pojasnila, utemeljitve in osvetlitve problema, če le-ta ne sodijo v osnovni tekst, so pa z vidika celote pomembna. Sem sodijo citati v izvirnem jeziku, če smo v tekstu uporabili prevod, in obratno. Na opombo opozorimo na koncu stavka. Številčenje opomb teče vezano skozi celotno besedilo. Pišemo jih pod črto v nogi dokumenta, priporočljiva je manjša pisava (npr. 10 pik).
6.8 Tabele in slike
Tabele morajo biti uvrščene na ustreznem mestu besedila. Napisane morajo biti na eni strani, razen v primeru, da so daljše od ene strani. Če so tabele v čistopisu na posebnem listu, se v besedilu nanje sklicujemo takole: (gl. tabelo 1, 6).
Vsaka tabela mora imeti zaporedno številko, naslov in vir. Jasno mora biti, na katero področje oziroma teorijo se nanašajo podatki. Stolpci so po potrebi oštevilčeni. Naslove tabel pišemo nad tabelo , vir podatkov pa navajamo pod tabelo na enak način, kot navajamo vire med tekstom, npr.:
Tabela 1: Izračun plač Št. Ime Priimek Tocke Bruto Prispevki Neto 1 Janez Novak 2450 307.720,00 SIT 106.646,52 SIT 201.073,48 SIT 2 Maja Trontelj 2230 280.088,00 SIT 97.070,10 SIT 183.017,90 SIT 3 Tanja Perme 1980 248.688,00 SIT 86.187,80 SIT 162.500,20 SIT Skupaj 1.481.828,80 SIT 513.557,41 SIT 968.271,39 SIT
Vir: Kovač 2005, 20.
6 ■ Oblikovanje naloge
26
Slike so opremljene z zaporedno številko, naslovom in virom. Naslove slik pišemo pod sliko, npr:
Slika (Fotografija, Graf) 3: Neto plača zaposlenih
Vir: Kovač 2005, 20.
Grafični prikazi popestrijo nalogo. Narisani naj bodo v skladu s pravili za risanje grafov, oštevilčeni in naslovljeni. Kazalu vsebine dodamo tudi seznam tabel, slik in grafov.
6.9 Kazalo vsebine
Kazalo lahko naredimo z avtomatsko funkcijo v urejevalniku besedila (Wordu) ali s pomočjo tabulatorjev. Za avtomatsko kazalo je potrebno oblikovati sloge poglavij.
Kazalo vsebine naj ima največ tri nivoje (1, 1.2, 1.2.1 …), izbrani stil naj bo formalen, kot je razvidno iz primera:
2 PRIPRAVA DIPLOMSKE NALOGE…………………………………………...4
2.1 Izbira teme diplomske naloge………………………………………………… 5
2.2 Prijava teme diplomske naloge……………………………………………… ..6
2.2.1 Naslov diplomske naloge ………………………………………………… ...7
6.10 Obseg naloge
16. člen Pravilnika določa, da je obseg diplomske naloge praviloma 35 do 55 strani. Večji obseg mora mentor pisno utemeljiti.
0,00 SIT50.000,00 SIT100.000,00 SIT150.000,00 SIT200.000,00 SIT250.000,00 SITvrednostJanezMajaTanjaTinaMihazaposleniNeto plačeNeto
6 ■ Oblikovanje naloge
27
6.11 Jezik in čistopis
Kandidat je odgovoren za pravopisno in stilno čistost diplomske naloge. Čistopis izdelka mora dati v lektoriranje za to kvalificiranemu lektorju(-ici) in predloţiti potrdilo lektorja na obrazcu DN-3 (16. člen Pravilnika). V primeru malomarne jezikovne ali tehnične izvedbe bo komisija za zagovor zahtevala čiščenje in prepis besedila ter ponovno vezavo.
6.12 Citiranje
Citiranje pomeni dobesedno navedeno oz. prepisano besedilo iz določenega vira. Dobesedno citiramo, kadar uporabimo ideje, ki so delo drugega avtorja. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo ter se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Citat napišemo v narekovaju in ga dosledno grafično ločimo od preostalega dela besedila (poševni tisk, …). Za narekovaji v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje publikacije in stran.
Primer:
„S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“ (Hladnik 1994, 119)
Lahko pa tudi podamo avtorja na primernem mestu v besedilu in navedemo za imenom avtorja v oklepajih še leto in stran:
… kot pravi Hladnik (1994, 119): „S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln bibliografski opis. Primer vnosa je predstavljen v poglavju o literaturi.
HLADNIK, Miran. 1994. Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 4. dopolnjena izd. Ljubljana : samozaloţba. ISBN 961-90085-0-2.
6.12.1 Skrajšano citiranje
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in to nakaţemo s tremi pikami v oklepaju [...].
Primer:
“Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno 20 obhodov okoli središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami.” (Zwitter 2002, 80)
V poglavju o virih:
ZWITTER, Tomaţ. 2002. Pot v vesolje. Ljubljana: Modrijan. ISBN 961-6357-87-5.
6 ■ Oblikovanje naloge
28
6.12.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo
Kadar citiramo besedilo, ki ga je nek avtor ţe povzel, navedemo najprej avtorja originalnega citata, potem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo.
Primer:
»Obstaja nekakšna logika, čeprav neznanstvena in intuitivna, da je tisto, kar je dobro za otroka, tisto, kar se mu mora dogajati, odvisno od tega, kaj naj bi ta otrok postal.« (Erikson 1976, 84; povz. po Psihologija 2001, 244)
V poglavju o virih:
PSIHOLOGIJA: spoznanja in dileme. 2001. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-2785-0.
6.12.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela
Če povzamemo tekst in napišemo skrajšano besedilo s svojimi besedami, na koncu napišemo, od kje smo tekst povzeli.
Primer:
Izobraţevanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa izobraţevanje v visoko razvitih drţavah zahodnega sveta razlikuje od izobraţevanja v nerazvitih, majhnih drţavah. V nerazvitih drţavah se izobraţevanje teţko razlikuje od drugih vidikov ţivljenja, saj klasična oblika pouka v teh drţavah ne obstaja, medtem ko je v razvitih drţavah izobraţevanje neposredno povezano s specializirano vlogo učitelja. (povz. po Haralambos 1999, 733)
V poglavju o virih:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
6.12.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu
Če v istem letu izide več del istega avtorja, jih ločimo z malimi črkami ob letnici izida (Priimek leto in črka, str.).
Primer:
(Bartol 2003a, 15)
(Bartol 2003b, 110)
V poglavju o virih:
BARTOL, Vladimir. Alamut. 2003a. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-11-1.
BARTOL, Vladimir. Al Araf. 2003b. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-13-8.
6 ■ Oblikovanje naloge
29
6.12.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v
podatkovnih bazah
Kadar citiramo besedilo članka iz elektronske serijske publikacije v podatkovnih bazah, navedemo v oklepaju za citatom avtorja članka in leto izida članka.
Primer:
“Cleopatra was a member of the Ptolemy dynasty, a family that took control of the Egypt around 300 B.C.” (Frost 2002)
V poglavju o virih:
FROST, Bob. 2002. Cleopatra. V: Biography. [Online]. Vol. 6, nov., issue 11. [Citirano 7. jan. 2003; 11:15]. P. 86, 5p, 2c, 4bw. Zapis 7583886. Pridobljeno iz podatkovne zbirke EBSCOhost EIFLDirect http://search.epnet.com, Academic Search Premier. ISSN 1092-7891.
6.12.6 Citiranje prispevka s spleta
Prispevke ali slike s spleta moramo tudi citirati, in sicer tako, da navedemo za uporabljenim virom spletni naslov.
Primer:
“Željnske jame so izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski sistem Rudniškega potoka z več vhodi. Potok se pretaka pod Kočevskim Rogom proti Podturnu, kjer se pojavi v potoku Radeščica, pritoku Krke.”
(http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html)
V poglavju o virih:
BURGER, Boštjan. 2001. Ţeljnske jame. [Online]. [Datum zadnjega popravljanja
22. maj. 2001; 17:24:52]. [Citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html.
6.12.7 Citiranje ustnega vira
Primerno moramo dokumentirati tudi ustno izjavo. Ta je včasih lahko pomemben vir za naše delo, npr.:
Po izpovedi (po pripovedovanju, po izjavi in podobno) Janeza Kopača avtorju dne 14. avgusta 2000 …
Spodobi se, da tistega, katerega izjavo navajamo, prosimo za dovoljenje, da jo smemo objaviti. Avtorizirana izjava ima večjo teţo, zato pri navedbi na to posebej opozorimo.
6.12.8 Opombe pod črto
Na opombo opozorimo na koncu stavka, za imenom in pred piko v tekstu, s številkami, posledično skozi ves tekst (štejemo jih po vrsti skozi tekst). Ni dobro, da jih je preveč, in vsaka se mora končati pod črto na isti strani, kot je oštevilčena.
Opombe pod črto »Napravijo znanstveni tekst bolj gladek.« (Hladnik 1994, 126)
6 ■ Oblikovanje naloge
30
6.13 Literatura in viri
Običajno dobi kandidat v pogovoru z mentorjem določena napotila na temeljno literaturo za pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat sam dopolni seznam ustrezne literature, in sicer tako, da pregleda razpoloţljive bibliografije in kazala zadnjih letnikov specializiranih revij.
Pod literaturo razumemo vsa tista domača in tuja knjiţna dela, razprave in članke iz zbornikov in strokovnih revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat smiselno uporablja in navaja v besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvrščeno v seznam literature, omenjeno v besedilu naloge. V seznam literature uvrstimo tudi diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela.
Med vire uvrščamo statistične publikacije in publikacije s področja normativne ureditve, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna.
Literaturo uredi kandidat po abecedi priimkov avtorjev ali naslovov publikacij v posebnem poglavju na koncu naloge.
Predlagamo naslednjo ureditev, ki temelji na mednarodnih standardih ISO 690 in 690-2:
6.13.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …)
Monografije – en avtor
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
HAWKING, Stephen. 2002. Vesolje v orehovi lupini. Trţič: Učila International. ISBN 961-233444-7.
Monografije – dva avtorja ali trije
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse. Isto velja za več krajev ali zaloţb v impresumu, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri monografiji – en avtor.
PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
PRIIMEK, Ime, PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
ELLEY, Warwick B., GRADIŠAR, Ana in LAPAJNE, Zdenko. 1995. Kako berejo učenci po svetu in pri nas?: mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica: Educa. (Pedagoška zbirka Zaloţbe Educa 1995). ISBN 961-6039-14-8.
6 ■ Oblikovanje naloge
31
Monografije – več kot trije avtorji
Če imamo več kot tri avtorje, bodisi upoštevamo samo prvega bodisi delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da postane prvi element navedbe naslov, ki ga zapišemo z velikimi tiskanimi črkami.
Primera:
NASLOV dela: podnaslov. Leto. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
VODNIK za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1999. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
PRIIMEK, Ime et al. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
AMBROŢIČ, Melita et al. 1999. Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
Članki oziroma prispevki v monografiji (knjige)
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov prispevka. V: Naslov monografije: podnaslov. Izdaja. Kraj: Zaloţba. Strani. ISBN.
Primer:
BEZLAJ-Krevl, Ljudmila. 1995. Pošta. V: Enciklopedija Slovenije 9: Plo - Ps. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 181-186. ISBN 86-11-14288-8.
Če v monografski publikaciji, ki je razdeljena na več poglavij, uporabimo samo eno poglavje, navedemo to poglavje in publikacijo, v kateri se poglavje nahaja.
Primer:
BON, Milena in LAH Skerget, Polona. 1999. Pripravništvo in strokovni izpit. V: Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 28-39. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
6.13.2 Članki v serijskih publikacijah
Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida in naslova članka navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični publikaciji in mednarodno standardno serijsko številko serijske publikacije - ISSN.
Članek v časniku
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. V: Naslov časnika, datum, letnik, številka. Strani. ISSN.
6 ■ Oblikovanje nal
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 14 Jan 2012 12:19    Naslov sporočila: Tehnična navodila za izdelavo diplomskega dela Vezava diplom Odgovori s citatom

1
􀂄 Tehnična navodila za izdelavo diplomskega dela
Vezava diplomskega dela
Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na
naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.
Standard papirja
Diplomsko delo mora biti pisano na A4 velikosti
Format strani
V pokončnem formatu.
Robovi
Robovi so zgoraj, spodaj in levo poravnani od roba 3 cm, desno pa 2 cm.
Pisava
Tip pisave: Priporočamo tip Tahoma (tudi Arial)
Velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno (12 points, regular)
Enojni razmak med vrsticami (single line spacing)
Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na (notranji)
naslovni strani diplomskega dela oštevilčenje ni izpisano. Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko
ii, summary (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv.
Prvi del diplomskega dela (od naslovne strani do uvoda diplomskega dela se oštevilči z malimi rimskimi
števili (ii, iii, iv, v,…). Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca diplomskega dela) se oštevilči z
arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
Obseg besedila
Diplomsko delo visokošolskega programa študija: tri do štiri avtorske pole (90.000-120.000 znakov;
približno 42-60 strani besedila, morebitne priloge se dodajo posebej).
􀂄 Struktura diplomskega dela
Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
1. naslovna stran,
2. povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede,
3. kazalo,
4. uvod,
5. obdelava teme,
6. zaključek,
7. uporabljena literatura,
8. viri (po potrebi),
9. seznam slik in tabel (po potrebi),
10. seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
11. slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
12. priloge (če obstajajo),
13. izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja.
􀂄 Oblika diplomskega dela
Na zunanji strani diplomskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi
črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v
dveh vrstah, z malimi tiskanimi črkami zapisano Diplomsko delo visokošolskega programa. Sledi ena
vrsta presledka, in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME DIPLOMSKEGA DELA. Sledi
ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami
zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje diplomskega dela.
Prva notranja stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem
FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z malimi črkami napisano Diplomsko delo, sledi ena
izpuščena vrstica in nato izpis NASLOVA DIPLOMSKEGA DELA z velikimi tiskanimi črkami. V spodnjem
levem delu je z malimi črkami izpisano besedilo Kandidat oziroma Kandidatka, za tem pa nekoliko
zamaknjeno kandidat(-ka) izpiše svoje ime in priimek. Sledi ena izpuščena vrstica z izpisom Mentor ter
nato poimenska navedba mentorja (poravnano z imenom kandidata(ke) s popolnim habilitacijskim in
znanstvenim nazivom (npr. izr. prof. dr. Janez Černe). V zadnji vrstici je na sredini izpisano Ljubljana
(obvezno) ter mesec in leto izdelave diplomskega dela.
2
----------------------------
Priporočilo:
Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oziroma opravil raziskavo) in
zahvale naj se ne piše.
Slika 1: Zunanja stran diplomskega dela
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Ime in priimek kandidata
Ljubljana, mesec in leto
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
20 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
Slika 2: Prva notranja stran diplomskega dela
3
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Kandidat(ka):
Ljubljana, mesec in leto
12 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
12 točk,
male črke
Mentor(ica): Naziv, ime in priimek
Ime in priimek
Številka indeksa
Povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede.
Najprej se navede povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku, ki obsega od 10 do 15 vrstic. Za
povzetkom so v novem odstavku navedene ključne besede diplomskega dela. Na naslednji strani je v
tujem jeziku (angleško, nemško ali italijansko) zapisan prevod povzetka in ključnih besed.
V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli diplomskega dela, podobno,
kot je to navedeno v naslednjem primeru.
Slika 3: Primer oblike »Povzetka« in »Kazala«
4
KAZALO
POVZETEK ii
SUMMARY iii
1 UVOD 1
1.1 Izhodišče diplomskega dela 3
1.2 Namen in cilji raziskave 5
1.3 Metode dela 6
1.4 Struktura diplomskega dela 8
2 PRVO POGLAVJE 10
2.1 Prvo podpoglavje 11
2.1.1 Podtema 11
2.1.2 Podtema 12
2.2 Drugo podpoglavje 13
2.3 Tretje podpoglavje 16
..
9 ZAKLJUČEK 56
LITERATURA 59
VIRI 61
SEZNAM SLIK IN TABEL 63
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC 64
SLOVAR TUJIH IZRAZOV 65
PRILOGE 67
Priloga 1: Vprašalnik 67
Priloga 2: Obrazec za prijavo 71
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA 74
iv.
Povzetek
Evropski model upravnega prava doživlja veliko pomembnih
sprememb. Vplivi, ki povzročajo te spremembe so zelo
raznoliki. Med najpomembnejše sodijo globalizacija, razvoj
posebne upravne strukutre v Evropski Uniji in razcvet
informacijske tehnologije. Zaradi vseh teh vplivov naj bi se
evropski (kontinentalni) model upravnega prava v zadnjih
dvajsetih letih zelo spremenil. V diplomskem delu
obravnavam spremembe v evropskih kontinentalnih državah,
ki naj bi temeljito spremenile obliko, organizacijo in način
delovanja javne uprave in upravnega prava.
Ključne besede: evropski model upravnega prava,
regulatorna država, globalizacija, evropeizacija, upravno
pravo, konvergenca modelov, nacionalna upravna kultura.
ii.
􀂄 Vsebinska sestava diplomskega dela
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in zaključek (Zelenika, 1998, str.
460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako opredelimo področje raziskovanja,
opišemo proučevan problem, opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne omejitev oziroma težave s
katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem razvijamo, razlagamo in
obdelujemo temo diplomskega dela tako, da prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
Poleg tega na strokovno utemeljen način razložimo rezultate, do katerih smo prišli. Obdelava teme
praviloma obsega tri dele:
− teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni) del, v katerem predstavimo
kratko zgodovino preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta in ugotavljamo
pomembnost, aktualnost in uporabnost obravnavane teme,
− analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično in sintetično predstavimo
najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije,
− predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo konkretne rešitve aktivnosti in
ukrepe, ki jih je moč uporabiti v praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov diplomskega dela temelji na
dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo tri ravni, kot je
to navedeno v spodnjem primeru).
5
1 POGLAVJE
1.1 PODPOGLAVJE
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in
zaključek (Zelenika, 1998, str. 460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako
opredelimo področje raziskovanja, opišemo proučevan problem,
opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne
omejitev oziroma težave s katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega
dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem
razvijamo, razlagamo in obdelujemo temo diplomskega dela tako, da
prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
1.1.1 Drugo podpoglavje
Obdelava teme praviloma obsega tri dele:
• teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali
eksplikativni) del, v katerem predstavimo kratko zgodovino
preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta
in ugotavljamo pomembnost, aktualnost in uporabnost
obravnavane teme,
• analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično
in sintetično predstavimo najpomembnejša lastna in tuja
spoznanja, stališča, podatke in informacije,
• predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo
konkretne rešitve aktivnosti in ukrepe, ki jih je moč uporabiti v
praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov
diplomskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri
čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
5
14 točk
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk,
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
poševno
Pri označevanju in zapisu delov seminarske naloge velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred naslovom tretjega
in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z arabskimi
številkami.
Priporočamo, da v naslovu teme diplomske naloge oziroma v naslovu poglavij in podpoglavij ne
navajate okrajšav in kratic.
Citiranje
V besedilu sta začetek in konec citata označena z narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno
naveden vir (skladno z določili standardov ISO 690 in ISO 690-2). Tudi pri povzemanju določene
literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega citiranju) je treba na ustreznem
mestu natančno navesti podatke o viru, kot je to prikazano v nadaljevanju. Načinov citiranja je več.
Priporočamo, da citiranih virov ne navajate pod črto, oziroma da pri citiranju uporabljate harvardski
način citiranja.
• Pri harvardskem načinu citiranja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz
katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 1999, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Ivanko in Brejc, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot
dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jambrek et al., 1997, str.
43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej Vlaj,
1998, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Šmidovnik), ki jo je v svojem delu
povzel drugi avtor (npr. Setnikar-Cankar). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po
originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:«
in navede priimek avtorja dela (Šmidovnik v: Setnikar-Cankar, 1998, str. 20).
• Izjemoma se pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo lahko navedeta le
priimek in letnica (Devjak, 1995).
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se
zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Kocjančiču, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na
abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka
(Vintar, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo
letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Virant (1998, str. 307), ki pravi,…).
6
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in
citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka
vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige
(oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni)
obliki.
Navajanje in označevanje slik, tabel in preglednic
V besedilu diplomskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr.
Slika 1: Potrdilo o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor
vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to
prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko. Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo,
dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten
zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri.
Debelina črt na slikah, tabelah in preglednicah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah
najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru)
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel, s tem, da
je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je
označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu
pa levo. Vrednosti v stolpcih so lahko poravnane desno ali sredinsko.
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 25. 11. 2004 diplomirala na Visokošolskem strokovnem programu
Javna uprava in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomirana upravna organizatorka
Univerza
v Ljubljani
Universitas
Labancensis
Dekan: Rektor:
Vir: Marinšek (2004, str. 32)
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2002, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Kolenc (2003, str. 5)
Zaključek
V zaključku podamo vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili v uvodu diplomskega dela ter
predstavimo najpomembnejše rešitve v uvodu postavljenih problemov. Zaključek predstavlja
7
sistematično, natančno strnjeno sintezo vseh pomembnejših spoznanj, informacij, stališč, dejstev in
ugotovitev iz analitičnega dela diplomskega dela. Zaključek obsega največ 10 odstotkov obsega
diplomskega dela.
V zaključku ne predstavljamo novih spoznanj, dokazov, podatkov oziroma dejstev temveč ga
oblikujemo na temelju predstavljenih predhodnih spoznanj, dokazov,… V zaključku tudi ne navajamo
citatov in opomb pod črto.
Literatura
Pod naslovom »Literatura« se navedejo vsa uporabljena dela, ki jih je kandidat uporabljal pri pisanju
diplomskega dela. Če je bilo v diplomskem delu uporabljenih več deli istega avtorja, se dela navajajo
po kronološkem zaporedju, od starejših k novejšim objavam.
Viri
Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,…), statistične
informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, interna glasila,…) pri katerih ni navedenega avtorja
(navedeni sta le začetnici imena oziroma niti to ne), interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna (podatki dobljeni v podjetjih, zavodih,…).
Navajanje literature in virov
Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način
uporabljali pri pisanju dela. V kolikor je del več kot 25, jih je treba razporediti v skupine (knjige, članki
v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni
vrsti red priimkov avtorjev. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi
avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer:
SELJAK, Janko. Statistične metode. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj,
kraj in leto, strani.
Primer:
BREJC, Miha. Organizacijski pojmi in metode. Organizacija in kadri. 1990, let. 23, št. 5/6, str. 515-516.
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime
avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega,
ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
PEČAR, Zdravko. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave. V: ABRAHAMSBERG, Niko (ur.): Zbornik znanstvenih razprav 1997. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1997,
str. 221-244.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o financiranju občin. Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje,
letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource
Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu
zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni
zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«.
6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http: //www.oecd.org/puma/sigmaweb/acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
8
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na
katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je
zaporedno od začetka do konca besedila.
Seznam slik (in tabel)
je oblikovan tako, da so slike navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za
vsako posamezno sliko se navede številčna oznaka slike, naslov slike in številka strani na kateri se
slika pojavlja.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice.
Primer:
KM Kadrovski menedžment
regio. regionalizacija
SL Statistični letopis
ZAGA Zakon o arhivskem gradivu in arhivih
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se
predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
Priloge
Če je priloga ena sama, potem ni oštevilčena, pač pa je navedeno le, da gre za prilogo (Priloga:
vprašalnik). Če je prilog več, so priloge naslovljene in oštevilčene (Priloga 1: Naslovna stran diplomske
naloge, Priloga 2: Naslovna stran seminarske naloge,…)
Izjava kandidata
Na zadnji strani diplomskega dela je navedena izjava kandidata, da je diplomsko delo njegova avtorska
stvaritev ter v naslednjem odstavku lektor diplomskega dela.
Viri
• International organisation for standardization. International standard ISO 690, Second edition
1987-08-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690 : 1987
(E).
• International organisation for standardization. International standard ISO 690-2, First edition
1997-11-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690-2:
1987(E).
• IVANKO, Štefan. Upravni praktikum I. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1996.
• ZELENIKA, Ratko. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela. Ekonomski
fakultet u Rijeci, Rijeka, 1998.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 15 Jan 2012 10:47    Naslov sporočila: NAVODILO ZA IZDELAVO ZAKLJUČNEGA DELA NA DODIPLOMSKEM, MAGIS Odgovori s citatom

1
Na podlagi Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 90/2008, z dne 22.9.2008), Pravilnika o
postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju (seja Senata UM, z
dne 4. 9. 2008), Pravilnika o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem
programu 2. stopnje (seja Senata UM, z dne 20. 2. 2007) in Pravilnika o postopku priprave in
zagovora doktorske disertacije (seja Senata UM, z dne 23. 9. 2008) je dekan Fakultete za
varnostne vede po predhodnem soglasju Senata FVV Univerze Maribor, dne 19. 12. 2008,
sprejel
NAVODILO ZA IZDELAVO ZAKLJUČNEGA DELA
NA DODIPLOMSKEM, MAGISTRSKEM IN DOKTORSKEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU
FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE UNIVERZE V MARIBORU
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta navodila veljajo za pripravo visokošolskega, univerzitetnega, magistrskega in doktorskega
zaključnega dela.
2. člen
Ta navodila podrobneje urejajo oblikovanje, obseg in strukturo zaključnega dela na vseh
študijskih programih, ki jih izvaja FVV Univerze Maribor.
3. člen
Vsi postopki priprave in zagovora zaključnega dela in obrazci so navedeni v posameznih
pravilnikih Univerze Maribor, to so:
1. Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju
(3. seja Senata UM, z dne 4. 9. 2008);
2. Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2.
stopnje (seja Senata UM, z dne 20. 2. 2007);
3. Pravilnika o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije (seja Senata UM, z dne
23. 9. 2008).
4. člen
Komisija za zagovor diplomskega dela programa sprejetega pred 11.6.2004 je sestavljena iz
predsednika in najmanj dveh članov. Mentor ne more biti predsednik komisije.
Pri bolonjskih študijskih programih 1. stopnje dekan določi dvočlansko komisijo za zagovor
diplomskega dela. V primerih, kadar je imenovan somentor, se imenuje tričlanska komisija.
2
II. SPLOŠNO O PRIPRAVI ZAKLJUČNEGA DELA
5. člen
Študenti pripravijo zaključno delo v slovenskem jeziku s povzetkom v angleškem jeziku.
Besedilo dela naj bo napisano v slovenskem jeziku v skladu s pravopisnimi merili knjižnega
jezika v prvi osebi množine ali v pasivu.
Študent lahko pripravi diplomsko delo v angleškem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku
v primerih in na način, kot je določen z ustreznim aktom Univerze v Mariboru ( Pravilnik o
izdelavi diplomskih del vseh stopenj študija v tujem jeziku na UM, sprejet dne 23. 9. 2008) in
sicer v naslednjih primerih:
 kadar gre za delo s področja tujih jezikov,
 kandidat je študent iz tujine, ki študira na Univerzi v Mariboru,
 če je mentor iz tujine,
 v drugih utemeljenih primerih.
Vsi kandidati, ki želijo izdelati zaključno delo v angleškem jeziku s povzetkom v slovenskem
jeziku, pisno zaprosijo senat članice za odobritev ob prijavi teme ali ob nastanku situacije, ki
zahteva izdelavo zaključnega dela v angleškem jeziku. Oblikovna struktura, obseg in vsebina
zaključnega dela morajo biti izdelani v skladu s temi navodili.
Mentor ima pravico in dolžnost od kandidata zahtevati, da popravi zaključno delo, ki ni
izdelano v skladu s temi navodili.
Oblika in velikost pisave:
Zaključno delo mora biti napisano v velikosti A4 s presledkom med vrsticami 1,5 in
velikostjo črk 12 pt, v pisavi Times New Roman.
Opombe v nogi strani, opis spremenljivk v enačbah: v pisavi Times New Roman, velikost črk
10.
Naslov podpoglavij: v pisavi Times New Roman, velikost črk 14.
Naslov poglavja: v pisavi Times New Roman, velikost črk 16.
Na zgornjem in spodnjem robu lista naj bo do teksta približno 2,5 cm, na levem in desnem
robu pa 3 cm. Na vsako stran pride tako približno 30 vrstic z okoli 62 znaki. Besedilo naj bo
obojestransko poravnano.
Zaključno delo mora biti natisnjeno na papirju velikosti A4. Izpis naj bo izveden dvostransko
z laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne
kvalitete ni dovoljen. Če so vključene barvne fotografije, slike ali diagrami, je potrebno izpis
teh strani izvesti z barvnim laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Za izpis naj se uporablja
kvaliteten brez kislinski papir.
6. člen
Študent študijskega programa, sprejetega pred 11. 6. 2004 in programov druge in tretje
stopnje, odda v referat za študentske zadeve tri izvode zaključnega dela. V kolikor ima
študent poleg mentorja tudi somentorja, odda štiri izvode zaključnega dela.
3
Študent študijskega programa 1. stopnje odda dva izvoda zaključnega dela. V kolikor ima
študent poleg mentorja tudi somentorja, odda tri izvode zaključnega dela.
Praviloma študent odda toliko izvodov zaključnega dela, kolikor je članov v komisiji.
7. člen
K originalnemu izvodu, ki je namenjen mentorju, se priloži elektronski izvod celotnega
diplomskega dela za objavo v sistem e-diplom (Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru) na
zgoščenki (CD).
Na tem mediju mora biti v enem dokumentu celotno diplomsko delo. Na elektronskem viru
mora biti z ustreznim pisalom napisano ime in priimek ter vpisna številka študenta. Ob tem
študent odda na posebnem obrazcu tudi izjavo o istovetnosti tiskanega in elektronskega
izvoda diplomskega dela in soglasje za objavo osebnih podatkov.
Študent dokončno oblikovano diplomsko delo shrani v zapis PDF in jo pravilno poimenuje na
naslednji način: VrstaŠtudija_PriimekIme_LetnicaRojstva_ŠtevilkaIndeksa.pdf
(primer: UNI_Novak_Janez_1979_93622135.pdf).
III. OBLIKOVNA STRUKTURA ZAKLJUČNEGA DELA
8. člen
Črke na platnicah zaključnega dela so srebrne.
Barva platnic zaključnega dela je za:
 visokošolski in univerzitetni študij modra,
 magistrski študij rdeča,
 doktorski študij črna.
a) platnice:
Na naslovni strani zaključnega dela je naslednja vsebina:
Univerza v Mariboru
Fakulteta za varnostne vede
DIPLOMSKO DELO/MAGISTRSKO DELO/DOKTORSKA DISERTACIJA
Naslov zaključnega dela
Ljubljana, leto ime in priimek avtorja zaključnega dela
4
b) Prva notranja stran zaključnega dela:
Univerza v Mariboru
Fakulteta za varnostne vede
DIPLOMSKO DELO/MAGISTRSKO DELO/DOKTORSKA DISERTACIJA
Naslov zaključnega dela
ime in priimek avtorja zaključnega dela
mesec, leto mentor: naziv, ime in priimek
c) naslednji list: kazalo;
č) naslednji list: povzetek v slovenskem jeziku in angleški prevod naslova in povzetek;
d) naslednji list: vsebina zaključnega dela v skladu s sprejeto dispozicijo;
e) naslednji list: morebitne priloge (če obstajajo);
f) naslednji list: delovni življenjepis kandidata;
g) naslednji list: izjava, da je zaključno delo rezultat lastnega dela in da so rezultati
korektno navedeni (obrazec Izjava kandidata, velja za 2. in 3.stopnjo).
IV. OBSEG ZAKLJUČNEGA DELA
9. člen
Zaključno delo visokošolskega in univerzitetnega programa 1. stopnje in visokošolskega
programa sprejetega pred 11. 6. 2004, obsega od 70.000 do 80.000 znakov (35-40 strani).
Zaključno delo univerzitetnega programa sprejetega pred 11. 6. 2004 in magistrskega
programa 2. stopnje obsega od 100.000 do 120.000 znakov (50-60 strani).
Zaključno delo doktorskega programa obsega od 300.000 do 600.000 znakov (150-300
strani).
5
V. OBSEG POVZETKA
10. člen
Povzetek zaključnega dela za dodiplomski program in za podiplomski program 2. stopnje v
slovenskem jeziku s ključnimi besedami in povzetek v angleškem jeziku ne sme biti krajši od
20 in ne daljši od 30 vrstic (največ 1500 znakov s presledki).
Povzetek za program 3. stopnje mora obsegati okvirno 2500 znakov. Povzemati mora tako
teoretični del zaključnega dela kot glavne ugotovitve, vključno z glavnimi empiričnimi
ugotovitvami, če je delo kvantitativne narave.
VI. STRUKTURA IN CITIRANJE LITERATURE IN VIROV
11. člen
Strokovne vsebine zaključnega dela:
1) postavitev hipotez,
2) opredelitev metod,
3) raziskava naslovne problematike,
4) potrditev hipotez in zaključni sklepi,
5) literatura in viri,
6) stvarno kazalo (samo za doktorski študij).
Kazalo zaključnega dela obsega: kazalo vsebine dela, kazalo tabel in kazalo slik.
12. člen
Strukturiranje teksta:
Posamezna poglavja v tekstu naj bodo ločena s samostojnimi podnaslovi in ustrezno
oštevilčena. Naloga naj bo strukturirana tako, da ne bo imela več kot tri nivoje poglavij
oz.podpoglavij.
Primer:
1 Naslov poglavja
1.1 Podnaslov poglavja prvega reda
2.1.1 Podnaslov poglavja drugega reda
13. člen
Struktura slik in tabel:
Vse slike in tabele se številčijo. Številčenje poteka enotno in ni vezano na številčenje
poglavij. Naslov slike naj bo naveden pod sliko, naslov tabele pa nad tabelo. Praviloma je v
tekstu navedeno vsaj eno sklicevanje na sliko ali tabelo.
6
14. člen
Citiranje virov:
Citiranje virov, navajanje naslovov in podnaslovov, poimenovanje tabel in slik v diplomskem
delu ter navedba uporabljenih virov mora biti izvedena v skladu z navodili (sistem APA).
V seznamu virov je potrebno navesti po abecednem redu le citirane, v tekstu uporabljene,
avtorje, celoten seznam virov pa mora biti v skladu s sistemom APA:
Koller, S. (1974). Naslov knjige. Kraj, Založba.
Kosec, O., Petrov, A.M. (1996). Naslov članka. Naziv revije, 29(4), 123-133.
Kennedy, K.J., Bach, R., Stephenson, R. (1993). Naslov prispevka v zborniku. V A.
Johnson (ur.), Naslov zbornika (str. 34-67). Kraj, Založba.
Kastelic, B. (1995). Naslov diplome (magisterija, doktorata). Diplomsko delo
(Magistrsko, Doktorsko), Kraj, Institucija (univerza), Oddelek (npr. fakulteta).
Citiranje virov z interneta: Vse reference se začenjajo na enak način kot pri natisnjenih
virih, le da običajnemu delu sledi še podatek o tem, kje na internetu je bil dokument dobljen
in kdaj. Podatek o tem, kdaj je bil dokument dobljen, je pomemben zaradi neprestanega
spreminjanja WWW okolja.
Jacobsen, J.W., Mulick, J.A. & Schwartz, A.A. (1995). A history of facilitated
communication: Science, pseudoscience, and antiscience: Science working group on
facilitated communication. American Psychologist, 50, 750-765. Članek je dobljen
25.1.1996 na http://www.apa.org/journals/jacobson.html.
Pri citiranju zanimivih WWW naslovov v tekstu (ko ne gre za navajanje specifičnega
dokumenta) zadošča navedba naslova (www.fvv.uni-mb.si). Posebna referenca med
seznamom uporabljenih virov v tem primeru ni potrebna.
15. člen
Sklicevanje na vire:
Pri sklicevanju na vire pri prvi navedbi se med besedilom prvič navede vse avtorje, pri
naslednjih navedbah pa le priimek prvega avtorja in letnico izdaje.
Primer:
Prvič: ..... (Novak, Koren, Kranjčan, 1997) .....
V nadaljevanju: ..... (Novak in sodelavci, 1997) .....
VI. PREHODNE IN DOKONČNE DOLOČBE
16. člen
Ta navodila je sprejel dekan izr. prof. dr. Gorazd Meško po predhodnem mnenju senata FVV,
dne, 19. 12. 2008.
7
17. člen
Z uveljavitvijo teh navodil se preneha uporabljati Navodila za izdelavo diplomskih nalog na
FVV, z dne 6.10.2005 številka 11/673-05 in drugih navodil o zaključnih nalogah na FVV.
18. člen
Navodilo začne veljati naslednji dan, ko ga podpiše dekan fakultete in se javno objavi na
oglasni deski Fakultete za varnostne vede in spletni strani FVV.
Številka: 11/1-2009
Datum: 5.1.2009
izr. prof. dr. Gorazd Meško
Dekan
Opomba:
Navodilo se začne obvezno uporabljati za zaključna dela (diplomske naloge), ki so prijavljena
po 5. 1.2009 in za vsa zaključna dela (diplome), ki jih bodo študenti zagovarjali po 1. 3. 2009.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 16 Jan 2012 08:51    Naslov sporočila: UNIVERZA V LJUBLJANI VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO NAVODILA ZA PR Odgovori s citatom

UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE
IN DIPLOMSKEGA DELA
Ljubljana, 2007
1
Naslov
Navodila za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela
3. izdaja
Avtorji
Silvestra Hoyer
Martin Bauer
Miroljub Jakovljević
Cecilija Lebar
Vesna Denona
Mojca Divjak
Nevenka Volavšek
Lektorica
Meta Brulec
Oblikovanje besedila
Saša Vilfan
Oblikovanje ovitka
Miroljub Jakovljević
Naklada
1000 izvodov
Založila
Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo, Poljanska cesta 26 a, Ljubljana
© Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.81:378.661(497.4 Ljubljana) NAVODILA za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela / [avtorji Silvestra Hoyer ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Visoka šola za zdravstvo, 2007 ISBN 978-961-6063-82-1 1. Hoyer, Silvestra 228719360
Ljubljana, marec 2007
2
KAZALO
1 UVOD
1
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
2
2.1 Naslov
2
2.2 Zahvala
2
2.3 Izvleček
2
2.4 Kazala
4
2.5 Uvod
4
2.6 Namen
4
2.7 Metode dela
4
2.8 Rezultati
5
2.9 Razprava
5
2.10 Sklep
6
2.11 Literatura in viri
6
2.12 Priloge
6
3 NAVAJANJE LITERATURE
7
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
7
3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka
8
3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
9
3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
11
3.2 Seznam dokumentacijskih virov
11
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
13
4.1 Platnica
13
4.2 Prvi in drugi list
13
4.3 Oblikovanje besedila
15
4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
16
5 LITERATURA
17
6 PRILOGE
18
6.1 Izjava o avtorstvu
18
3
1 UVOD
Navodila so v pomoč študentom in diplomantom Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani za poenoteno pripravo seminarske naloge in diplomskega dela. Namenjena so študentom naslednjih visokošolskih strokovnih študijskih programov:
• babištvo,
• delovna terapija,
• fizioterapija,
• ortopedska tehnika,
• radiologija,
• sanitarno inženirstvo,
• zdravstvena nega.
Seminarska naloga je krajše samostojno strokovno delo, v katerem študent prouči izbrano temo. Ob tem pridobi izkušnje znanstvenoraziskovalnega dela in spretnosti pisanja strokovnih del ter se pripravi za pisanje diplomskega dela.
Diplomsko delo je pisni izdelek, ki mora biti rezultat samostojnega kandidatovega dela, lahko pa tudi dela več avtorjev (če izhaja iz raziskovalnega dela), vendar mora biti jasno razviden prispevek vsakega posameznika.
Ko kandidat delo odda, mora predložiti pisno izjavo, da je njegov avtor oziroma soavtor.
V primeru objave oziroma predstavitve vsebin diplomskega dela je potrebno predhodno soglasje mentorja. Rezultati raziskav so lastnina Visoke šole za zdravstvo in projekta, v okviru katerega je raziskava potekala.
1
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
Za vse vrste uporabljenih raziskovalnih metodologij je struktura seminarske naloge in diplomskega dela enaka. V nadaljevanju so predstavljeni elementi seminarske naloge in diplomskega dela.
2.1 Naslov
Naslov je pomemben del izdelka. V njem poskušamo čim bolj jedrnato izraziti bistvo vsebine. Če je treba, dodamo podnaslov. Naslov skupaj s podnaslovom naj ne bo daljši od 120 znakov oziroma 10 besed. V naslovu ne uporabljamo kratic, kemijskih formul ali drugih simbolov. Naslov in podnaslov v slovenščini prevedemo v angleški jezik.
2.2 Zahvala
Zahvala naj bo kratka. Zahvalimo se vsem, ki so pomembno sodelovali pri nastanku dela, mentorjem, sodelavcem, preiskovancem, drugim strokovnjakom, lektorju in institucijam. Zahvalimo se tudi za morebitno finančno pomoč. Natančno napišemo, za kaj se zahvaljujemo. Osebam, ki jih omenimo v zahvali, to povemo in jim pokažemo besedilo.
2.3 Izvleček
V izvlečku kratko in jedrnato predstavimo vsebino izdelka. Biti mora strukturiran, kar pomeni, da ima naslednje obvezne dele: uvod, namen, metode dela, rezultate, razpravo in sklep (slika 1). Izvleček je dolg do 200 besed oziroma do 25 vrstic.
2
Izvleček moramo napisati v tretji osebi ednine ali množine oziroma v trpnem načinu, nikoli v prvi osebi ednine ali množine. V izvlečku ne pišemo podrobnosti in ničesar, kar ni omenjeno v delu.
Ključne besede napišemo v novem odstavku na koncu izvlečka. S tremi do štirimi ključnimi besedami predstavimo vsebino. To so tudi besede, s katerimi je delo predstavljeno v COBISS-u. Ključne besede so tiste, ki nosijo največ vsebine. Ko jih prikličemo, je, kot bi odklenile celotno vsebino. Povzetek in ključne besede morajo biti prevedeni v angleški jezik in zapisani na novi strani.
Slika 1: Primer strukturiranega izvlečka
IZVLEČEK
Uvod: S starostjo narašča število padcev. Potreben je ustrezen način, s katerim bi laže odkrivali starostnike, ki so ogroženi pred padci. Eden je vprašalnik Ocena tveganja padcev (Hollinger in Patterson, 1992), ki bi ga lahko uporabili tudi v domovih starejših občanov. Namen: Namen diplomskega dela je bil oceniti občutljivost in specifičnost vprašalnika Ocena tveganja padcev. Metode dela: V raziskavi o napovedovanju padcev je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, in sicer 68 žensk in 15 moških. Uporabljena je bila metoda neposrednega zbiranja podatkov v obliki pogovora ter izpolnjevanja vprašalnika. Preiskovanci so bili glede na dosežene rezultate razdeljeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so ogroženi (O), in na tiste, ki niso ogroženi (N) pred padci. Za analizo rezultatov je bila uporabljena opisna statistika, za razliko med skupinama Studentov test t in test χ2 (p ≤ 0,05). Za ugotavljanje občutljivosti in specifičnosti je bila uporabljena kontingenčna analiza 2 x 2 . Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, od tega 68 žensk (81,9 %) in 15 moških (18,1 %). Stanovalci so bili stari povprečno 80,1 ± 6,7 leta (od 67 do 99 let). Povprečni čas bivanja v domovih je znašal 4,4 ± 3,5 leta (od enega tedna do 7 let). Pri hoji jih 49 (59,1 %) ni potrebovalo pripomočka, 34 (40,9 %) pa je pripomoček potrebovalo. V skupini O je bilo 32 preiskovancev (38,6 %), v skupini N pa 51 (61,4 %). Skupini se po spolni strukturi, izobrazbi, času bivanja v domu, po povprečnem ITM ter obsegu pasu in bokov nista statistično pomembno razlikovali. V obdobju treh mesecev so bili preiskovanci glede pojavnosti padcev razvrščeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so padli (P), in na tiste, ki niso padli (NP). Padlo je 18 (21,6 %) preiskovancev, 15 žensk in 3 moški, dva iz skupine N in 16 iz skupine O. Največ padcev se je zgodilo v sobi in po kosilu. Trimesečna incidenca je znašala 21,7 %, prevalenca pa 24,1 %. Občutljivost vprašalnika za napoved padcev je znašala 0,89 (IZ = 0,67−0,9Cool, specifičnost pa 0,46 (IZ = 0,40−0,49). Napovedna vrednost pozitivnega izida vprašalnika je znašala 0,31 (IZ = 0,24−0,35), negativnega pa 0,94 (IZ = 0,8−0,99). Izračunani so bili še relativno tveganje za pojavnost padcev in razmerje obetov. Statistično so imeli preiskovanci iz skupine O večjo verjetnost, da bodo padli. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je vprašalnik Ocena tveganja padcev primeren za napovedovanje in s tem tudi preprečevanje padcev. Poleg stanovalcev domov starejših občanov se njegova uporabnost lahko razširi na vsa območja, kjer živijo starostniki.
Ključne besede: staranje, padci pri starostnikih, napoved pojavnosti padcev.
3
Pomembno: Naslov diplomskega dela, ime avtorja, ime in nazive mentorja, zapis izvlečka v slovenskem in angleškem jeziku ter ključne besede kandidat shrani na zgoščenki za objavo na spletni strani Visoke šole za zdravstvo. Zgoščenko odda v referatu, skupaj z vezanimi izvodi diplomskega dela.
2.4 Kazala
Kazalo omogoča, da hitro najdemo neko poglavje. Z decimalnimi števili označimo poglavja in podpoglavja v besedilu. Primer označevanja z decimalnimi števili je razviden iz teh navodil.
Kazalu vsebine sledi kazalo slik, temu pa kazalo tabel.
2.5 Uvod
V uvodu povzamemo problem in predstavimo znane podatke iz literature.
2.6 Namen
V namenu dela povzamemo problem, ki ga želimo razrešiti. Iz tega izpeljemo namen in predstavimo raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze.
2.7 Metode dela
To poglavje predstavlja metode, ki smo jih uporabili za zbiranje in obdelavo podatkov. Natančno opišemo raziskovano skupino ali posamezen primer, kje smo ga izbrali, na podlagi česa in kako. Instrumente in metode opisujemo v stavkih s podnaslovi, ki imajo enako zaporedje kot pozneje poglavja Rezultati in Razprava. Standardne statistične metode samo omenimo in jih ne opisujemo.
4
Priporočamo uporabo statističnih metod, ki so bile obravnavane med študijem.
Pri diplomskih delih, kjer je metoda pregled literature, je predmet raziskave literatura z določenega področja. Ker ni standardnih metod pregleda literature, uporabljeno metodo opišemo in navedemo vir, na katerega se v metodološkem smislu opiramo. Ravno tako metodološko utemeljimo uporabo kvalitativnih metod in jih opremimo z referencami.
2.8 Rezultati
V poglavju Rezultati jasno in natančno predstavimo pomembne ter reprezentativne rezultate. Predstavimo jih lahko z besedilom, s tabelami ali grafikoni, na katere se v besedilu le sklicujemo. Podatkov iz tabele ali grafikona v besedilu ne ponavljamo. V tem poglavju tudi ne razlagamo in ne navajamo primerjav. Lahko omenimo pomen posameznega rezultata, sicer pa sodi komentar v poglavje Razprava.
Poglavje pišemo v preteklem času po logičnem zaporedju, ki je omenjeno v podpoglavju 2.7.
2.9 Razprava
V omenjenem poglavju ocenimo vrednost rezultatov. To je pravzaprav vrhunec znanja in razmišljanja, ki pokaže kritičnost ter sposobnost primerjave in sinteze. Prikaže temeljit razmislek o lastnih in tujih rezultatih, oceni vrednost in pomen lastnih ugotovitev v primerjavi s tistimi, ki jih citiramo. Rezultatov ne ponavljamo, temveč o njih le razpravljamo in na koncu naredimo sklep razprave.
Pomembno je, da razpravljamo s posameznimi spremenljivkami v enakem vrstnem redu, kot smo jih predstavili v poglavju Rezultati.
5
2.10 Sklep
V sklepu na kratko opišemo temeljni okvir diplomskega dela, bistvene rezultate, ki so odgovor na postavljena vprašanja, in njihov pomen za stroko. Navedemo tudi nerešena vprašanja in zamisli ali predloge za njihovo rešitev pri nadaljnjih ocenah in raziskavah.
2.11 Literatura in viri
Navodila za navajanje literature in virov so opisana v 3. poglavju.
2.12 Priloge
Obvezna priloga diplomskega dela je izjava o avtorstvu, ki je priložena v »Navodilih«. Druge priloge diplomskega dela so lahko na primer anketni vprašalniki, odobritev medicinske etične komisije, pristanek organizacije za opravljanje raziskave, velike tabele, različne slike in podobno. Priloge navedemo v kazalu, strani prilog pa ne številčimo.
6
3 NAVAJANJE LITERATURE
Poznanih je več načinov citiranja literature. Najpogosteje se uporabljata harvardski in vancouvrski način. V zadnjem času se je v biomedicinskih krogih uveljavila kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja, ki ga tudi predpisujemo.
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
V besedilu navajamo priimek avtorja in letnico objave, na primer (Hoyer, 2005). Kadar sta dva avtorja, navedemo oba (Kofjač in Mihelič, 1994). Če je avtorjev več, navedemo samo prvega in dodamo oznako »et al.«, kar je okrajšava za latinsko »et alii« in pomeni »in drugi«, oziroma pri slovenskem sklicevanju »in sod.«, kar pomeni »in sodelavci« (Jakovljević in sod., 2005). Če se ob kakšni misli sklicujemo na več del, navedke ločimo s podpičjem (Bauer in Lebar, 1999; Morra in Knobf, 1983). Kadar citiramo več del, ki jih je avtor ali skupina istih avtorjev objavila v enem letu, za letnicami navedemo zaporedne črke abecede »a«, »b« itd. Te morajo biti navedene tudi v seznamu literature (Marentič - Požarnik, 1991a). Kadar navajamo avtorja v stavku, zapišemo za priimkom v oklepaju še letnico objave »Elkind (1980) navaja, da je /…/«.
Osnovne podatke o delu pišemo v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je navedeno v izvirniku.
Citate vedno navajamo iz izvirnika. V primeru, da izvirnika nismo mogli dobiti, pripišemo vir, iz katerega smo citirali (Brajša, 1993, cit. po Hoyer, 1995).
Kadar citiramo delo, ki nima navedenih avtorjev, navedemo namesto priimka začetek naslova dela.
V seznamu literature so posamezna dela navedena po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev. Če je citiranih več del istega avtorja, upoštevamo časovno zaporedje objav. Če je v seznamu literature do vključno šest avtorjev, navedemo vse, če jih je več, navedemo prve tri in dodamo »et al.« ko citiramo tuje avtorje, oziroma »in sod.«, ko citiramo slovenske avtorje. Imena avtorjev in naslov navajamo v jeziku, v katerem je delo napisano. V angleških navedenkah (referencah) so vse besede, razen začetnih in lastnih imen, pisane z malo začetnico.
7
Naslove revij krajšamo tako, kot določa Index Medicus oziroma Journals Database v okviru sistema PubMed (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi ?db=journals).
Povezava na to stran je urejena tudi na spletni strani Visoke šole za zdravstvo v meniju Knjižnica –> Iskanje gradiva po spletu –> Članki, revije, knjige –> Podatki o revijah –> Journals Database ali Index Medicus.
Pri člankih in revijah navajamo poleg letnice tudi volumen oziroma letnik in številko revije.
Pri navajanju obsega strani zapišemo prvo stran reference, pomišljaj in zadnjo stran reference, pri čemer zapišemo le tisti del oznake za zadnjo stran, kolikor se od prve razlikuje, na primer za strani 181−193 zapišemo le 181−93.
3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka
Avtor(-ji) (leto objave). Naslov članka. Uradni skrajšani naslov revije. Letnik (številka): prva−zadnja stran.
Primeri citiranja
Članek iz revije − en avtor:
Skočir AP (2005). Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije – vloga babic in medicinskih sester. Obzor Zdr N 39 (3): 181−93.
Članek iz revije − več avtorjev:
Sevšek F, Gomišček G (2004). Shape determination of attached fluctuating phospholipid vesicles. Comput Methods Programs Biomed 73 (3): 189−94.
Članek iz revije − avtor je organizacija:
American College of Physicans (1989). Clinical ecology. Ann Int Med 111 (2): 168−78.
Članek iz suplementa revije:
Golbert JH (2005). Interprofessional learning and higher education structural barriers. J Interprof Care 19 (Suppl 1): 87−106.
8
Časopisni članek:
Branc T (2006). Odpadkov je vsako leto manj. Delo, 10. 4. 2006, 4.
Navajanje Uradnega lista in zakonov:
Zakon o visokem šolstvu (2004). Ur List RS 14 (100): 12005−21.
Članek brez avtorja:
Epidemiology for primary health care (1976). Int J Epidemiol 5: 224−5.
Poglavje iz knjige:
Foley ME (2003). A collective voice in the workplace. In: Zerwekh J, Claborn JC, eds. Nursing today. 4th ed. St. Louis: Saunders, 371−92.
Švigelj V (2006). Nezavest. V: Prva pomoč. 1.izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 33−48.
Prispevek iz zbornika slovenskih referatov:
Kadivec S (2003). Organizacijski vidik sistema izboljšanja kakovosti v zdravstveni negi. V: Zbornik predavanj in posterjev 4. kongresa zdravstvene nege, Portorož, 1.–3. oktober 2003. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 277−83.
Prispevek iz zbornika tujih referatov:
Ferfila N (2003). Impacts on organizational scheme of municipal waste management in Slovenia. In: 22nd International scientific conference on development of organizational sciences, Portorož, March 26−28, 2003. Kranj: Moderna organizacija, 303−7.
3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
Avtor(-ji) (leto izdaje). Naslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, začetna−končna stran.
Citirati je mogoče celotno monografijo ali le njen del; v slednjem primeru napišemo številke strani, na katere se sklicujemo.
9
Primeri citiranja
En avtor:
Hoyer S (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 206−11.
Več avtorjev:
Polit DF, Beck CT (2006). Essentials of nursing research. 6th ed. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, 34−51.
Navedeni so le uredniki:
Sweet RL, Wiesenfeld HC, eds. (2006). Pelvic inflammatory disease. London: Taylor & Francis, 121−30.
Magistrska naloga, doktorska disertacija, diplomsko delo:
Uršič B (2006). Pomen čustvene inteligentnosti na delovnem mestu fizioterapevta. Diplomsko delo. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Lejko B (2005). Rentgenski film. Študentska Prešernova nagrada. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Kvas A (2003). Razlike v odnosu do izobraževanja in zdravja, vrednot, etike in samopodobe medicinskih sester v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Knjiga na zgoščenki:
Wood R, Shechter J (2003). Histology [CD-ROM]. Sunderland: Sinauer Associates.
1 0
3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
Avtor(-ji) (leto objave). Naslov. Izdaja. Kraj objave: založnik. Elektronski naslov. <datum dostopa>
Elektronski naslov (URL) in datum, ko je bila informacija najdena na spletni strani sta obvezna podatka. Izdajo in založnika se navaja, če so ti podatki dostopni in preverljivi.
Primeri citiranja
Spletna stran in elektronska knjiga:
Holland M (2004). Guide to citing internet sources. Poole: Bournemouth University. http://www.bournemouth.ac.uk/library/using/guide_to_citing_internet_sourc.html. <13. 4. 2006>
Lah A (2002). Okoljski pojavi in pojmi. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. http://www.gov.si/svo/. <13. 4. 2006>
BiomedCentral. http://www.biomedcentral.com/. <15.5.2006>
Članek iz elektronske revije:
Rožič - Hristovski A, Hristovski D (1997). Biomedicina Slovenica na www. Isis 6 (3): 31−2. http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-3/html/bs.html. <13. 4. 2006>
3.2 Seznam dokumentacijskih virov
Pri pisanju diplomskega dela in seminarskih nalog kandidat pogosto uporabi tudi druge vire, kot so dokumentacija o varovancih, objektih, zapisniki o opravljenih ogledih, pregledih, atesti, izvidi, strokovne ocene in mnenja ter drugi dokumentacijski viri. Če je uporabil tako gradivo, je treba napisati poseben seznam, ki ga naslovimo Dokumentacijski viri. Posamezni viri so navedeni po abecednem vrstnem redu.
1 1
Primeri citiranja
Izvid mikrobiološke preiskave vzorca pitne vode vodnega zajetja Rakitna. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. izvida 1567 z dne 20. 3. 1999).
Načrt o izvajanju deratizacije mesta Ljubljane v letu 1998. Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana, Zaloška 29 (št. načrta 1/98 z dne 6. 1. 1998).
Potrdilo o opravljeni dezinfekciji prehranskega obrata Žlička, Ljubljana, Cesta na Grad 10.
Strokovno mnenje o higienski neoporečnosti pitne vode na vodnem zajetju Rakitna. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. mnenja 260/98 z dne 30. 3. 1999).
Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu vodnega zajetja Rakitna z dne 2. 3. 1999.
Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu varstvenih pasov črpališča pitne vode Kleče z dne 5. 3. 1999.
Zapisnik o odvzemu vzorca pitne vode iz vodnega zajetja Rakitna. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, z dne 10. 3. 1999.
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, (št. potrdila 216/99 z dne 29. 3. 1999).
1 2
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
Pri oblikovanju diplomskega dela najprej opazimo njegovo grafično obliko, zato v nadaljevanju namenjamo pozornost oblikovanju. Vezava diplomskega dela je broširana.
4.1 Platnica
Na sprednji strani platnice so naslednji podatki:
− zgoraj UNIVERZA V LJUBLJANI/VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO,
− v sredini DIPLOMSKO DELO.
Platnica za diplomsko delo je standardizirana in jo lahko kupite na Visoki šoli za zdravstvo.
4.2 Prvi in drugi list
Prvi list naj bo prazen za morebitne uradne zaznamke.
Na drugem listu so naslednji podatki (slika 2):
− UNIVERZA V LJUBLJANI, VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO in ODDELEK;
− NASLOV DIPLOMSKEGA DELA V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU;
− Avtor(-ica). Ime mora biti izpisano v celoti. Če je avtorjev več, so napisani po abecednem vrstnem redu priimkov;
− Mentor(-ice/-ji) in Somentor(-ice/-ji). Imena morajo biti izpisana v celoti in z vsemi znanstvenimi in strokovnimi nazivi;
− spodaj v sredini Ljubljana in letnica.
1 3
Slika 2: Vzorec za notranjo naslovno stran
UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
ODDELEK ZA…………………….
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
TITLE OF THE DIPLOMA WORK
Avtor(-ica):
Mentor(-ica):
Ljubljana, letnica
1 4
4.3 Oblikovanje besedila
Besedilo naj bo napisano na listih formata A4, enostransko. Robovi morajo biti široki 2,5 centimetra, razen notranjega, ki je zaradi izgube pri vezavi širok 3 centimetre. Velikost črk v besedilu je 12 pik. Priporočena pisava je Times New Roman. Razmik med vrsticami tipkopisa je 1,5. Besedilo je obojestransko poravnano. Strani označujemo z arabskimi številkami, od uvoda do vključno poglavja Literatura. Številke strani v poglavju so spodaj desno. Strani prilog ne številčimo.
Naslov diplomskega dela napišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, velikosti 18 pik, priporočena pisava je Arial. Vsako poglavje začnemo na novi strani. Naslove poglavij pišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, tudi v Arialu. Velikost črk v naslovu poglavja na prvi ravnini je 16 pik, na drugi in vseh naslednjih pa 14 pik. Pišemo z malimi pokončnimi krepkimi črkami.
Med naslovom in besedilom naj bo prazna ena vrstica, tako kot med odstavki. Med koncem poglavja ali podpoglavja in naslovom novega poglavja in podpoglavja naj bosta prazni dve vrstici. Vsakemu naslovu ali podnaslovu poglavja ali podpoglavja sledi besedilo.
Vezava je broširana, platnice študent kupi na šoli.
Izjavo o avtorstvu študent zveže kot obvezno prilogo v vse izvode diplomskega dela.
Diplomsko delo naj obsega največ 50 strani. Izjemoma je lahko tudi daljše, vendar po predhodnem dogovoru z mentorjem. Seminarska naloga lahko obsega največ 15 strani.
Pozorni moramo biti na logično razporeditev vsebine in pravilno uporabo strokovnih izrazov. Kratice lahko uporabljamo, ko smo jih razložili.
Avtor najprej sam kritično pregleda in oceni svoj izdelek, ga popravi in odda mentorju v pregled. Diplomsko delo mora biti pred oddajo recenzentu jezikovno pregledano. Predpisani deli, prevedeni v angleški jezik, morajo biti v pravilni angleščini.
1 5
4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
K slikovnemu gradivu prištevamo tabele, razpredelnice, različne grafikone, sheme in slike (risbe, fotografije, rentgenograme …). S slikovnim gradivom lahko prikažemo rezultate, točne številke za primerjavo in prikaz njihovega medsebojnega odnosa, smer podatkov (predvsem grafikoni). Iste podatke oziroma rezultate prikažemo samo z eno grafično obliko, tisto, ki je za določen podatek najbolj primerna in nazorna.
Tabele in grafikoni naj bodo prikazani po statističnih merilih v biomedicini. Pomembno je, da ima vsako slikovno gradivo jasen in kratek naslov. Pri tabeli napišemo naslov nad tabelo, pri drugem slikovnem gradivu pa spodaj. Vedno dodamo tekočo številko, na primer: Tabela 1: naslov; Slika 1: naslov.
Slikovno gradivo umestimo v besedilo čim bliže mestu, kjer smo ga omenili. Slikovno gradivo mora biti tehnično dovršeno in dovolj kontrastno.
Zaradi zaščite avtorskih pravic avtorja je treba za objavo slikovnega gradiva pridobiti njegovo dovoljenje in ga citirati, razen če je avtor študent. Prav tako je treba v seznamu literature omeniti avtorja slikovnega gradiva.
1 6
5 LITERATURA
Za dodatne informacije priporočamo:
− Bajt D (1993). Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.
− Cenčič M (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
− Jakovljević M (1997). Od izbire teme do zagovora diplomskega dela. Ljubljana: Visoka
šola za zdravstvo.
− Južnič S (1992). Diplomska naloga. Ljubljana: Amalietti.
− Kališnik M, Zabavnik - Piano J, Rožić A (2006). Temelji znanstvenoraziskovalne
metodologije v biomedicini. Ljubljana: Piano.
− Roš M (2005). Pišem! Ljubljana: GV založba.
1 7
6 PRILOGE
6.1 Izjava o avtorstvu
1 8
Univerza v Ljubljani
Visoka šola za zdravstvo
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani/-a
diplomant/-ka študijskega programa
z vpisno številko
rojena
sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom
ki je nastalo ob pomoči mentorja/mentorice
Izjavljam, da sem diplomsko delo napisal/a samostojno, s korektnim navajanjem literature in ob pomoči mentorja/-rice, ter upoštevanju Navodil za pisanje seminarskih nalog in diplomskih del.
Zavedam se, da je plagiatorstvo v kakršnikoli obliki kršitev avtorskih pravic (veljavni zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah) in poznam posledice, ki jih dokazano plagiatorstvo pomeni za moje diplomsko delo in moj status.
V Ljubljani, dne____________________ Podpis avtorja/-rice
1
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 17 Jan 2012 08:40    Naslov sporočila: Na podlagi Pravil Fakultete za državne in evropske študije j Odgovori s citatom

Na podlagi Pravil Fakultete za državne in evropske študije je Upravni odbor Fakultete za državne in evropske študije na svoji seji dne 6.2.2009 sprejel


Navodila za pisanje magistrskega dela


Magistrsko delo izdela študent ob zaključku podiplomskega študija. Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta magistrskega študija in zato ne more biti skupinsko delo. Usmerjeno je v kritično reševanje aktualnih družbenih in gospodarskih problemov. Magistrsko delo vsebuje rezultate raziskovanja, ki prispevajo k napredku in razvoju stroke in reševanju aktualnih problemov določenega strokovnega oz. znanstvenega področja. Pri obdelavi teme je študent podiplomskega študija dolžan z uporabo znanstvenih metod in strokovno-metodoloških postopkov sistemsko predstaviti rezultate svojega raziskovalnega dela.
Z magistrskim delom študent dokazuje svojo sposobnost izražanja in reševanja aktualnih praktičnih problemov gospodarstva, podjetij, zavodov, dejavnosti. To delo mora ustrezati sodobnim metodološkim in tehničnim standardom strokovnih oz. znanstvenih del.


1. Izbira teme

Teme oz. naslove magistrskega dela izberejo študenti izmed razpisanih tem ali jih predlagajo študenti v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odražati vsebino magistrskega dela. Tema mora biti nova, primerna, aktualna in koristna.

2. Prijava teme

Pogoj za prijavo teme so opravljene vse predpisane obveznosti magistrskega študija (razen magistrske naloge).
K prijavi teme magistrskega dela študent obvezno priloži:
- izpolnjen in podpisan obrazec »Prijava teme«
- tri izvode dispozicije magistrskega dela
V primeru, da študent prijavlja magistrsko delo po znanstvenem magistrskem študiju, mora priložiti še:
- en izvod seminarske naloge tretjega semestra – zasnova magistrskega dela


2.1. Naslov
Mora biti nov, aktualen in koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odražati bistvo vsebine dela. Naslov ne sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike. Vsebuje do največ devet besed.

2.2. Dispozicija
Sestavljajo jo trije deli:
- pisni del dispozicije,
- struktura dela in
- jedro uporabljene literature in viri.


2.2.1. Opisni del dispozicije vsebuje:

a) Obrazložitev teme
Predloženi naslov teme magistrskega dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost.

b) Problem, predmet in hipoteze raziskovanja
Problem raziskovanja mora študent določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.
Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (predpostavke, ki jih mora dokazati).

c) Namen in cilji raziskovanja
Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje , ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev je priporočljivo, da si postavi tudi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.

d) Ocena dosedanjih raziskovanj
Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in ugotoviti, da prijavljena tema predstavlja novost na obravnavanem področju in nudi možnost za kreativen prispevek k razvoju stroke.

e) Metode raziskovanja
V prijavi teme za magistrsko delo študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati postavljeno delovno hipotezo, ostvariti namen in cilje raziskovanja in odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode.

f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
Pri vsakem delu oz. poglavju glede na delovne teze strnjeno navede, kaj namerava obdelati.

g) Pričakovani rezultati raziskovanja
Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.

h) Preveritev hipotez
V tem delu študent napove, da bo preverjal hipoteze in način preverjanja le-teh.

i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oz. stroki
Določno, precizno, nedvoumno študent opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela.

j) Uporaba rezultatov raziskovanja
Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko uporabljali rezultati raziskovanja, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.


2.2.2. Struktura dela
V strukturi dela študent navede okvirno kazalo magistrskega dela.

2.2.3. Jedro uporabljene literature in viri
V tem seznamu študent navede jedro slovenske in tuje literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi magistrskega dela v obsegu najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Pri prijavi teme magistrskega dela, zlasti pri izbiri teme, opredelitvi delovnih tez (strukturi) in obrazložitvi teme se študent mora zavedati:
• da je magistrsko delo znanstveno oz. strokovno delo, ki mora prispevati k določeni stroki oziroma znanosti;
• da temeljna in uporabna raziskovanja temeljijo na številnih znanstvenih metodah in da mora študent kot mladi raziskovalec obvladati metodologijo in tehnologijo znanstvenega raziskovanja ter izdelave strokovnih del;
• da primerno prijavo teme lahko pripravi študent, ki poseduje solidno splošno in specifično znanje o obravnavani tematiki, ki je usposobljen za raziskovalno delo in ki je vsaj delno proučil aktualno literaturo obravnavane tematike, ki ima veliko željo in motiv, da konca začeto raziskovanje.
Omenjene in tudi druge predpostavke so pogoj za kakovostno prijavo teme magistrskega dela:
• da kakovostna prijava teme magistrskega dela obsega osem do deset strani,
• da se prijava z vsemi prilogami piše v prihodnjem času,
• v primeru, da študent vključi določene dele prijave teme v končni tekst magistrskega dela, se ta piše v preteklem času.

3. Izdelava magistrskega dela

Raziskovalno tematiko, ki jo obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja in postavljenih hipotez, mora izvesti z aplikativnim in razvojnim raziskovanjem. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke. Pri izdelavi magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati: značilnosti magistrskega dela, namen in cilje magistrskega dela, strukturo magistrskega dela, dokumentacijsko podlago rokopisa in tehnično obdelavo magistrskega dela.

4. Namen in cilji magistrskega dela

Osnovni namen in cilj magistrskega dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika magistrskega dela. Poleg tega temeljnega cilja ima magistrsko delo še vrsto drugih ciljev, kot je npr. poglobljeno in popolnejše poznavanje področja, usposabljanje za raziskovalno delo, usposabljanje za aktivno in tvorno sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih skupinah in pridobitev veščine pisanja strokovnih oz. znanstvenih del. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne in dotlej neobdelane teme strokovnih del, sposobnost uporabe metodologije in tehnologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu, sposobnost pisanja tekstov strokovnih del, sposobnost, da aktivno in uspešno sodeluje v znanstvenoraziskovalnih skupinah.



5. Tehnična navodila za izdelavo magistrskega dela

Magistrsko delo mora biti vezano pa v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi z zlatimi črkami.

Standard papirja: A4

Format strani: pokončen.

Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.

Pisava:
• Tip pisave: Priporočamo tip Arial
• Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular)
• 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing)
• Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
• Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)

Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih in trdo vezanih izvodih.

Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
• Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
• Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v...
• Drugi del spec. oz magistrskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. ker pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).

Obseg besedila
Praviloma od 150.000 - 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se dodajo posebej.


6. Struktura magistrskega dela

Magistrsko delo ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov magistrskega dela. Struktura magistrskega dela zajema vse sestavine oz. prvine magistrskega dela:

6.1. Povzetek
Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o magistrskem delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words.

6.2. Kazalo (vsebina)
Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (glej prilogo št. 1).

6.3. Uvod
Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja magistrsko delo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo magistrskega dela. Uvod se piše po napisanem rokopisu dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine:
• Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami.
• Namen in cilje raziskovanja.
• Oceno dotlej opravljenih raziskav.
• Metode raziskovanja.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Uvod ne sme biti niti prekratek niti predolg. Običajen obseg uvoda je do največ ene avtorske pole (5-10% celotnega obsega dela).

6.4. Obrazložitev tematike in označevanje delov magistrskega dela (obdelava teme)

6.5. Končni tekst
Končni tekst magistrskega dela študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:
• zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del,
• analitično-eksperimentalni del in
• zaključni ali perspektivni del.

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli magistrskega dela ne pomenijo, da ima magistrsko delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. To še zlasti velja za analitično-eksperimentalni del, ki je najobsežnejši, kjer se rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze. Primerno je, da je celotna tematika magistrskega dela obdelana v do devet medsebojno povezanih delov, poleg uvoda in zaključka.
Deli in poddeli magistrskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino magistrskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 int, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itn:).

Osrednji del magistrskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.
• Doseženi rezultati in cilji raziskave.
• Preveritev hipotez.
• Prispevek rezultatov raziskave k znanosti oz. stroki.
• Uporabnost rezultatov raziskave.
• Zaključek (zaključni ali perspektivni del).
V tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu magistrskega dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena hipoteza. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi magistrskega dela v odstavkih.

Spisek uporabljene literature in virov
Ob koncu magistrskega dela je treba dati prikaz vse uporabljene literature in virov, po skupinah in po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčeno z zaporedno številko. Spisek mora obsegati najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.

Spisek slik in tabel (po potrebi)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst magistrskega dela, se prikažejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.

Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi)
Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog.

Izjava o avtorstvu in navedba lektorja
V izjavi kandidat navede sledeče:
S podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo magistrsko delo
z naslovom _______________________________________________izključno rezultat
mojega lastnega raziskovalnega dela;
• je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije.
• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 139/2006);
• je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh;
• da je delo lektoriral/-a_____________________________.



7. Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela

Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela je citiranje literature in virov, opombe pod črto in ilustracije.

7.1. Citiranje
Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
Namen citiranja je večstranski. S citiranjem študent ilustrira nek problem, ki mu služi kot dokaz, s katerim argumentira lastno misel s tem, ko se sklicuje na določeno avtoriteto.
Študent pogosto uporablja citate zaradi nasprotovanja mislim drugega avtorja, da bi tako bili njegovi protiargumenti bolj prepričljivi.
Če v citatu znotraj neke navedbe izpusti določene besede ali dele teksta, to označi s tremi pikami. To so t. i. iztrgani citati, pri katerih je treba posebej paziti, da se s tem ne spremeni smisel avtorjevih misli.
Če je citat napisan v ležečih črkah ali poudarjeno, ga študent mora v takšnih črkah tudi citirati. V primeru, da avtor želi poudariti citat in ga napiše poudarjeno ali v ležečih črkah, mora to v opombi pod črto navesti (npr. podčrtal avtor).
V strokovnih delih, ki so namenjena predvsem tujini in če je citat odločilnega pomena, avtor lahko citate navede v jeziku, v katerem so napisani. Citat v tujem jeziku mora prevesti in prevod navesti v opombi pod črto.

Pri citiranju mora avtor upoštevati obseg tujega teksta glede na rezultate lastnih raziskovanj in lastnih spoznanj. Citati morajo biti skladno inkorporirani v tekst in povezani s temo znanstvenega ali strokovnega dela.
Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrizira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).

7.2. Opombe pod črto
Z opombami pod črto se pojasnjuje nekaj v povezavi z obravnavano problematiko. Obstajata dve vrsti opomb pod črto, in sicer:
• Eksplikativne opombe. Te opombe so dopolnilne obrazložitve posameznih delov obrazložitev, določenih podatkov, informacij, stališč, dejstev ali spoznanj, ki so navedeni v tekstu.
• Primerjalne opombe. Napotujejo bralca na neko drugo bibliografsko enoto, ki obravnava enako ali podobno problematiko, ali na dele istega vira.
Opombe pod črto se pišejo na koncu strani, odvojene s črto od glavnega teksta (črta je dolga do ene petine dolžine vrstice) in so označene z arabsko številko. Opomba pod črto je vedno na isti strani in je povezana z isto številko v tekstu. Številke opomb pod črto se praviloma pišejo kronološko po zaporednih številkah od začetka in do konca dela.
Načinov oz. sistemov citiranja je več vrst. Uporabljata se predvsem dva glavna načina oz. sistema:
• evropski način,
• ameriški oz. harvardski način.
Priporoča se Harvardski sistem sklicnih opomb (citiranje). Za ta sistem citiranja je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju.

• Najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat,
in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 2006, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Jerovšek in Čebulj, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jerovšek et al., 2005, str. 43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način
(glej Jerovšek, 2007, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Jerovšek), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Čebulj). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Jerovšek v: Čebulj, 1998, str. 20).
• Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (Jerovšek, 2005). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo.
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Jerovšek, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Jerovšek, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Jerovšek (2006, str. 307), ki pravi, da je ...).
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz gradiva, ki je bilo objavljeno na internetu, veljajo prav tako pravila harvardskega sistema sklicnih opomb (avtor, leto, stran). Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor, zato namesto njega zapišemo nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic. V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Besedilo objavljeno npr. na spletni strani Fakultete za državne in evropske študije http://www.fds.si/studij/navodila za pripravo magistrskih nalog_2009.pdf bi v besedilu navedli kot (Fakulteta za državne in evropske študije, 2009), povezavo (link) pa bi zapisali v seznam literature in virov skladno s pravili za navedbo literature in virov.
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.

7.3. Navajanje literature in virov

Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. Dela morajo biti razporejena v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrstni red priimkov avtorjev in je oštevilčen z zaporedno številko. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).

1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer:
ČEBULJ, Janez. Upravno pravo – teme predavanj (študijsko gradivo). Fakulteta za državne in evropske študije, Brdo pri Kranju, 2009.

2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj, kraj in leto, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Temeljne pravice in svoboščine. Dignitas, Revija za človekove pravice. 2006, let. 10, št. 31/32, str. 3-21.

3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Preambula. V:
ŠTURM, Lovro (ur.). Komentar ustave RS, Fakulteta za podiplomske, državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, 30-42.

4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o državni upravi. Uradni list RS, št. 52/2002, 110/2002, 56/2003, 61/2004, 123/2004 in 24/2005.

5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.

6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/
confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«. 6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http://www.oecd.org/puma/
sigmweb /acts/act4.htm«. 25.11.1999.

7. Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.

7.4. Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

7.5. Seznam grafikonov
Seznam grafikonov (slik, tabel) je oblikovan tako, da so grafikoni navedeni po zaporednem seznamu, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za vsak posamezen grafikon se navede številčna oznaka grafikona, naslov grafikona in številka strani na kateri je naveden grafikon (seznam je izoblikovan po principu kazala).

Ilustracije so razne tabele, grafikoni, načrti, zemljevidi, fotografije, sheme in drugi avtorjevi dokazi, ki jih avtor uporablja za ilustracije teksta, da bi s tem nazorneje in enostavneje predstavil zapletene pojave bralcu.

Tabela je sistematičen pregled podatkov o značilnostih opazovanih pojavov, do katerih se pride z grupiranjem, zbiranjem in obdelavo. Je primerna oblika prikazovanja obdelanih številčnih podatkov, dobljenih z anketiranjem, eksperimentiranjem ali na drugačen način pridobljenih podatkov.

Grafikon nazorno prikazuje in predoča pojave s pomočjo znakov in geometrijskih likov. S pomočjo grafikona lahko hitro vidimo odnose, korelacije in funkcionalne povezanosti med proučevanimi podatki oz. dejavniki nekega procesa.

Načrti se zlasti uporabljajo na znanstveno tehničnih področjih in predstavljajo določene predmete najpogosteje v ortogonalni projekciji s potrebnimi izračuni in podatki.

Zemljevidi kot posebne ilustracije se zlasti uporabljajo na področju prometnih znanosti za prikazovanje položaja posameznih držav, prometnic, poti idr.

Fotografije se uporabljajo predvsem v delih, ki obravnavajo promet, s katerimi se prikazujejo npr. prevozna sredstva, manipulativna sredstva, kontejnerski terminali, morske luke, pristanišča idr.

Sheme predstavljajo in prikazujejo odnose, zapletene postopke, pojave ..., ki zamenjujejo dolge opise.

Slika
Slika je določena površina, na kateri se z organizacijo načrtov in barv ustvarja iluzija dejanskih pojavov narave in prostora. Navajanje in označevanje slik v besedilu magistrskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko.
Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.

Primer:
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 26.01. 2009 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu Javna uprava 1. stopnje
in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomantka javne uprave (UN)
Fakulteta za državne in evropske študije
Dekan:
Vir: Janežič (2009, str. 12)

Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru).

Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike, se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel in drugih ilustracij, s tem da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
Primer:
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2008, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Ravnikar (2008, str. 6)

7.6. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše
pomen kratice.
Primer:
ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku




7.7. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test - test sposobnosti
knowledge test - test znanja

8. Oblika magistrskega dela

8.1. Zunanja stran
Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV MAGISTRSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: MAGISTRSKO DELO. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisano Kranj in leto oddaje magistrskega dela.


8.2. Prva stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini lista je z velikimi naveden NASLOV MAGISTRSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano MAGISTRSKO DELO. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr.: magistrski študijski program Državne in evropske študije, magistrski študijski program Mednarodne, primerjalne in evropske študije, magistrski študijski program Javna uprava II. stopnje, magistrski študijski program Mednarodne in diplomatske študije II. stopnje..). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisano Kranj in leto oddaje.

8.3. Označevanje in zapis delov magistrskega dela
Označevanje delov magistrskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko
Pri označevanju in zapisu delov magistrskega dela velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani,
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
arabskimi številkami.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju na Upravnem odboru Fakultete za državne in evropske študije in po objavi na e-oglasni deski.

Datum: 6.2.2009

Prof. dr. Tone Jerovšek
Predsednik UO



Priloge:
PRILOGA 1 – Primer Zunanje strani magistrskega dela
PRILOGA 2 - Primer Notranje strani magistrskega dela
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 18 Jan 2012 08:42    Naslov sporočila: UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO NAVODILA ZA PRIPR Odgovori s citatom

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
NAVODILA ZA PRIPRAVO PISNIH DEL
Celje, september 2009
Preden pričnemo z resnim pisanjem, še posebej pa preden oddamo pisno delo v resno branje (četudi gre za delovno verzijo), podrobno pregledamo vse spodaj navedene napotke in jih dosledno upoštevamo.
KAZALO
1 TIPOLOGIJA PISNIH DEL .......................................................................................................... 4
2 KAJ VSEBUJE PISNO DELO ........................................................................................................ 4
3 OBLIKA PISNEGA DELA .............................................................................................................. 4
3.1 OBSEG PISNEGA DELA ............................................................................................................................. 5
4 STRUKTURA ZAKLJUČNEGA DELA.......................................................................................... 5
4.1 APLIKATIVNA ZAKLJUČNA DELA ............................................................................................................... 6
4.2 RAZISKOVALNA ZAKLJUČNA DELA ........................................................................................................... 6
5 OBLIKOVNE PRVINE PISNEGA DELA ................................................................................... 7
5.1 JEZIK IN SLOG PISANJA ........................................................................................................................... 7
5.2 TIP PISAVE ............................................................................................................................................... 8
5.3 UPORABA POŠEVNEGA IN KREPKEGA TIPA .............................................................................................. 8
5.4 VELIKOST ČRK ......................................................................................................................................... 9
5.5 RAZMIKI MED VRSTICAMI ........................................................................................................................ 9
5.6 GLAVA/NOGA .......................................................................................................................................... 9
5.7 ŠTEVILČENJE STRANI ............................................................................................................................... 9
5.8 ŠTEVILČENJE POGLAVIJ ......................................................................................................................... 10
5.9 NASLOVI ................................................................................................................................................ 10
5.10 RAVNI NAŠTEVANJA .......................................................................................................................... 10
5.11 UPORABA TABEL IN SLIK ................................................................................................................... 11
5.12 UPORABA ENAČB IN OBRAZCEV ........................................................................................................ 12
5.13 UPORABA ŠTEVILK V BESEDILU ........................................................................................................ 13
5.14 OPOMBE ............................................................................................................................................ 13
5.15 PRIPRAVA PRILOG............................................................................................................................. 13
6 CITIRANJE IN POVZEMANJE V BESEDILU ....................................................................... 14
6.1 TISKANI VIRI ......................................................................................................................................... 14
6.2 ELEKTRONSKI VIRI ................................................................................................................................ 16
7 PRIPRAVA SEZNAMA LITERATURE ..................................................................................... 16
7.1 NABOR TEMELJNIH OSNOVNIH REŠITEV V APA SISTEMU NAVAJANJA BIBLIOGRAFSKIH REFERENC 17
4
1 TIPOLOGIJA PISNIH DEL
Med pisna dela na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru uvrščamo seminarske naloge, poročilo Praktičnega usposabljanja ter zaključna dela: diplomsko delo univerzitetnega in visokošolskega študija, magistrsko delo 2. stopnje in doktorsko disertacijo.
2 KAJ VSEBUJE PISNO DELO
Pisno delo je sestavljeno iz zunanje naslovne strani, notranje naslovne strani, izjave o avtorstvu dela in navedbe lektorja (obrazec je objavljen na spletni strani), zahvale (besedilo zahvale naj bo desno poravnano, pisava je ležeča in ne presega 7 vrstic), povzetka z naslovom (120 –150 besed) ter ključnimi besedami (3 – 5) v slovenskem in tujem (angleškem ali nemškem) jeziku (povzetek je natisnjen na eni strani z enojnim razmikom med vrsticami. Sledijo kazala (poglavij, tabel, slik), seznam kratic, besedilo dela glede na naravo dela (aplikativna ali raziskovalna dela), seznam literature in morebitne priloge.
3 OBLIKA PISNEGA DELA
Besedilo diplomskega dela je natisnjeno enostransko na bel papir velikosti A4 (210 x 297 mm), papir naj bo 80 g. Robovi dela so natančno opredeljeni:
• notranji rob znaša 3, 5 cm;
• zunanji rob znaša 2, 5 cm;
• zgornji rob znaša 2, 5 cm;
• spodnji rob znaša 2, 5 cm.
Na zunanjo naslovno stran pisnega dela je potrebno napisati na vrhu v sredini Univerza v Mariboru (velike črke, velikost pisave 16), vrstico nižje Fakulteta za logistiko (velike črke, velikost pisave 16), v sredini ime in priimek študenta (majhne črke, velikost pisave 1Cool, tri vrstice nižje naslov dela (velike črke, velikost pisave 24, krepko), dve vrstice nižje diplomsko/magistrsko delo/doktorska disertacija/poročilo praktičnega usposabljanja (male črke, velikost pisave 14) in na koncu strani kraj, mesec leto (male črke, velikost pisave 14).
5
Na notranjo naslovno stran dodamo še mentorja (in morebitnega somentorja). Napišemo ju osem vrstic nižje od zaključno delo (leva poravnava, male črke, velikost pisave 14) in na dnu kraj, mesec leto (male črke, velikost pisave 14).
Diplomsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani morajo biti vtisnjeni s srebrnimi črkami. Magistrsko delo mora biti vezano v temno zeleno platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani morajo biti vtisnjeni s srebrnimi črkami. Doktorsko delo mora biti vezano v rdečo platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani morajo biti vtisnjeni z zlatimi črkami.
Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku. Diplomsko delo lahko napišemo v angleškem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog (npr. tuji mentor oz. somentor). Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti na koncu povzetek v slovenskem jeziku v obsegu 10 % celotnega dela brez kazala in prilog. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom diplomskega dela. Naslov na platnici in notranji strani diplomskega dela je pri diplomah, ki so pisane v angleškem jeziku napisane v angleškem in slovenskem jeziku.
3.1 Obseg pisnega dela
O obsegu pisnega dela se posvetujemo z mentorjem. Vendar na Fakulteti za logistiko UM praviloma velja, da poročilo praktičnega usposabljanja obsega 45.000 znakov, diplomsko delo na 1. stopnji obsega vsaj 90.000 znakov, magistrsko pa vsaj 120.000 znakov. Obseg seminarske naloge določi predavatelj.
4 STRUKTURA ZAKLJUČNEGA DELA
Študij logistike na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru je izrazito inter- in multidisciplinaren. Posledično je tudi struktura zaključnih del različna, saj so dela lahko aplikativne ali raziskovalne narave. Na strukturo seveda vpliva tudi stopnja študija, saj je na višji stopnji raziskovalna naloga predpisana. Slednja pa seveda ni izključujoča za 1. stopnjo študija in je odvisna od področja oziroma predmeta, v okviru katerega pišemo delo, prav tako je stopnji prilagojena metoda. V nadaljevanju predstavljamo strukturi zaključnih del.
6
4.1 Aplikativna zaključna dela
Aplikativna zaključna dela so tista, ki so uporabna oziroma aplicirana na nekem konkretnem primeru.
Struktura poglavij teh del je naslednja:
Uvod, ki zajema naslednja podpoglavja:
• opis problema;
• določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema;
• predstavitev okolja;
• predpostavke in omejitve;
• metode dela.
Teoretične osnove
Obstoječe stanje:
• posnetek stanja;
• kritična analiza.
Prenova ali predlog rešitve problema
Zaključek:
• ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema;
• pogoji za uvedbo rešitve;
• možnosti nadaljnjega razvoja.
4.2 Raziskovalna zaključna dela
Raziskovalna dela so narejena po metodologiji IMRAD1.
1 IMRAD - Introduction, Materials & Methods, Results and Discussion.
7
Uvod
V uvodu vpeljemo bralca v problem. Dober uvod mora v dveh odstavkih predstaviti kaj bomo proučevali, kako bomo proučevali in kaj pričakujemo.
V uvodnem delu prav tako razvijemo ozadje, prediskutiramo literaturo, kjer zajamemo vse bistvene stvari, ki so o problemu znane; upoštevamo tudi mednarodne, tuje izkušnje.
Metoda
V drugem poglavju detajlno opišemo potek raziskave, saj lahko le tako bralec oceni primernost naše metode in zanesljivost naših rezultatov.
V tem delu predstavimo namen in cilje raziskave ter hipoteze. Opišemo vzorec raziskave in uporabljene instrumentarje. Podrobno opišemo metodo raziskave.
Rezultati
V tem poglavju predstavimo rezultate raziskave, ki jih detajlno pokomentiramo s priporočili za odpravo slabosti oz. nepravilnosti in priporočili za ukrepanje.
Diskusija/Zaključek
V tem delu povzamemo celotno nalogo v preteklem času, nekaj stavkom napišemo o teoretičnem uvodu. Dokaj podrobno predstavimo namen, cilje in hipoteze in ga zaključimo s povzetkom glavnih ugotovitev s priporočili za ukrepanje. Lahko dodamo tudi predloge nadaljnjih raziskav.
5 OBLIKOVNE PRVINE PISNEGA DELA
5.1 Jezik in slog pisanja
Zaključno delo pišemo v 1. osebi množine. Delo mora biti jezikovno korektno. Pri pisanju imamo v mislih, da pišemo besedilo, ki je za povprečnega bralca nerazumljivo. Pišemo argumentirano, izogibamo se splošno znanim trditvam. Pri ključnih predpostavkah se vselej opremo na empirične ugotovitve, uveljavljene modele/teorije in druge avtorje (znanstvene
8
vire). Besedilo mora vsebinsko teči gladko in povezano. To pomeni, da ne nizamo nepovezanih alinej, ampak da pripovedujemo zgodbo iz zornega kota problema naloge. Potrebno je torej povezati odstavke med seboj.
Pri pisanju upoštevamo slovnična in stilistična pravila, ki veljajo za slovenski jezik. Osnovni izrazi, kot tudi sam tekst naj bo v slovenščini – izogibamo se uporabi tujk, še posebej če že obstajajo ustrezni in uveljavljeni slovenski izrazi. Tujke (strokovne izraze ali kratice) je potrebno pojasniti (vsaj v opombi).
Poglavja naj obravnavajo ključne teme naloge, naslovi poglavij pa naj ustrezajo njihovi vsebini. Če neko poglavje obsega le dva odstavka se moramo vprašati ali gre za nepomembno temo (in jo lahko izločimo) – v nasprotnem ji posvetimo več prostora. Prav tako se vprašamo ali večina nekega poglavja govori o naslovni temi, če ne popravimo naslov ali vsebino.
Pomembno:
• en odstavek še ne more biti poglavje – poglavje je daljša, smiselno zaključena celota;
• en ali dva stavka še nista odstavek – odstavek je prav tako zaključena vsebinska celota.
V empiričnem oz. raziskovanem poglavju ne pozabimo opredeliti raziskovalnega problema/namena in podrobnejših (izpeljanih) ciljev raziskave. Iz ciljev zatem izpeljemo hipoteze raziskave.
5.2 Tip pisave
Pri pisanju uporabljamo pisavo tipa Times New Roman.
5.3 Uporaba poševnega in krepkega tipa
Pisavo ležeče v besedilu uporabimo:
• kadar želimo nekaj poudariti;
• za vpeljavo novih, tehničnih ali ključnih terminov ali označb;
• črke, ki se uporabljajo za statistične simbole ali algebrske variable.
9
In nikoli za:
• Kratice značilne za slovenski jezik ali poznanih sposojenk iz angleškega jezika (itd., vis-a-vis, et al., a priori);
• trigonometrične pojme;
• grške črke;
• itd..
Pisavo krepko uporabimo le, ko to zahtevajo navodila.
5.4 Velikost črk
Osnovno besedilo pišemo s črkami črne barve in velikosti 12 pik.
5.5 Razmiki med vrsticami
Razmik med vrsticami je 1, 5.
Prve vrstice odstavkov niso odmaknjene, temveč posamezne odstavke ločuje ena prazna vrstica. Ena prazna vrstica ločuje tudi naslov in podnaslov poglavja, kot tudi naslov/podnaslov in besedilo dela.
5.6 Glava/noga
V glavi besedila (od kazala naprej) napišemo v levem delu Fakulteta za logistiko UM in v desnem delu vrsto študija (s polnim imenom: univerzitetni študijski program/visokošolski strokovni študijski program), v nogi besedila levo zapišemo ime priimek študenta ter naslov diplomskega dela, v desnem kotu pa številke strani kot je opredeljeno v poglavju 5.7. Glava in noga sta od glavnega dela ločeni s črto, pisava je Times New Roman, 9 pik in ležeče.
5.7 Številčenje strani
Strani besedila morajo biti zaporedno oštevilčene z rimskimi številkami od prve notranje do uvoda (spodaj desno), pri čemer se številka izpisuje od vključno kazala naprej. Od uvoda do
10
zadnje strani so strani oštevilčene z arabskimi številkami (spodaj desno) in se prične s številko ena.
V Wordu je potrebno za posamezne načine uporabiti prelome strani, ki pa med seboj ne smejo biti povezani (odkljukate Poveži s prejšnjim).
5.8 Številčenje poglavij
Uvoda in sklepa pisnega dela ne številčimo, prav tako ne številčimo poglavja literature in virov, vendar pa jih v kazalo vseeno vstavimo.
5.9 Naslovi
Za vse naslove uporabimo levo poravnavo. Za naslov 1 uporabimo pisavo krepko, velikosti 16 pik in velike tiskane črke. Prvi podnaslov napišemo z okrepljeno pisavo 14 in majhne tiskane črke. (Drugi podnaslov napišemo s pisavo krepko, 12 pik in majhne črke.)
Dovoljene so največ tri ravni naslovov, vendar priporočamo uporabo samo dveh.
Vsebinska poglavja in podpoglavja številčimo z arabskimi številkami po decimalnem sistemu (pozor: na nobeni ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike!).
Pri pisanju naslovov tabel in slik ter besedila v tabelah in slikah uporabljamo isti tip pisave, vendar priporočamo uporabo manjše velikosti črk (12 pik za naslove, 10 pik za navedbe virov), saj na ta način navedene elemente vizualno ločimo od glavnega besedila.
5.10 Ravni naštevanja
Za ravni naštevanja si pomagamo z Wordovo funkcijo oznake. Za prvo raven uporabimo znak •, za drugo raven pa bo Word sam določil nov znak za drugo raven - ◦ (v kolikor to ne naredi samodejno, uporabimo funkcijo Določi nov večravenski seznam). Za naštevanje nikoli ne uporabljamo števil.
11
Prva raven znaka poravnamo levo, besedilo pa se začne pri zamiku 0,6, medtem ko se na drugi ravni znak pomakne desno za 0,6, besedilo pa za 1,2 cm.Uporabimo lahko največ tri ravni naštevanja, čeprav svetujemo uporabo le dveh.
Pri naštevanju za dvopičjem vedno začnemo z malo začetnico, ob koncu uporabimo podpičje in za zadnjim piko.
5.11 Uporaba tabel in slik
Tabele in slike (grafi, sheme itd.) morajo biti zaporedno oštevilčene in naslovljene. Njihov naslov mora biti nad tabelo ali sliko. Tabele in slike postavimo na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjena tako, da se navede njihova številka: glej Tabelo 1.
Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, moramo neposredno pod tabelo in sliko natančno navesti vir, ki je tudi vključen v seznam literature. Kadar sami naredimo tabelo ali vstavimo sliko, ki je naš lastni vir, tega ne napišemo.
Tabele in slike so v besedilu postavljene v sredino. Za pisanje podatkov v tabelah uporabimo pisavo 12. Pri pisanju ubesedenih podatkov v tabelo uporabimo levo poravnavo, za števila pa sredinsko. Za pisanje naslovov prav tako uporabimo pisavo 12, vendar stil ležeče, za zapis virov pa pisavo 10. Za pisanje naslovov tabel in slik uporabimo poševni tisk ter sredinsko poravnavo, za navedbo virov pod tabelami in slikami uporabimo pisavo ležeče kot zahtevajo pravila za navajanje virov. V tabelah uporabimo razmik 6 pt pred in za vrstico. Oblika tabele je predpisana in jo je potrebno upoštevati skozi celotno delo.
Primer tabele:
Tabela 1: Prikaz števila pritožb po tednih
Teden
Število pritožb
Število rešenih pritožb
Prvi
27
7
12
Drugi
24
17
Tretji
43
22
Skupaj:
94
46
Vir: Hribernik, A., Poročilo o pritožbah, 2007, str. 16.
Kadar v besedilu uporabimo sliko ali tabelo s spletnega mesta, ki nima avtorja kot vir napišemo:
Slika 1: Podelitev diplom
Vir: "Dogodki" [O Fakulteti za logistiko], b. d.
5.12 Uporaba enačb in obrazcev
Enačbe in obrazci morajo biti narejeni v urejevalniku enačb. Posamezno enačbo oziroma obrazec zaporedno oštevilčimo, kadar vemo, da jo bomo v besedilu še uporabili. V besedilu se na enačbe in obrazce sklicujemo s številko v oklepaju.
Primer enačbe:
[1]
Kadar pa je enačba krajša, jo uporabimo kar v stavku (npr. »Če je x=2 …)
13
5.13 Uporaba številk v besedilu
Lahko se odločimo bodisi za zapis številk (npr. »V proučevanem podjetju je trenutno zaposlenih 600 ljudi, kar je 2 % več ljudi kot lani.) ali besedni izpis številk (»V proučevanem podjetju je trenutno zaposlenih šesto ljudi, kar je za dva odstotka več ljudi kot lani.), vendar moramo izbrani način dosledno uporabljati. Pri zapisu tisočic uporabimo piko (1.000 €), pri zapisu decimalnih števil pa vejico (5,7 %).
5.14 Opombe
Citirani viri se ne navajajo pod črto. V opombi pod črto se sproti navajajo le vsebinske opombe. V opombah navajamo podrobnejše podatek o primarnih virih (npr. datum uveljavitve pogodb in število pogodbenic), če so ti pomembni za obravnavo. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila z arabskimi številkami.
Pri zapisu opomb uporabimo velikost pisave 9.
5.15 Priprava prilog
Sestavni deli prilog so običajno:
• obsežnejši povzetek temeljnih spoznanj zaključne naloge v slovenskem jeziku (če je zaključna naloga napisana v tujem jeziku);
• seznam pogosto uporabljenih kratic;
• terminološki slovar;
• obsežnejše tabele in slike;
• uporabljeni vprašalniki;
• izpisi računalniške obdelave podatkov;
• predmetna kazala;
• in podobno.
14
O smiselnosti, obsegu in obliki prilog se obvezno posvetujemo s svetovalcem, saj lahko sicer obseg zaključne naloge naraste čez vsako razumno mejo.
6 CITIRANJE IN POVZEMANJE V BESEDILU
V pisnem delu na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru je potrebno avtorsko besedilo (misel, spoznanje, idejo, podatke, ilustracije in podobno) jasno in nedvoumno ločiti od tujega besedila, tujih spoznanj, podatkov, ilustracij itd. Pri tem imamo na voljo dve možnosti:
• Tuje besedilo, spoznanja, podatke, ilustracije itd. ob navedbi vira smiselno povzamemo s svojimi besedami.
Primer: Eco (2003, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
• Če tuje besedilo navedemo dobesedno, je potrebno uporabiti navednice, pri čemer mora biti besedilo povsem identično originalu. Če je v originalu uporabljena poševna pisava, jo moramo uporabiti tudi mi. Če pri prevzemanju besedila izpustimo nekaj besed ali stavkov, moramo to tudi označiti s tremi pikami med oklepaji.
Primer: Eco (2003, str. 46) pravi takole: »Po mojem je idealno, če si nalogo (in mentorja) izberete proti koncu drugega letnika študija. Tedaj ste že seznanjeni z različnimi predmeti in […] s stanjem pri tistih predmetih, iz katerih še niste naredili izpitov.«
6.1 Tiskani viri
En avtor
(Eco, 2003, str. 46) ali Eco (2003, str. 46) je mnenja…
Dva avtorja
(Ograjenšek & Bisgaard, 1999, str. 5) ali Ograjenšek in Bisgaard (1999, str. 5) pravita…
Delo treh, štirih ali petih avtorjev
15
Ko misel avtorjev povzamemo prvič zapišemo vse: (Wasserstein, Zappulla, Rosen, Gerstman & Rock, 1994, str. 13), v naslednjih sklicevanjih nanje pa napišemo le Wasserstein et al. (1994, str. 13) so ugotovili…
Delo šestih ali več avtorjev
Napišemo le priimek prvega avtorja in nato et al..
Organizacija ali skupina kot avtor
Ime organizacije ali skupine napišemo vedno, kadar se kot avtor pojavi v besedilu. Lahko se odločimo, da za daljša imena po prvem navajanju uporabimo kratice, ki jih zapišemo v oglatem oklepaju pri prvi navedbi vira in so smiselna: (National Institute of Mental Helth [NIMH], 1999), pri nadaljnjih sklicevanjih na vir pa uporabimo zgolj kratico.
Zakonodajni viri
Čeprav je Zakon o sodnem registru doživel celo vrsto sprememb, se v tekstu nanj ne sklicujemo takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 13/1994, št. 91/2005, 111/2005 Odl.US: U-I-212-03-14, 114/2005-UPB1, 42/2006-ZGD-1 (60/2006 popr.), 33/2007, 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) …
ampak takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) …
Izpustimo torej vse navedbe pred drugim uradno prečiščenim besedilom (UPB2):
Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) v 4. členu določa podatke, ki se vpisujejo v sodni register. V 16. členu ZSReg je določena prepoved revizije zoper pravnomočno sklep o vpisu.
Če povzamemo: pri zakonodajnih virih vedno navajamo od uradno prečiščenega besedila dalje oziroma napišemo vse spremembe, če besedilo ni uradno prečiščeno.
Avtorja z enakim priimkom
V tem primeru vedno uporabimo inicialke imena avtorja skozi celotno besedilo. Na primer: R. D. Luce (1959) in P. A. Luce (1998)…
16
Več del istega avtorja z enako letnico
K letnici dodamo še črke po abecednem redu (Luckmann, 1996a, str. 89).
Osebna komunikacija (intervju, pismo, elektronska komunikacija)
Verčič (osebna komunikacija, 18. april 2009) ali (Verčič, osebna komunikacija, 18. april 2009).
6.2 Elektronski viri
Pri navajanju elektronskih del znanih avtorjev, veljajo enaka pravila kot pri navajanju pisnih del.
Pri elektronskih virih, kjer je avtor neznan oziroma gre za spletno stran neke organizacije veljajo naslednja pravila navajanja: v besedilu navedemo celoten ali smiselno skrajšan naslov vira: "Krka se uvršča v vrh generičnih farmacevtskih podjetij v Evropi" ("Med vodilnimi" [Predstavitev podjetja Krka d.d.], b. d.).
Pregled prodajnih mest je na voljo na spletni strani podjetja Mercator (Prodajna mesta, 2008).
Na spletni strani podjetja je mogoče dostopati tudi do Mercatorjevega zaposlitvenega portala (M Kariera –Zaposlitveni portal, 2009).
7 PRIPRAVA SEZNAMA LITERATURE
Pri monografskih publikacijah (knjige, razprave, elaborati, brošure, učbeniki, skripta in podobno) je načeloma potrebno navesti naslednje bibliografske reference:
• priimek in prvo črko imena avtorja/avtorjev ali urednika/urednikov (če teh podatkov nimamo, po abecednem vrstnem redu razvrstimo stvarni naslov dela);
• letnico izida (če v delu ni navedena, označimo to z okrajšavo b.l.);
• stvarni naslov dela (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem tisku);
• izdajo (če je navedena);
• kraj izdaje (če jih je več, samo prvega); če kraj ni naveden, označimo to z okrajšavo b.k.;
17
• založba (če jih je več, samo prvo).
Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih pa je potrebno navesti:
• priimek in ime avtorja/avtorjev;
• letnico izida;
• stvarni naslov članka;
• naslov časopisa, revije ali zbornika, kjer je prispevek objavljen (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem tisku);
• pri zbornikih tudi kraj izida ter založbo;
• letnik, volumen (če je na publikaciji označen);
• številko (pri časopisih in revijah), pri časopisih (npr. Delo ali Večer) tudi datum;
• strani.
7.1 Nabor temeljnih osnovnih rešitev v APA sistemu navajanja bibliografskih referenc
Monografija z enim avtorjem
Kotler, P. (1994). Marketing management. (8th ed.) Englewood Cliffs: Prentice Hall.
Monografija z dvema avtorjema
Ograjenšek, I. & Bavdaž, M. (2002). Primeri rešenih nalog iz ekonomske in poslovne statistike. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Monografija s tremi ali več avtorji
Lipičnik, B., Pučko, D. & Rozman, R. (1992). Ekonomika in organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Navajanje več del istega avtorja iz istega leta
Gregson, P.D. (2004a). Financial Management. London: Consult.
Gregson, P.D. (2004b). Advanced Financial Management. London: Consult.
18
Poglavje v monografiji brez urednika
Capra, F. (1983). The systems view of life. V The turning point: science, society and the rising culture (str. 376-399). London: Fontana Press.
Poglavje v monografiji z urednikom
Ograjenšek, I. (2008). Service quality. V S. Coleman, T. Greenfield, D. Stewardson & D.C. Mongomery (ur.), Statistical practice in business and industry (str. 117-136). Chichester: Wiley.
Znanstven ali strokovni članek
Prašnikar, J., Cirman, A. & Domadenik, P. (2001). Investment activities of Slovenian companies in the countries of former Yugoslavia. Economic and business review, 3 (2), 137-154.
Časopisni članek
Šoštarič, M. (2008, 22. januar). Slovenija prvič o kmetijstvu EU, doma pa težave s plačili. Delo, str. 1 in 3.
Članek v konferenčnem zborniku
Mramor, D. (1991). Vpliv uvedbe borze vrednostnih papirjev na strukturo naložb podjetij. Zbornik XXII. Simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah (str. 163-169). Portorož: Društvo ekonomistov Slovenije.
Članek v spletni publikaciji
Ograjenšek, I. (2006, 10. oktober). Programi zvestobe in varstvo osebnih podatkov porabnikov. E-revir. Najdeno 31. januarja 2008 na spletnem naslovu http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=304
Spletni dokument z znanim avtorjem
Bush, G. (1989, 12. april). Principles of ethical conduct for government officers and employees. Executive Order No. 12674. Pt. 1. Najdeno 18. novembra 1997 na spletnem naslovu http://www.usoge.gov/exorders/eo12674.html
19
Publikacije organizacij (tiskane ali objavljene na spletnih straneh)
Komisija Evropskih skupnosti (2006, 8. februar). Poročilo o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006). Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Bruselj: Komisija Evropskih skupnosti, 2006.
Merkur d.d. (2007). Letno poročilo podjetja Merkur d.d. Kranj: Merkur d.d.
Statistični urad Republike Slovenije. (2007). Statistični letopis Republike Slovenije 2007. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije. (2008). Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2007. Statistične informacije. (Št. 1, 9. januar 2008). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije. (b.l.). Standardna klasifikacija dejavnosti 2002. Najdeno 29. avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=1891
Opomba: Oznaka »b.l.« v zadnjem primeru pomeni »brez letnice«.
Spletne strani organizacij, društev, posameznikov …
M Kariera – Zaposlitveni portal. Najdeno 15. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.mercator.si/kariera
Kdaj je uporaba avtorskih del prosta? Najdeno 22. oktobra 2008 na spletnem naslovu http://www.uilsipo.si/uil/dodatno/koristni-viri/pogosta-vprasanja-in-odgovori/avtorska-pravica
Interna gradiva organizacij
Merkur d.d. (2008). Sistemizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno gradivo). Kranj: Merkur d.d.
Spletne baze, enciklopedije, slovarji in podobno
Economics. (b.l.) V Encyclopædia Britannica online. Najdeno 16. marca 2009 na spletni strani http://student.britannica.com/comptons/article-9274118/economics
20
Poslovna aplikacija. (b.l.) V iSlovarju. Najdeno 12. januarja 2009 na spletni strani http://www.islovar.org/izpisclanka.asp?id=7980
Spletni dokument brez znanega avtorja
Med vodilnimi [Predstavitev podjetja Krka d.d.]. Najdeno 15. januarja 2008 na spletnem naslovu: http://www.krka.si/si/krka/predstavitev/
Televizijska ali radijska oddaja
Šterbucl, S. (urednik). (2008, 31. januar). Dnevnik [televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija.
Zakonodaja
Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS št. 42/2006, 60/2006 popr., 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009; Odl. US: U-I-268/06-35.
Zakon o sodnem registru. Uradni list RS št. 54/2007-UPB2, 65/2008.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 19 Jan 2012 08:23    Naslov sporočila: Fakultete za drţavne in evropske študije na svoji seji dne 6 Odgovori s citatom

1
Na podlagi Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni odbor Fakultete za drţavne in evropske študije na svoji seji dne 6.2.2009 sprejel
Navodila za pisanje magistrskega dela
Magistrsko delo izdela študent ob zaključku podiplomskega študija. Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta magistrskega študija in zato ne more biti skupinsko delo. Usmerjeno je v kritično reševanje aktualnih druţbenih in gospodarskih problemov. Magistrsko delo vsebuje rezultate raziskovanja, ki prispevajo k napredku in razvoju stroke in reševanju aktualnih problemov določenega strokovnega oz. znanstvenega področja. Pri obdelavi teme je študent podiplomskega študija dolţan z uporabo znanstvenih metod in strokovno-metodoloških postopkov sistemsko predstaviti rezultate svojega raziskovalnega dela.
Z magistrskim delom študent dokazuje svojo sposobnost izraţanja in reševanja aktualnih praktičnih problemov gospodarstva, podjetij, zavodov, dejavnosti. To delo mora ustrezati sodobnim metodološkim in tehničnim standardom strokovnih oz. znanstvenih del.
1. Izbira teme
Teme oz. naslove magistrskega dela izberejo študenti izmed razpisanih tem ali jih predlagajo študenti v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odraţati vsebino magistrskega dela. Tema mora biti nova, primerna, aktualna in koristna.
2. Prijava teme
Pogoj za prijavo teme so opravljene vse predpisane obveznosti magistrskega študija (razen magistrske naloge).
K prijavi teme magistrskega dela študent obvezno priloţi:
- izpolnjen in podpisan obrazec »Prijava teme«
- tri izvode dispozicije magistrskega dela
V primeru, da študent prijavlja magistrsko delo po znanstvenem magistrskem študiju, mora priloţiti še:
- en izvod seminarske naloge tretjega semestra – zasnova magistrskega dela
2.1. Naslov
Mora biti nov, aktualen in koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odraţati bistvo vsebine dela. Naslov ne sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike. Vsebuje do največ devet besed.
2.2. Dispozicija
Sestavljajo jo trije deli:
- pisni del dispozicije,
- struktura dela in
- jedro uporabljene literature in viri.
2
2.2.1. Opisni del dispozicije vsebuje:
a) Obrazložitev teme
Predloţeni naslov teme magistrskega dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost.
b) Problem, predmet in hipoteze raziskovanja
Problem raziskovanja mora študent določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.
Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (predpostavke, ki jih mora dokazati).
c) Namen in cilji raziskovanja
Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje , ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev je priporočljivo, da si postavi tudi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.
d) Ocena dosedanjih raziskovanj
Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in ugotoviti, da prijavljena tema predstavlja novost na obravnavanem področju in nudi moţnost za kreativen prispevek k razvoju stroke.
e) Metode raziskovanja
V prijavi teme za magistrsko delo študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati postavljeno delovno hipotezo, ostvariti namen in cilje raziskovanja in odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomoţne metode.
f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
Pri vsakem delu oz. poglavju glede na delovne teze strnjeno navede, kaj namerava obdelati.
g) Pričakovani rezultati raziskovanja
Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.
h) Preveritev hipotez
V tem delu študent napove, da bo preverjal hipoteze in način preverjanja le-teh.
i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oz. stroki
Določno, precizno, nedvoumno študent opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela.
j) Uporaba rezultatov raziskovanja
Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko uporabljali rezultati raziskovanja, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.
3
2.2.2. Struktura dela
V strukturi dela študent navede okvirno kazalo magistrskega dela.
2.2.3. Jedro uporabljene literature in viri
V tem seznamu študent navede jedro slovenske in tuje literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi magistrskega dela v obsegu najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Pri prijavi teme magistrskega dela, zlasti pri izbiri teme, opredelitvi delovnih tez (strukturi) in obrazloţitvi teme se študent mora zavedati: da je magistrsko delo znanstveno oz. strokovno delo, ki mora prispevati k določeni stroki oziroma znanosti; da temeljna in uporabna raziskovanja temeljijo na številnih znanstvenih metodah in da mora študent kot mladi raziskovalec obvladati metodologijo in tehnologijo znanstvenega raziskovanja ter izdelave strokovnih del; da primerno prijavo teme lahko pripravi študent, ki poseduje solidno splošno in specifično znanje o obravnavani tematiki, ki je usposobljen za raziskovalno delo in ki je vsaj delno proučil aktualno literaturo obravnavane tematike, ki ima veliko ţeljo in motiv, da konca začeto raziskovanje.
Omenjene in tudi druge predpostavke so pogoj za kakovostno prijavo teme magistrskega dela: da kakovostna prijava teme magistrskega dela obsega osem do deset strani, da se prijava z vsemi prilogami piše v prihodnjem času, v primeru, da študent vključi določene dele prijave teme v končni tekst magistrskega dela, se ta piše v preteklem času.
3. Izdelava magistrskega dela
Raziskovalno tematiko, ki jo obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja in postavljenih hipotez, mora izvesti z aplikativnim in razvojnim raziskovanjem. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke. Pri izdelavi magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati: značilnosti magistrskega dela, namen in cilje magistrskega dela, strukturo magistrskega dela, dokumentacijsko podlago rokopisa in tehnično obdelavo magistrskega dela.
4. Namen in cilji magistrskega dela
Osnovni namen in cilj magistrskega dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika magistrskega dela. Poleg tega temeljnega cilja ima magistrsko delo še vrsto drugih ciljev, kot je npr. poglobljeno in popolnejše poznavanje področja, usposabljanje za raziskovalno delo, usposabljanje za aktivno in tvorno sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih skupinah in pridobitev veščine pisanja strokovnih oz. znanstvenih del. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne in dotlej neobdelane teme strokovnih del, sposobnost uporabe metodologije in tehnologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu, sposobnost pisanja tekstov strokovnih del, sposobnost, da aktivno in uspešno sodeluje v znanstvenoraziskovalnih skupinah.
4
5. Tehnična navodila za izdelavo magistrskega dela
Magistrsko delo mora biti vezano pa v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi z zlatimi črkami.
Standard papirja: A4
Format strani: pokončen.
Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.
Pisava: Tip pisave: Priporočamo tip Arial Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular) 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing) Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify) Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih in trdo vezanih izvodih.
Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano. Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v... Drugi del spec. oz magistrskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. ker pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).
Obseg besedila
Praviloma od 150.000 - 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se dodajo posebej.
6. Struktura magistrskega dela
Magistrsko delo ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov magistrskega dela. Struktura magistrskega dela zajema vse sestavine oz. prvine magistrskega dela:
6.1. Povzetek
Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o magistrskem delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words.
5
6.2. Kazalo (vsebina)
Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (glej prilogo št. 1).
6.3. Uvod
Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja magistrsko delo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno ţe opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo magistrskega dela. Uvod se piše po napisanem rokopisu dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazloţitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazloţitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine: Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Namen in cilje raziskovanja. Oceno dotlej opravljenih raziskav. Metode raziskovanja. Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Uvod ne sme biti niti prekratek niti predolg. Običajen obseg uvoda je do največ ene avtorske pole (5-10% celotnega obsega dela).
6.4. Obrazložitev tematike in označevanje delov magistrskega dela (obdelava teme)
6.5. Končni tekst
Končni tekst magistrskega dela študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer: zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del, analitično-eksperimentalni del in zaključni ali perspektivni del.
Zgoraj omenjeni trije temeljni deli magistrskega dela ne pomenijo, da ima magistrsko delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. To še zlasti velja za analitično-eksperimentalni del, ki je najobseţnejši, kjer se rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze. Primerno je, da je celotna tematika magistrskega dela obdelana v do devet medsebojno povezanih delov, poleg uvoda in zaključka.
Deli in poddeli magistrskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino magistrskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 int, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itn:).
Osrednji del magistrskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.
6
Doseţeni rezultati in cilji raziskave. Preveritev hipotez. Prispevek rezultatov raziskave k znanosti oz. stroki. Uporabnost rezultatov raziskave. Zaključek (zaključni ali perspektivni del).
V tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazloţena v analitično-eksperimentalnem delu magistrskega dela in kjer je dokazana ali ovrţena postavljena hipoteza. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi magistrskega dela v odstavkih.
Spisek uporabljene literature in virov
Ob koncu magistrskega dela je treba dati prikaz vse uporabljene literature in virov, po skupinah in po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčeno z zaporedno številko. Spisek mora obsegati najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Spisek slik in tabel (po potrebi)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst magistrskega dela, se prikaţejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi)
Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikaţejo kronološko v popisu prilog.
Izjava o avtorstvu in navedba lektorja
V izjavi kandidat navede sledeče:
S podpisom zagotavljam, da: je predloţeno magistrsko delo
z naslovom _______________________________________________izključno rezultat
mojega lastnega raziskovalnega dela; je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije. sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloţenem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 139/2006); je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloţenega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh; da je delo lektoriral/-a_____________________________.
7. Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela
7
Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela je citiranje literature in virov, opombe pod črto in ilustracije.
7.1. Citiranje
Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseţe s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
Namen citiranja je večstranski. S citiranjem študent ilustrira nek problem, ki mu sluţi kot dokaz, s katerim argumentira lastno misel s tem, ko se sklicuje na določeno avtoriteto.
Študent pogosto uporablja citate zaradi nasprotovanja mislim drugega avtorja, da bi tako bili njegovi protiargumenti bolj prepričljivi.
Če v citatu znotraj neke navedbe izpusti določene besede ali dele teksta, to označi s tremi pikami. To so t. i. iztrgani citati, pri katerih je treba posebej paziti, da se s tem ne spremeni smisel avtorjevih misli.
Če je citat napisan v leţečih črkah ali poudarjeno, ga študent mora v takšnih črkah tudi citirati. V primeru, da avtor ţeli poudariti citat in ga napiše poudarjeno ali v leţečih črkah, mora to v opombi pod črto navesti (npr. podčrtal avtor).
V strokovnih delih, ki so namenjena predvsem tujini in če je citat odločilnega pomena, avtor lahko citate navede v jeziku, v katerem so napisani. Citat v tujem jeziku mora prevesti in prevod navesti v opombi pod črto.
Pri citiranju mora avtor upoštevati obseg tujega teksta glede na rezultate lastnih raziskovanj in lastnih spoznanj. Citati morajo biti skladno inkorporirani v tekst in povezani s temo znanstvenega ali strokovnega dela.
Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrizira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).
7.2. Opombe pod črto
Z opombami pod črto se pojasnjuje nekaj v povezavi z obravnavano problematiko. Obstajata dve vrsti opomb pod črto, in sicer: Eksplikativne opombe. Te opombe so dopolnilne obrazloţitve posameznih delov obrazloţitev, določenih podatkov, informacij, stališč, dejstev ali spoznanj, ki so navedeni v tekstu. Primerjalne opombe. Napotujejo bralca na neko drugo bibliografsko enoto, ki obravnava enako ali podobno problematiko, ali na dele istega vira.
Opombe pod črto se pišejo na koncu strani, odvojene s črto od glavnega teksta (črta je dolga do ene petine dolţine vrstice) in so označene z arabsko številko. Opomba pod črto je vedno na isti strani in je povezana z isto številko v tekstu. Številke opomb pod črto se praviloma pišejo kronološko po zaporednih številkah od začetka in do konca dela.
Načinov oz. sistemov citiranja je več vrst. Uporabljata se predvsem dva glavna načina oz. sistema: evropski način, ameriški oz. harvardski način.
Priporoča se Harvardski sistem sklicnih opomb (citiranje). Za ta sistem citiranja je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju.
8
Najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat,
in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 2006, str. 37). Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Jerovšek in Čebulj, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jerovšek et al., 2005, str. 43). Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način
(glej Jerovšek, 2007, str. 123). Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Jerovšek), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Čebulj). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Jerovšek v: Čebulj, 1998, str. 20). Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (Jerovšek, 2005). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo. Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Jerovšek, 1998, str. 62) Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Jerovšek, 1996a, str. 101). Če je v besedilu dela pri povzemanju citata ţe naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Jerovšek (2006, str. 307), ki pravi, da je ...). Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen). Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57). Pri navedbi citata iz gradiva, ki je bilo objavljeno na internetu, veljajo prav tako pravila harvardskega sistema sklicnih opomb (avtor, leto, stran). Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor, zato namesto njega zapišemo nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic. V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Besedilo objavljeno npr. na spletni strani Fakultete za drţavne in evropske študije http://www.fds.si/studij/navodila za pripravo magistrskih nalog_2009.pdf bi v besedilu navedli kot (Fakulteta za drţavne in evropske študije, 2009), povezavo (link) pa bi zapisali v seznam literature in virov skladno s pravili za navedbo literature in virov. Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjiţni) obliki.
7.3. Navajanje literature in virov
Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. Dela morajo biti razporejena v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrstni red priimkov avtorjev in je oštevilčen z zaporedno številko. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Zaloţba, Kraj, letnica.
Primer:
9
ČEBULJ, Janez. Upravno pravo – teme predavanj (študijsko gradivo). Fakulteta za drţavne in evropske študije, Brdo pri Kranju, 2009.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj, kraj in leto, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Temeljne pravice in svoboščine. Dignitas, Revija za človekove pravice. 2006, let. 10, št. 31/32, str. 3-21.
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Preambula. V:
ŠTURM, Lovro (ur.). Komentar ustave RS, Fakulteta za podiplomske, drţavne in evropske študije, Ljubljana, 2002, 30-42.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o drţavni upravi. Uradni list RS, št. 52/2002, 110/2002, 56/2003, 61/2004, 123/2004 in 24/2005.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraţevanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto zaloţbe, kraja izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/
confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«. 6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
10
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http://www.oecd.org/puma/
sigmweb /acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
7.4. Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.
7.5. Seznam grafikonov
Seznam grafikonov (slik, tabel) je oblikovan tako, da so grafikoni navedeni po zaporednem seznamu, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za vsak posamezen grafikon se navede številčna oznaka grafikona, naslov grafikona in številka strani na kateri je naveden grafikon (seznam je izoblikovan po principu kazala).
Ilustracije so razne tabele, grafikoni, načrti, zemljevidi, fotografije, sheme in drugi avtorjevi dokazi, ki jih avtor uporablja za ilustracije teksta, da bi s tem nazorneje in enostavneje predstavil zapletene pojave bralcu.
Tabela je sistematičen pregled podatkov o značilnostih opazovanih pojavov, do katerih se pride z grupiranjem, zbiranjem in obdelavo. Je primerna oblika prikazovanja obdelanih številčnih podatkov, dobljenih z anketiranjem, eksperimentiranjem ali na drugačen način pridobljenih podatkov.
Grafikon nazorno prikazuje in predoča pojave s pomočjo znakov in geometrijskih likov. S pomočjo grafikona lahko hitro vidimo odnose, korelacije in funkcionalne povezanosti med proučevanimi podatki oz. dejavniki nekega procesa.
Načrti se zlasti uporabljajo na znanstveno tehničnih področjih in predstavljajo določene predmete najpogosteje v ortogonalni projekciji s potrebnimi izračuni in podatki.
Zemljevidi kot posebne ilustracije se zlasti uporabljajo na področju prometnih znanosti za prikazovanje poloţaja posameznih drţav, prometnic, poti idr.
Fotografije se uporabljajo predvsem v delih, ki obravnavajo promet, s katerimi se prikazujejo npr. prevozna sredstva, manipulativna sredstva, kontejnerski terminali, morske luke, pristanišča idr.
Sheme predstavljajo in prikazujejo odnose, zapletene postopke, pojave ..., ki zamenjujejo dolge opise.
Slika
Slika je določena površina, na kateri se z organizacijo načrtov in barv ustvarja iluzija dejanskih pojavov narave in prostora. Navajanje in označevanje slik v besedilu magistrskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V
11
besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko.
Vsaka slika mora imeti: zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd), naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami, jedro (slika s podatki oziroma informacijami), vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
Primer:
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 26.01. 2009 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu Javna uprava 1. stopnje
in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomantka javne uprave (UN)
Fakulteta za državne in evropske študije
Dekan:
Vir: Janežič (2009, str. 12)
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru).
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike, se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel in drugih ilustracij, s tem da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
Primer:
Tabela 1: Udeleţenci seminarjev v letu 2008, po področjih in glede na spol
ţenske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Ravnikar (2008, str. 6)
7.6. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše
pomen kratice.
Primer:
ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku
12
7.7. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test - test sposobnosti
knowledge test - test znanja
8. Oblika magistrskega dela
8.1. Zunanja stran
Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV MAGISTRSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: MAGISTRSKO DELO. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisano Kranj in leto oddaje magistrskega dela.
8.2. Prva stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini lista je z velikimi naveden NASLOV MAGISTRSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano MAGISTRSKO DELO. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr.: magistrski študijski program Drţavne in evropske študije, magistrski študijski program Mednarodne, primerjalne in evropske študije, magistrski študijski program Javna uprava II. stopnje, magistrski študijski program Mednarodne in diplomatske študije II. stopnje..). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisano Kranj in leto oddaje.
8.3. Označevanje in zapis delov magistrskega dela
Označevanje delov magistrskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko
Pri označevanju in zapisu delov magistrskega dela velja: Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani, Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja. Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna. Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna. Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
13
arabskimi številkami.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju na Upravnem odboru Fakultete za drţavne in evropske študije in po objavi na e-oglasni deski.
Datum: 6.2.2009
Prof. dr. Tone Jerovšek
Predsednik UO
Priloge:
PRILOGA 1 – Primer Zunanje strani magistrskega dela
PRILOGA 2 - Primer Notranje strani magistrskega dela
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 20 Jan 2012 08:54    Naslov sporočila: NAVODILA ZA UREJANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH BESEDIL Struk Odgovori s citatom

NAVODILA ZA UREJANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH BESEDIL
Struktura in ureditev besedila
Znanstveno in strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnem delu, se od ostalih besedil loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire.
V nadaljevanju sledijo pravila in zgledi, ki veljajo za navajanje virov v diplomskih in magistrskih delih ter doktorskih disertacijah, izdelanih na Fakulteti za druţbene vede. Za specifična navodila glede strukture in ureditve besedila je treba pogledati tudi pravilnike o diplomskem, magistrskem in doktorskem delu. Prav tako je za pisanje člankov treba pogledati navodila posamezne revije (Teorija in praksa, Družboslovne razprave), pri pisanju seminarskih nalog in ostalih pisnih nalog pri posameznih predmetih pa upoštevati še strukturne zahteve, ki jih postavljajo njihovi nosilci in izvajalci.
Za vsa besedila velja, da morajo biti napisana z obojestransko poravnano, velikost črk naj bo 12, razmik med vrsticami pa 1,5 in robovi 3 cm od levega in desnega roba, obojestranska poravnava na formatu A4.
Diplomsko delo ima naslednje zaporedje: naslovnica, prva notranja stran, obrazec Izjava o avtorstvu diplomskega dela, na eni strani napisan povzetek (od 150 do 200 besed) z naslovom in 3–5 ključnimi besedami v slovenščini in angleščini, kazalo, uvod, glavno besedilo, sklep, seznam virov, morebitne priloge (npr. raziskovalni instrumenti, dodatne tabele). Če ţeli avtor v diplomsko delo dodati tudi zahvalo, je ta pred izjavo o avtorstvu.
Na naslovni strani diplomskega dela mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Na sredini strani naj bosta ime in priimek študenta, pod njima naslov diplomskega dela, pod naslovom pa napis: Diplomsko delo. Spodaj, na sredini strani naj bosta navedena kraj in leto (npr.: Ljubljana, 2008). Prva notranja stran dela je enaka naslovnici, le da je pod imenom študenta ravno tako s sredinsko poravnavo napisano tudi ime mentorja in morebitnega somentorja, in to s celotnim pedagoškim in znanstvenim nazivom, ki sodi pred ime. Notranja naslovnica mora biti izpisana s črnimi črkami na belem papirju, na katerem ne sme biti slik, logotipov, fotografij ipd.
Strani besedila morajo biti zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami od prve notranje do zadnje strani (spodaj desno), pri čemer se številka izpisuje od vključno kazala naprej (za navodila za številčenje strani klikni [tukaj]). Glavno besedilo je razdeljeno na poglavja, ki so zaporedno oštevilčena z arabskimi številkami, in sicer na način 1, 1.1, 1.2 itd. Podpoglavja in morebitne nadaljnje členitve besedila morajo biti razločno označene s podnaslovi. Priloge niso oštevilčene, pač pa so naslovljene in – če jih je več – označene z velikimi črkami (npr. Priloga A: Vprašalnik o političnih stališčih prebivalcev Ljubljane). Pri naštevanju se posamezne enote označujejo z arabskimi številkami.
Tabele in slike
Tabele in slike (grafi, sheme itd.) morajo biti označene dvoštevilčno in naslovljene. Njihov naslov mora biti nad tabelo ali sliko. Prva zaporedna številka označuje številko poglavja, druga pa tabelo ali sliko (npr. Tabela 1.1: Gibanje rodnosti v Skandinaviji). Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjene tako, da se navede njihova številka, npr. (glej Tabelo 1.1).
Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir – npr. Vir: Statistični letopis Slovenije (1991, 34). – in vključen v seznam virov, npr. (Statistični letopis Slovenije. 1991. Letnik XXX. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko.).
Citiranje in povzemanje
Velja splošno pravilo: karkoli nelastnega avtor besedila uporabi pri pisanju, je to vedno treba označiti s citatom oz. sklicem na primernem mestu v besedilu, in to ne glede na vir (internet, knjiga, revija, zbornik, časopis itd.). To velja tako za neposredne navedke (citiranje) kot tudi za uporabo idej in ugotovitev drugih avtorjev z lastnimi besedami (povzemanje).
Krajši citati (pet vrstic ali manj) so vključeni v besedilo brez presledka ali nove vrstice. Začetek in konec citata sta označena z dvojnimi narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno naveden vir po pravilih za navajanje literature. Če je citat daljši od petih vrstic, ga je treba postaviti v novo vrsto s povečanim odmikom od levega roba in ga izpisati v pomanjšanem ali poševnem tisku. V tem primeru citata ni treba označiti z narekovaji.
Tudi pri povzemanju ali sklicevanju (brez dobesednega citiranja) je treba na ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru.
Navajanje virov: Fakulteta za druţbene vede za navajanje virov in literature uporablja Chicago Manual of Style (CMS), 15. izdajo. Č (03)8 Chicago. Nadaljnja navodila CMS so dostopna prek: http://www.chicagomanualofstyle.org.
Navajanje virov je sestavljeno iz dveh delov: oznake v oklepajih v besedilu (t. i. navedenke), ki daje kratko informacijo o avtorju, letnici vira in mesta v viru (predvsem strani), ter seznama virov, ki daje popolno bibliografsko informacijo. Vse, kar je navedeno v oklepajih v besedilu, mora biti natančno navedeno v seznamu virov, ter vse, kar je v seznamu virov, mora biti navedeno in uporabljeno v besedilu.
Kako navajati v besedilu:
Samostojni avtor
(Katuranić 1993)
Dva avtorja
(Berger in Luckmann 1988)
Trije ali več avtorjev
(Mowbray in drugi 1996)
V tem primeru morajo biti v seznamu virov navedeni vsi avtorji.
Navajanje točno določene strani ali razpona strani
(Katuranić 1993, 23)
(Katuranić 1993, 15–21)
Točno določene strani morajo biti navedene vedno, ko gre za citat, ko se sklicujemo na določeno misel ali ko gre za podatek, ki smo ga pridobili iz navedenega vira. Za razpon strani uporabimo stični pomišljaj.
Navajanje določenih delov besedila, če zaradi elektronskega dostopa ali narave besedila (če so npr. pomembnejša poglavja, odstavki, členi ali točke ipd.) ni mogoče ali pa ni smiselno navajati strani
(Waltz 1979, 1. pogl.)
Organizacija ali skupina kot avtor
(Global Environment Coordination 1994)
Organizacija ali skupina kot avtor, ko ni znano leto nastanka vira
(Amnesty International, 7 tč.)
Primarni vir (dokument)
(Ustanovna listina Zdruţenih narodov, 51. čl.)
namesto individualnega ali kolektivnega avtorja
Navajanje po drugem (sekundarnem) viru
(Mannheim v Jambrek 1992, 33)
Če je le mogoče, preverimo in uporabimo prvotni vir. Ko to ni mogoče ali smiselno, moramo natančno navesti tudi stran(i) v sekundarnem viru, kjer je povzet ali citiran prvotni vir.
Več del istega avtorja z enako letnico (k letnici se dodajo še črke po abecednem redu)
(Luckmann 1988a, 101)
Hkratno navajanje več virov (ločimo jih s podpičji)
(Luckmann 1996; Benko 1997; Bučar 1997)
Najprej navedemo starejše vire in potem novejše, med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo abecedno zaporedje.
Navajanje internetnih virov
(Sistema se je potrebno drţati skozi celotno besedilo. Vse internetne vire se v enotnem končnem seznamu Literature na koncu besedila navede po abecedi skupaj z ostalimi viri.)
po avtorju ali nosilcu spletne strani/ članka/ prispevka... npr. (Luckmann 1996, 16) ali (RTVSLO 2008, 11);
če ni avtorja, z naslovom dokumenta/ zakona oz. z naslovom časopisnega članka, ki nima avtorja npr. (Splošna deklaracija človekovih pravic 1948) ALI (Chicago Tribune 1994);
če se navaja internetno stran kot celoto pa npr. (World Health Organization).
Seznam virov: Splošno pravilo je, da so s poševnim tiskom poudarjeni tisti deli virov, ki nam omogočajo, da jih najlaţje najdemo. V primeru knjig so to njihovi naslovi, v primeru zbornikov naslovi zbornikov in v primeru člankov iz revij naslovi revij.
Vse v besedilu (tako v glavnem besedilu kot v opombah) uporabljene vire uredimo v enoten seznam virov na koncu besedila, ki je urejen po abecedi priimkov avtorjev, imen institucij in naslovov dokumentov. Seznam o virih na koncu ima naslov Literatura. Več virov istega avtorja uredimo po starosti od starejših k novejšim. Če se avtorji ali institucije ponavljajo, jih v celoti zapišemo le prvič in potem uporabimo ---:
Benko, Vlado. 1997a. Znanost o mednarodnih odnosih. Ljubljana: FDV. --- 1997b. Zgodovina mednarodnih odnosov. Ljubljana: ZPS.
Sicer pa sledimo naslednjim zgledom (za posebne primere glej tudi CMS):
Knjige:
Samostojni avtor
Jambrek, Peter. 1992. Uvod v sociologijo. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.
Dva avtorja
Berger, Peter in Thomas Luckmann. 1966/1988. Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.
Trije ali več avtorjev
Mowbray, Carol T., Susan Lanir in Marilyn Hulce, ur. 1985. Women and mental health: new directions for change. New York: Harrington Park Press.
Zbornik
Hewson, Martin in Timothy J. Sinclair, ur. 1999. Approaches to Global Governance Theory. Albany: State University of New York Press.
Organizacija ali skupina kot avtor
Global Environment Coordination. 1994. Facing the global environment challenge: A progress report on World Bank global environmental operations. Washington: Global Environment Coordination Division, Environment Dept., The World Bank.
Poglavje v zborniku
Palan, Ronen. 1999. Global Governance and Social Closure or Who is to Governed in an Era of Global Governance? V Approaches to Global Governance Theory, ur. Martin Hewson in Timothy J. Sinclair, 55–72. Albany: State University of New York Press.
Knjiga, dostopna tudi v e-obliki
Baker, Christopher Paul. 2002. Absolutism and the Scientific Revolution, 1600–1720: A Biographical Dictionary. Westport: Greenwood Publishing Group. Dostopno prek: NetLibrary.
Članki:
Članek v znanstveni reviji (samostojni avtor)
Katunarić, Vjeran. 1993. Interkulturalizem. Teorija in praksa 30 (1–2): 14–25.
Članek v znanstveni reviji (več avtorjev)
Bachrach, Peter in Morton S. Baratz. 1963. Decisions and Nondecisions: An Analytical Framework. American Political Science Review 57 (3): 632–642.
Članek v časopisu
Daalder, Ivo in James M. Lindsay. 2003. American Empire, Not 'If' but 'What Kind'. The New York Times, B9 (10. maj).
Časopisni članek (brez navedbe avtorja)
Chicago Tribune. 1994. Gun injuries take financial toll on hospitals, (24. februar).
Članek v reviji, dostopni tudi prek interneta
Hoffmann, Stanley. 2003. America Goes Backward. The New York Review of Books 50 (10). Dostopno prek: http://www.nybooks.com/articles/16350 (18. marec 2008).
Članek v časopisu, dostopnem tudi prek interneta
Cooper, Robert. 2002. Why We Still Need Empires. The Guardian Unlimited, 7. april. Dostopno prek: http://www.guardian.co.uk/Archive/Article/0,4273,4388915,00.hml (18. marec 2008).
Primarni (dokumenti) in ostali viri:Pri primarnih virih (zlasti dokumentih) je najpomembnejši naslov dokumenta ali zbirke dokumentov, zato so ti izpisani poševno. Upoštevamo uradno sprejete zapise posameznih dokumentov, ker jih je na ta način najlaţje najti in preveriti našo uporabo. Na ta način upoštevamo tudi uveljavljene kratične naslove.Internetni viri:Če je treba internetne naslove zaradi dolţine deliti, naredimo presledek po /, _, = ali . (v tem zaporedju). V končnem besedilu odpravimo tudi internetne hiperpovezave.
Internetna stran, posamezna
Prodi, Romano. 2001. An Enlarged and More United Europe, A Global Player: Challenges and Opportunities in the New Century. Dostopno prek: http://www.europa.eu.int/comm/laeken_council/ bruges_en.htm (9. september 2002).
Internetna stran, celotna
World Health Organization. Dostopno prek: http://www.who.int (17. junij 2006).
Internetna stran, ni avtorja
Splošna deklaracija človekovih pravic. 1948. Dostopno prek: http://www.unhchr.ch/ udhr/lang/slv.htm (10. julij 2005).
Članek iz e-revije, brez strani
Makiya, Kanan. 2008. How Did I Get Iraq Wrong? Slate, 17. marec. Dostopno prek: http://www.slate.com/id/2186763 (19. april 2008).
Uradni viri:
Gradivo za seje parlamenta in delovnih teles
Drţavni zbor Republike Slovenije. Odbor za mednarodne odnose. 1997. Ocena stanja mednarodnih odnosov Republike Slovenije, 1. oktober.
Vladni dokumenti
Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve Republike Slovenije. 2008. Prednostne naloge. Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/si/eu2008_mddsz/ prednostne_naloge/ (3. april 2008).
Zakoni v Uradnem listu
Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003 (20. november 2003).
Zakoni na internetu
Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3826.html (18. marec 2008).
Mednarodne pogodbe v zbirki
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. 729 UNTS 161.
Mednarodne pogodbe na internetu
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. Dostopno prek: http://www.fas.org/nuke/control/npt/text/npt2.htm (18. marec 2008).
Sodbe sodišč v zbirki
Military and Paramilitary Activities (Nikaragua proti ZDA). 1986 ICJ 4.
Dokumenti mednarodnih institucij
Evropska Komisija. 2004. Commission Staff Working Paper: Bosnia and Herzegovina – Stabilisation and Association Report 2004. Dostopno prek: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/ rep3/co_BiH.pdf (12. april 2004).
Odločitve mednarodnih institucij – pomemben naslov
Zdruţeni narodi. Generalna skupščina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation Among States in Accordance with the Charter of the United Nations. Resolucija2526 (XXV), sprejeta 24. oktobra 1970. Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/ 348/90/IMG/NR034890.pdf?OpenElement (2. avgust 2004).
Resolucije mednarodnih organizacij – pomembna zaporedna številka
Varnostni svet. 1998. Resolucija 1174, S/RES/1174/1998. Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/N98/167/58/PDF/N9816758.pdf? OpenElement (20. avgust 2004).
Resolucije mednarodnih organizacij – pomemben tudi naslov resolucije
Generalna skupščina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation among States in accordance with the Charter of the United Nations – Deklaracija načel mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in sodelovanja med drţavami v skladu z UL OZN, GA/RES/2526(XXV), sprejeta 24. oktobra 1970. Dostopno prek: http://www1.umn.edu/humanrts/instree/ principles1970.html (8. marec 2006).
Neobjavljeni viri:
Intervju
Novak, Janez. 2006. Intervju z avtorjem. Celje, 15. maj.
Drugi elektronski viri:
Televizijski prispevek
TV Slovenija, 1. program. 2007. Dnevnik. Ljubljana, 13. april.
Radijski prispevek
Radio Slovenija, 1. program. 2006. Studio ob 17-ih. Ljubljana, 13. maj.
Opombe pod črto
Citirani viri se ne navajajo pod črto. V opombi pod črto se sproti navajajo le vsebinske opombe. V opombah navajamo podrobnejše podatek o primarnih virih (npr. datum uveljavitve pogodb in
število pogodbenic), če so ti pomembni za obravnavo. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila z arabskimi številkami.
Navodila za oštevilčenje strani Postavite se na konec 3. strani (oz. 4. strani, če ste v besedilo vezali tudi zahvalo) in izberite Vstavljanje/Prelom. Odpre se novo okno, kje obvezno izberite 4. moţnost Vrste prelomov odsekov – Naslednja stran. Program vam bo vstavil novo stran. Pogled nastavite na Pogled/Navaden. Kot vidite, je sedaj med 3. in 4. stranjo vidna črta, na kateri piše Prelom odseka (naslednja stran). Dokument se je razdelil na dva odseka. (Če je vmes nastala še dodatna prazna stran, potem je ob ţe omenjeni črti še črta, kjer piše Prelom strani. V tem primeru odstranite ta odvečni prelom, prelom odseka pa mora ostati.) Postavite se na 3. oz. 4. stran in izberite Vstavljanje/Številke strani. Odpre se novo okno, kjer odkljukajte moţnost Pokaži številko prve strani in pritisnite gumb Oblika ... Spet se odpre novo okno, kjer lahko določite obliko številk, predvsem pa je pomembno, da spodaj izberete Oštevilčenje strani – začni z in tam vpišete 4 oz. 5. Postavite se na 4. oz. 5. stran in izberite Pogled/Glava in noga. Postavite se v nogo, kjer je tudi številka strani (1). Na vrhu obrobe glave piše Enak kot prejšnji, kar pomeni, da je noga na 4. oz. 5. strani oblikovana enako kot noga na 3. oz. 4. To pa seveda ni dobro, saj na 3. oz. 4. strani nočemo številčenja. Ko ste izbrali pogled glave/noge se je odprla tudi nova orodjarna. Sedaj na njej poiščite gumb, ki je vdrt, in če se zapeljete nanj, piše Poveži s prejšnjim. Kliknite ga in s tem boste prekinili povezavo med obema odsekoma. Sedaj nad nogo ne piše več Enak kot prejšnji. Pojdite na 4. stran in iz noge izbrišite številko strani.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 21 Jan 2012 17:38    Naslov sporočila: Magistrsko delo Program ....... Smer …….. NASLOV MAGISTRSKEG Odgovori s citatom

Magistrsko delo
Program .......
Smer ……..
NASLOV MAGISTRSKEGA
DELA
Mentor: izr. prof. dr. Ime Priimek Kandidat: Ime Priimek
Somentor: doc. dr. Ime Priimek (če je somentor)
Kranj, mesec 2011
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju .....
Hvala g.Temu in temu iz podjetja Tega in tega za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela ... (če je pomagal tudi kdo iz podjetja)
Zahvaljujem se tudi lektorju Temu in temu, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.
Morebitne posebne zahvale ....
POVZETEK
V povzetku v nekaj stavkih prikažemo vsebino diplomske naloge: problem in njegovo rešitev.
Povzetek naj nima več kot 10 do 15 stavkov.
KLJUČNE BESEDE
- največ 5 pojmov oziroma besed, ki opredeljujejo področje dela
- ....
- ....
ABSTRACT (ali: ZUSAMMENFASSUNG)
Prevod povzetka v angleščino ali nemščino - glede na to, kateri tuji jezik je kandidat poslušal.
KEYWORDS (ali: SCHLÜSSELWORTE)
- prevod ključnih besed v angleščino ali nemščino
- ....
- ....
KAZALO
1 Uvod ......... ............................................................................................... xxx
1.1 Predstavitev problema .................................................................... xxx
1.2 Predstavitev okolja ......................................................................... xxx
1.3 Metode dela .................................................................................... xxx
2 Osnove ... (ali: Teoretične osnove ...) ..................................................... xxx
2.1 Podpoglavje .................................................................................... xxx
2.2 Podpoglavje .................................................................................... xxx
2.3 Podpoglavje .................................................................................... xxx
3 Obstoječe stanje ..................................................................................... xxx
3.1 Posnetek stanja ............................................................................... xxx
3.2 Kritična analiza ............................................................................... xxx
3.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
3.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
4 Prenova ... (ali Preoblikovanje ....) ........................................................... xxx
4.1 Podpoglavje na prvem nivoju .......................................................... xxx
4.2 Podpoglavje na prvem nivoju .......................................................... xxx
4.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju .............................................. xxx
4.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
5 Zaključki .................................................................................................. xxx
5.1 Ocena učinkov ................................................................................ xxx
5.2 Pogoji za uvedbo ............................................................................ xxx
5.3 Možnosti nadaljnega razvoja ......................................................... xxx
Literatura in viri ........................................................................................ xxx
Nakazana oblika kazala je le vzorec; lahko ga oblikujemo po želji (avtomatsko ali 'ročno').
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 1
1 UVOD
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Predstavimo problem, ki ga rešujemo v diplomski nalogi.
Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, ki pomeni neko novost. Zato ne more biti zgolj opis nečesa že obstoječega, zlasti če so to izdelali drugi.
Dikcija diplomskega dela je nevtralna. Govorimo v prvi osebi množine, torej: Ugotavljamo, da ... Raziskujemo to in to ... Glede na to domnevamo, da .... ipd.
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA
Če se diplomsko delo nanaša na reševanje problema v nekem konkretnem podjetju, kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje.
Predstavimo predvsem dejavnost in proizvodni program, velikost, organiziranost in organizacijsko shemo ipd.
Ne pozabiti: če v nalogi operiramo s podatki iz konkretnega okolja, moramo pridobiti dovoljenje podjetja, da se podatki objavijo.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Prikažemo predpostavke ter omejitve za reševanje problema.
1.4 METODE DELA
Navedemo metode, ki so bile uporabljene pri izdelavi diplomskega dela.
Uvodno poglavje naj ne obsega več kot 5% naloge.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 2
2 OSNOVE ... (ALI: TEORETIČNE OSNOVE ...)
2.1 PODPOGLAVJE .....
Podamo kratke teoretične osnove za področje raziskovanja v diplomski nalogi.
Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, zato tudi teoretičnih osnov ne sme enostavno dobesedno prepisovati iz literature! Prav tako ne smemo iz literature direktno kopirati (skenirati) risb oziroma slik.
Poglavje o teoretičnih osnovah naj ne predstavlja več kot cca. 15% naloge.
2.2 PODPOGLAVJE .....
Za oblikovanje naloge velja:
Robovi strani (margins): levo 3,5 cm, desno 3 cm, zgoraj 3,5 cm, spodaj 3 cm (robovi na izpisanih straneh so nekaj večji zato, ker se naloga pri vezavi nekoliko obreže!).
Tekst: prva možnost:
• Pisava (font): Arial (standardna pisava v MS Windows). Pisava velja za celo nalogo in se med besedilom ne menja! Razne eksotične pisave niso zaželene.
• Velikost pisave: tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan (slog: Navaden / Telo besedila, oziroma • Bullet za označene [bulleted] vrstice) naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko (slog: Naslov 1) naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko (slog: Naslov 2) izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko (slog: Naslov3) podpisi k slikam, tabelam in grafom 11 točk ležeče (slog: Slika) opombe 10 točk ležeče (slog: Opomba) teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče (slog: Noga).
Alternativno druga možnost:
• Pisava (font): Times New Roman (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave: tekst 12 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan naslovi glavnih poglavij (X) 16 točk krepko naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 14 točk krepko izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 12 točk krepko podpisi k slikam, tabelam in grafom 12 točk ležeče opombe 11 točk ležeče teksti v glavi in nogi 9 točk ležeče.
Alternativno tretja možnost:
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 3
• Pisava (font): Tahoma (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave: tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko podpisi k slikam in tabelam 11 točk ležeče opombe 10 točk ležeče teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče.
• Izbrana vrsta pisave velja tudi za naslove poglavij, glave in noge itd.
• Robovi po tej predlogi.
• Glava in noga po tej predlogi. V glavi (in tudi na naslovni strani) navedemo nivo študija.V nogi navedemo ime in priimek kandidata in naslov naloge.
• Vsako glavno poglavje začnemo na novi strani.
• Drobljenje vsebine v majhna podpoglavja ni zaželjeno. Če je le mogoče, podpoglavij 2. reda ne uporabljamo; eventuelno navajamo le poudarjene naslove (slog: Naslov 4) brez številke.
• Na dnu strani ne sme biti praznega prostora, če na naslednji strani ni novega poglavja.
• Na naslovni strani navedete program in smer študija, ki ste ga vpisali
Slika 1: Vzorec ovitka
Ovitek diplomskega dela po vzorcu. Ovitek naj bo temno modre barve, napisi na njem zlate barve.
UNIVERZA v MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
MAGISTRSKO DELO
IME IN PRIIMEK
IME iIN PRIIMEK MAGISTRSKO DELO
zadnja stran
hrbet
lice
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 14 točk
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 36 točk
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 4
2.3 PODPOGLAVJE .....
Morebitne sprotne opombe avtomatsko številčimo 1 in izpisujemo na dnu strani. Preveč opomb ni zaželeno.
Itd.
1 Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 5
3 OBSTOJEČE STANJE ....
3.1 POSNETEK STANJA ....
Kadar gre za prenovo procesov, najprej izvedemo posnetek obstoječega stanja.
Za izvedbo posnetka je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Posnetek komentiramo tudi verbalno.
Slika 2: Naziv slike .........
Če uporabljamo slike iz drugih virov (skenirane ali zajete z zaslona, pa tudi prerisane), je v podpisu k sliki obvezno navajamo vir.
Slike se številčijo rastoče od 1 dalje (slog: Slika). Slike navedemo v kazalu slik na koncu naloge. Grafi se smatrajo za slike.
Slike so vključene med besedilo in ne smejo presegati roba besedila; lahko so nekoliko zamaknjene od levega robu. Pri manjših slikah sicer lahko uporabimo oblivanje z besedilom, vendar to ni priporočljivo. Pretirano barvno pisane slike niso zaželjene.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 6
Slika 3: To in to (Vir 2003)
Za vse citate oziroma uporabo idej iz literature vedno navedemo vir. Vire v besedilu navajamo na enega od naslednjih načinov:
" ... kot navaja Smith (2003), se metoda uporablja ...", ali
" ... kot je navedeno v (Smith 2003), je potrebno ...", ali
" ... v skladu s (Smith, 2003, stran 234) ter (Johnson in drugi, 2001, 2002) pa je ..."
V spisku virov in literature, ki je na koncu naloge, se navajajo celotni bibliografski podatki (glej primer!).
Nevsakdanje kratice, okrajšave in akronime ter morebitne tuje strokovne izraze raztolmačimo na koncu dela.
Poglavje o obstoječem stanju predstavlja (poleg poglavja o prenovljenem stanju) glavnino naloge - cca. 30% naloge.
3.2 KRITIČNA ANALIZA .....
3.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) .....
V kritični analizi predvsem ocenimo šibke točke oziroma pomanjkljivosti obstoječega stanja.
AAA
BBB
CCC
....
111
121
131
...
112
122
132
...
113
123
133
...
...
...
...
Tabela 1: Tabela ta in ta ...
Tabele številčimo ločeno od slik, a na isti način (slog: Slika). Tudi tabele ne smejo segati preko roba strani! Za velike tabele uporabimo ležečo obliko.
Vse slike in tabele navedemo v kazalih slik in tabel na koncu dela.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 7
Če kakih slik ali tabel ne moremo vključiti med besedilo, jih dodamo kot prilogo na konec besedila in navedemo v spisku prilog.
3.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!).....
Raje navedemo poudarjen naslov (slog: Naslov 3)
Besedilo. Besedilo.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 8
4 PRENOVA ... (ALI PREOBLIKOVANJE ....)
4.1 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU ....
Tudi za predstavitev koncepta prenove je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Prenovljeni proces komentiramo tudi verbalno.
Poglavje o prenovljenem stanju predstavlja (poleg poglavja o obstoječem stanju) glavnino naloge - cca. 40% naloge.
4.2 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU .....
4.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) ...
Prenova...
Prenova...
4.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (Izjemoma!) ...
Prenova....
Prenova....
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 9
5 ZAKLJUČKI
5.1 OCENA UČINKOV
Ocenimo učinke prenovljenega procesa. Učinke moramo - če je le mogoče - oceniti tudi kvantitativno.
5.2 POGOJI ZA UVEDBO
Navedemo pogoje za uvedbo rešitve (kadri, tehnična sredstva, finančna sredstva ...).
5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA
Nakažemo možnosti nadaljnega razvoja oziroma razširitve ali generalizacije rešitve.
Zaključno poglavje naj obsega kakih 10% naloge.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 10
LITERATURA IN VIRI
Knjige:
Dolžan, J. (2002) Knjiga ta in ta, Tiskarna, Ljubljana.
Smith, S.I. (2003) Business Information Systems in Organization, Book Publishing, New York.
Poglavje v knjigi:
Kovač, M. (2003) Poglavje o temi A. Knjiga Tapata - izbrana poglavja (Novak, A., Dolžan, B., Kranjec, C., uredniki) , strani 234-345, Založba, Kraj.
Werner, G. (2001) Facts about Theme B. Business and Informatics: Selected Topics (Wilkinson, F., Editor), strani 111-222, Publishing House, Town.
Članek v reviji (poleg letnika v oklepaju navedemo tudi številko v letniku):
Učitelj, M. (2003) Članek, ki obravnava temo to in to, Organizacija, 31(4), strani 234-345.
Poročila, interni dokumenti:
Podjetje (2002) Delovno gradivo iz seminarja: Uspešno življenje, Mala firma ta in ta, 2002.
Učitelj, J. (2001) Zapiski predavanj: Predmet ta in ta.
Spletne strani:
Vsebina spletne strani. http://www.stran-ta-in-ta.com
Navajanje samo naslova spletne strani ni dovolj. http://www.druga.stran.org
Napisati datum, ko je bil spletni naslov obiskan.
Navedbe literature in virov uredimo po abecednem redu in letnici izdaje.
Primere navajanja literature in virov si ogledamo v reviji Organizacija - revija za management, organizacijo in kadre.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 11
PRILOGE
Priloga 1: Vsebina ....
Priloga 2: Vsebina ....
KAZALO SLIK
Slika 1: Naziv slike .........
Slika 2: To in to (Vir ta in ta)
KAZALO TABEL
Tabela 1: Tabela ta in ta ...
POJMOVNIK
Če smo v nalogi uporabili tudi kake manj znane tuje strokovne izraze, jih tu raztolmačimo, npr.
bullet: posebna oznaka na začetku vrstice besedila
KRATICE IN AKRONIMI
EMŠO: Enotna matična številka občana
PE: Poslovna enota
SQL: Standard query language: standardni povpraševalni jezik
Navedemo vse nestandardne kratice, ki smo jih uporabili v nalogi, in jih raztolmačimo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 23 Jan 2012 08:32    Naslov sporočila: 1 PRIROČNIK ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA 3. izpopolnjena izd Odgovori s citatom

1
PRIROČNIK ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA 3. izpopolnjena izdaja Avtorji: dr. Branka Čagran dr. Majda Pšunder dr. Samo Fošnarič Judita Ladič Maribor, 2008
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
2
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Koroška cesta 160 2000 Maribor Tel.: (02) 229 3600 http://www.pfmb.uni-mb.si Uredila: dr. Majda Pšunder Recenzent: dr. Sergej Flere Strokovna sodelavka: Judita Ladič Jezikovni pregled: Mojca Garantini Tehnična izvedba in oblika: Metoda Tratnik, Judita Ladič Naklada: Tisk: Priročnik za izdelavo diplomskega dela je potrdil Senat PEF UM na seji dne 26. 11. 2008 in velja od 1. 12. 2008 dalje.
3
VSEBINA
PREDGOVOR ..........................................................................................................
1 VRSTE PISNIH STROKOVNIH BESEDIL ............................................................... 5
1.1 SEMINARSKA NALOGA 5
1.2 DIPLOMSKO DELO 5
1.3 POSEBNOSTI DIPLOMSKIH DEL NA UMETNIŠKIH PROGRAMIH 6
1.3.1 Glasbena pedagogika ................................................................................................... 6
1.3.2 Likovna pedagogika ..................................................................................................... 6
1.4 DIPLOMSKA DELA V TUJEM JEZIKU 6
1.5 VRSTE DIPLOMSKIH DEL 6
1.5.1 Teoretično diplomsko delo ........................................................................................... 6
1.5.2 Empirično diplomsko delo............................................................................................. 7
1.5.3 Praktično diplomsko delo ............................................................................................. 7
2 FAZE RAZISKOVANJA PRI DIPLOMSKEM DELU................................................... 8
2.1 ZAČETNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 9
2.1.1 Kriteriji izbora teme ..................................................................................................... 9
2.1.2 Iskanje, pregled virov ................................................................................................ 10
2.1.3 Izdelava dispozicije diplomskega dela ......................................................................... 11
2.1.4 Prijava teme diplomskega dela ................................................................................... 11
2.1.5 Potrditev teme diplomskega dela ................................................................................ 12
2.2 ŠTUDIJ VIROV 12
2.3 DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 14
2.3.1 Primer TEORETIČNEGA diplomskega dela ................................................................... 14
2.3.2 Primer EMPIRIČNEGA diplomskega dela ...................................................................... 16
2.3.3 Primer PRAKTIČNEGA diplomskega dela...................................................................... 22
2.4 IZVEDBA RAZISKAVE 23
2.5 PISANJE POROČILA 23
2.5.1 Strokovni slog ........................................................................................................... 24
2.5.2 Znanstveni aparat ...................................................................................................... 25
2.5.2.1 Prevzemanje ............................................................................................................. 26
2.5.2.2 Dokumentiranje ......................................................................................................... 28
2.5.2.3 Raba opomb ............................................................................................................. 36
2.5.3 Struktura diplomskega dela ........................................................................................ 36
3 OBLIKOVNI IZGLED DIPLOMSKEGA DELA ........................................................ 47
4 EVIDENTIRANJE PRISPELEGA DIPLOMSKEGA DELA ........................................ 48
5 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................ 49
5.1 IMENOVANJE KOMISIJE ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA ........................................ 49
5.2 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA .................................................................... 49
5.3 NEGATIVNI ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA, UGOVOR ZOPER OCENO ......................... 50
5.4 ODLOŢITEV ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA ............................................................ 51
6 SAMOVREDNOTENJE DIPLOMSKEGA DELA ....................................................... 52
6.1 LESTVICA SAMOVREDNOTENJA TEORETIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA 53
6.2 LESTVICA SAMOVREDNOTENJA EMPIRIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA 55
6.3 LESTVICA SAMOVREDNOTENJA PRAKTIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA ........................... 57
LITERATURA ...................................................................................................... 61
SEZNAM PRILOG ............................................................................................... 63
PRILOGE ................................................................................................... 64 - 76
4
PREDGOVOR
V času študija na fakulteti se študentje v okviru študijskega procesa srečujejo tudi s pisanjem strokovnih besedil, med katerimi so najpogostejše seminarske naloge. Študij pa zaokroţuje diplomsko delo. Senat Univerze v Mariboru je na 3. izredni seji dne 4. 9. 2008 sprejel Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju, št. A 3/2008-41 AG, v nadaljevanju Pravilnik, ki fakultete obvezuje, da obstoječa »Navodila za izdelavo diplomskega dela« uskladijo z novim Pravilnikom (10. člen). Ta priročnik je namenjen študentom za izdelavo diplomskega dela na študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004. Za nove, bolonjske študijske programe bodo navodila objavljena kasneje. Vsebino priročnika smo razdelili na pet poglavij. V prvem poglavju so globalno opredeljene dvoje, za študenta temeljne vrste pisnih strokovnih besedil (seminarska naloga, diplomsko delo). Sledi drugo, najobseţnejše, v katerem podrobno predstavljamo celoten proces diplomskega, tako teoretičnega kot empiričnega in praktičnega raziskovalnega dela (od snovanja teme do pisanja poročila). V tretjem poglavju podajamo nekaj temeljnih značilnosti oblikovnega (zunanjega) izgleda diplomskega dela. V četrtem poglavju so navedena vsa gradiva in dokumenti, ki jih študent odda pred zagovorom diplomskega dela v referatu za študentske zadeve. Sledi peto poglavje, v katerem namenjamo pozornost sklepnemu dogodku, to je zagovoru diplomskega dela. V zadnjem, šestem, pa dajemo študentom priloţnost, da svoje delo, preden ga oddajo, ovrednotijo sami s pomočjo lestvice samovrednotenja. Avtorji opozarjamo uporabnike priročnika, da smo se trudili priročnik terminološko čimbolj posloveniti. Tako boste opazili, da sicer uveljavljeni tuj termin nadomeščamo s slovenskim (npr. tabela – preglednica itd.). Izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ţenski in moški spol. Naš predgovor zaključujemo s pogledom v prihodnost. Nikakor namreč ne ţelimo, da bi bil ta priročnik neprijeten, ali celo nesmiseln imperativ, ampak strokovno teoretično in empirično preverjeno ogrodje vsebinsko raznolikih diplomskih del. Zato ga bomo skupaj z vami, uporabniki, izpopolnjevali, da bi dosegli višjo stopnjo strokovne dovršenosti ter uporabnosti. Študentje, mentorji in drugi, ki boste v tej knjiţici iskali odgovore na porajajoča se metodološka vprašanja pri nastajanju diplomskega dela (pa tudi seminarskih nalog in drugih vrst strokovnih besedil), posredujte svoje pripombe, ţelje in predloge avtorjem. Trudili se bomo, da bodo postali del priročnika v prihodnje. Ob tem pa nikakor ne mislimo, da odstopanja od zapisanega v pričujočem priročniku niso dopustna; mogoča so (npr. pri prevzemanju, dokumentiranju spoznanj drugih avtorjev, rabi opomb, lahko tudi v sami strukturi diplomskega dela), seveda po dogovoru z mentorjem. Spoštovani študentje, ţelimo, da bi vaše diplomsko delo nastajalo z vašim osebnim zadovoljstvom in slednjič doţivelo časten epilog – zagovor, ki se ga boste vi in vaši mentorji radi spominjali. Avtorji
5
1. VRSTE PISNIH STROKOVNIH BESEDIL
V okviru študijskega procesa pa tudi izven njega se študent srečuje z različnimi pisnimi besedili. Osredotočili se bomo na zanj sklepno, najzahtevnejše, to je diplomsko delo, pri čemer pa velja, da so tudi npr. referati, strokovni in znanstveni članki, doktorske disertacije, magistrska dela in slednjič seminarske naloge tako kot diplomska dela standardizirano sestavljena in strukturirana besedila.
1.1. SEMINARSKA NALOGA
V seminarski nalogi študent strokovno teoretično ali teoretično in empirično obravnava temo, ki je teoretsko (empirično) praviloma ţe obdelana, torej je le izjemoma njegovo samostojno strokovno delo. Običajno študent v seminarski nalogi primerja strokovna in znanstvena spoznanja različnih avtorjev, lahko pa v njej tudi predstavi spoznanja lastne empirične raziskave manjšega obsega (npr. študije primera, pilotske raziskave). Študent teoretska in empirična spoznanja argumentirano vrednoti, in sicer tako z vidika spoznanj drugih ekspertov kakor tudi z vidika lastnega znanja in osebnih izkušenj. Z izdelavo seminarske naloge študent širše in globlje spozna vsebino posameznega študijskega predmeta, izkaţe sposobnost za samostojno uporabo strokovnih in znanstvenih virov ter za izvedbo krajših, enostavnejših empiričnih raziskav in slednjič sposobnost za strokovno pisno sporočanje. (Gl. in prim. Kobeja, 2002, str. 7; Zelenika, 2000, str. 260; Ţiţmond, 1998, str. 3.)
1.2 DIPLOMSKO DELO
Diplomsko delo je zahtevnejše in obseţnejše samostojno, pisno strokovno delo, v katerem študent univerzitetnega in visokošolskega študija pod vodstvom mentorja, lahko tudi somentorja, kompleksno obdela bodisi bolj aktualno teoretično ali bolj praktično strokovno temo (Zelenika, 2000, str. 265). Temo diplomskega dela študent prijavi po dogovoru z mentorjem na obrazcu Priloga 1. Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku s povzetkom v tujem jeziku. Cilji diplomskega dela so:
- uporabljanje v okviru dodiplomskega študija pridobljenega teoretičnega in praktičnega strokovnega znanja pri samostojnem razreševanju aktualnih teoretsko-praktičnih problemov;
- pridobivanje in uporabljanje strokovne in znanstvene literature;
- uporabljanje metodologije znanstvenega raziskovanja določenega strokovnega področja;
- priprava na pisanje različnih raziskovalnih poročil;
- upoštevanje temeljnih etičnih načel znanstvenoraziskovalnega dela, kot so npr.: prostovoljnost sodelovanja v raziskavi, pravica udeleţencev do anonimnosti, uporaba raziskovalnih izsledkov izključno v raziskovalne namene. (Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 20-22; Flere, 2000, str. 58-61; Kobeja, 2002, str. 8-9; Zelenika, 2000, str. 265.)
6
1.3 POSEBNOSTI DIPLOMSKIH DEL NA UMETNIŠKIH PROGRAMIH
1.3.1 Glasbena pedagogika
V soglasju z mentorjem lahko študent izbere moţnost koncertnega nastopa (adekvatno temu javno izvedbo samostojnega avtorskega dela), ki ga prijavi sočasno s prijavo teme diplomskega dela. V tem primeru komisija oceni študentov koncertni nastop in ta ocena je sestavni del ocene diplomskega dela.
1.3.2 Likovna pedagogika
Diplomsko delo na enopredmetnem študiju Likovna pedagogika poleg teoretičnega dela vsebuje tudi kreacijo in predstavitev likovnih del, kadar to zahteva obravnavana tema, o čemer se študent dogovori z mentorjem. Kreacija in predstavitev likovnih del so lahko študentova lastna dela ali / in z likovnimi sredstvi izraţeni oziroma vizualizirani rezultati v diplomskem delu obravnavane teme. Študent jih v času zagovora diplomskega dela predstavi v obliki razstave, lahko pa tudi v kateri drugi, javnosti dostopni obliki. Dokazila o tem morajo biti v obliki slikovnega gradiva vsebovana tudi v teoretičnem delu diplomskega dela.
1.4 DIPLOMSKA DELA V TUJEM JEZIKU
Študenti lahko pripravijo diplomsko delo v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen v Pravilniku o izdelavi diplomskih del vseh stopenj študija v tujem jeziku na UM, št. A5/2008 – 41 AG.
1.5 VRSTE DIPLOMSKIH DEL
Diplomska dela so različna, kakor so različni raziskovalni problemi in metodologija njihovega proučevanja. V skladu z različnimi kriteriji obstajajo različna razvrščanja, najbolj pa je uveljavljena tako na področju naravoslovno-tehniških in naravoslovno-biotehniških ter medicinskih pa tudi druţboslovno-humanističnih znanostih (gl. Zelenika, 2000, str. 85) delitev na teoretična in empirična diplomska dela. Na nekaterih svojstveno interdisciplinarnih področjih (kot je npr. izobraţevanje na razredni stopnji, izobraţevanje na predšolski vzgoji ipd.) pa obstajajo tudi praktična diplomska dela.
1.5.1 Teoretično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi študija literature; temeljni inštrument zbiranja podatkov je torej literatura. Študent odgovarja na zastavljena raziskovalna vprašanja, tako da analizira in primerja dosedanja znanstvena spoznanja o raziskovalnem problemu. Pri tem odkriva podobnosti in razlike, izpeljuje temeljne ugotovitve in predloge. (Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 14; Kobeja, 2002, str. 75.)
7
1.5.2 Empirično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi empirično (izkustveno) zbranih podatkov, in sicer z različnimi instrumenti (npr. z vprašalniki, ocenjevalnimi lestvicami, preizkusi znanja, sposobnosti). Najbolj pogost je deduktivni pristop, ko študent na osnovi proučene literature, ki je predstavljena v prvem, teoretičnem delu, opredeli raziskovalne hipoteze, katerih empirična verifikacija je razvidna iz drugega, empiričnega dela diplomskega dela. (Gl. in prim. prav tam.)
Tudi če gre za empirično diplomsko delo, se torej ne moremo izogniti temeljitemu proučevanju literature in s tem korektnemu upoštevanju dosedanjih spoznanj1 pri nadaljnjem empiričnem raziskovanju.
1.5.3 Praktično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi preizkusov novih poti in idej v neposredni pedagoški praksi na način, ki nedvoumno predstavlja svojstven prispevek k izbranemu strokovnemu področju. Praktično diplomsko delo pomeni preizkus teoretičnih ali empiričnih spoznanj, ponavadi pa kar obojih hkrati v pedagoški praksi. Tudi v tem pristopu mora študent v teoretičnem delu diplomskega dela proučiti literaturo izbranega področja ter poiskati ustrezna izhodišča za njegova nadaljnja praktična ravnanja. Pri tem se lahko pogosto nasloni na elemente empiričnega (izkustvenega) zbiranja podatkov z različnimi inštrumenti, toda v manjšem obsegu kot pri empiričnem diplomskem delu. Ko študent zbere dovolj podatkov za prenos ugotovljenega v prakso, lahko pristopi k preizkusu v praksi. Ko je ta izveden, ga na ustrezen način dokumentira ter na aplikativen in izviren način tudi podrobno opiše (npr. projektno delo, eksperimentalno delo, učna pot, uporabno učilo in pripomoček, didaktične igre, računalniške simulacije …). Celoten proces lahko študent izvede tudi obratno, tako da najprej v praksi preizkusi načrtovane ideje ter na koncu verificira preizkušeno na ustrezen empiričen način.
1 Ravnanje z viri (prevzemanje, dokumentiranje) je podrobno opisano v poglavju Znanstveni aparat.
8
FAZE RAZISKOVANJA PRI DIPLOMSKEM DELU
Diplomsko delo, bodisi teoretično, empirično ali praktično, temelji kot vsako strokovno delo na raziskovanju (teoretičnem, empiričnem oziroma obojem hkrati), za katerega velja, da je za razliko od vsakdanjega raziskovanja (gl. Toš in Hafner-Fink, 1998, str. I-II), načrtno in sistematično delo, ki poteka v več fazah, in sicer:
1. Začetna opredelitev raziskovalnega problema.
2. Študij virov.
3. Dokončna opredelitev raziskovalnega problema.
4. Izvedba raziskave.
5. Pisanje poročila.
Navedene faze se v raziskovalni praksi ne odvijajo povsem sukcesivno. Glede na naravo raziskovalnega problema prihaja do njihovega zdruţevanja, ponavljanja, skratka prepletanja, na primer:
- študij virov poteka kontinuirano vse do konca raziskave;
- obdelavo (v primeru empiričnega diplomskega dela) nekaterih podatkov opravimo preden smo končali z zbiranjem nekaterih drugih podatkov ter jo lahko izpopolnjujemo v času interpretacije;
- s pisanjem poročila pričnemo, ko raziskavo še izvajamo (gl. Kobeja, 2002, str. 25-27; Sagadin, 1993, str 20).
Prepletanje faze raziskovanja pri teoretičnem in empiričnem diplomskem delu nazorno prikazujeta sliki 1 in 2. Dopolnjevanje teh faz z elementi preizkusa v praksi pa slika 3:
FAZE
1. mesec
2. mesec
3. mesec
4. mesec
5. mesec
6. mesec
1. ZAČETNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA: Izbira teme
Iskanje, pregled virov
Izdelava dispozicije
2. ŠTUDIJ VIROV
3. DOKONČNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
4. IZVEDBA RAZISKAVE: Študij virov
5. PISANJE POROČIL
Slika 1: Pregled poteka raziskovanja pri teoretičnem diplomskem delu
9
FAZE
1. mesec
2. mesec
3. mesec
4. mesec
5. mesec
6. mesec
1. ZAČETNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
Izbira teme
Iskanje, pregled virov
Izdelava dispozicije
2. ŠTUDIJ VIROV
3. DOKONČNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
4. IZVEDBA RAZISKAVE: Zbiranje podatkov
Obdelava podatkov
Interpretacija rezultatov
5. PISANJE POROČIL
Slika 2: Pregled poteka raziskovanja pri empiričnem diplomskem delu
FAZE
1. mesec
2. mesec
3. mesec
4. mesec
5. mesec
6. mesec
1. ZAČETNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
Izbira teme
Iskanje, pregled virov
Izdelava dispozicije
2. ŠTUDIJ VIROV
3. DOKONČNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
4. IZVEDBA RAZISKAVE S POUDARKOM NA PRAKSI: Zbiranje podatkov
Obdelava podatkov
Interpretacija rezultatov
Neposredna izvedba v praksi
Opis praktične izvedbe
5. PISANJE POROČIL
Slika 3: Pregled poteka raziskovanja pri praktičnem diplomskem delu Vsako fazo tako teoretičnega, empiričnega kot praktičnega diplomskega raziskovalnega dela v nadaljevanju podrobno predstavljamo.
2.1 ZAČETNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
To je faza, v okviru katere:
- izberemo temo,
- iščemo, pregledamo vire,
- izdelamo dispozicijo diplomskega dela,
- prijavimo temo.
2.1.1 Kriteriji izbora teme
Študent lahko:
- izbere med razpisanimi temami
10
ali pa
- izbere lastno temo, ki pa mora biti iz vsebin predmetov vpisane študijske smeri (Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju, 2008, 4. člen).
Pri izboru teme v okviru omenjene formalno-pravne vsebinske usmeritve je dobro upoštevati še naslednje kriterije:
- osebni interes in s tem domnevno boljše poznavanje problema,
- aktualnost problema,
- koristnost obravnave problema za prakso,
- prednost problemov, ki niso pogosto predmet raziskovanja,
- moţnost dostopa in proučevanja virov.
(Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 26-28; Kobeja, 2002, str. 13-14.)
2.1.2 Iskanje, pregled virov
Izbira lastne prave teme je odločitev z visoko stopnjo odgovornosti. Temu namreč sledi večmesečno samostojno ustvarjalno delo, ki zahteva posebne psihofizične, slednjič pa tudi finančne obremenitve študenta. Da bo izbor z vidika zgoraj navedenih kriterijev čim bolj ustrezen, moramo v tej prvi fazi nameniti dovolj časa zlasti za iskanje in pregled čim večjega števila različnih virov (gl. Kobeja, 2002, str. 66-68, 88-90), in sicer:
- monografske publikacije (knjige, zborniki, enciklopedije, slovarji, leksikoni),
- serijske publikacije (poglavja v zbornikih, članki strokovnih, poljudnih revij, dnevnega časopisa),
- polpublikacije (diplomska, magistrska dela, doktorske disertacije, interno študijsko gradivo),
- neknjižno gradivo (zgibanke, notno gradivo, zvočni, videoposnetki),
- elektronski viri (diskete, CD-ROM-i, internetni dokumenti),
- drugi viri (radijske, televizijske oddaje, pravni viri).
Poti do omenjenih skupin virov je danes na voljo ţe veliko (gl. Kobeja, 2002, str. 40-4Cool, to je na primer lahko:
- študentova domača knjižnica (npr. v času študija zbrano študijsko gradivo, priročniki, enciklopedije, slovarji, revije);
- knjižnice (npr. nacionalne /NUK/, visokošolske, specializirane, splošnoizobraţevalne, in sicer z moţnostjo neposrednega, računalniškega iskanja ali iskanja s pomočjo interneta po elektronskih katalogih /npr. COBISS.SI/);
- podatkovne zbirke (npr. SwetScan, Education Abstracts, PsycINFO, Sociological Abstracts);
- internet (npr. besedilni, slikovni, zvočni dokumenti ali konvencionalni, pretvorjeni v elektronsko obliko; pri tem morate biti previdni: na spletu objavljeni dokumenti niso recenzirani, kot to praviloma velja za konvencionalne, knjiţne, zato ni izključeno, da so med njimi tudi strokovno manj kakovostni);
- knjigarne;
- drugo (muzeji, arhivi, zavodi, uradi).
Pridobljene vire uporabljamo v tej prvi fazi na nivoju pregledovanja (ne temeljitega kritičnega branja) oziroma t. i. »pripravljalnega branja« (Kobeja, 2002, str. 39), s ciljem spoznavanja ţe raziskanih vidikov določenega raziskovalnega problema in še zlasti
11
pregleda seznamov literature določenih ţe pridobljenih virov. Tu lahko namreč odkrijemo vrsto, do takrat nam neznanih (npr. vir B, C, na katera se avtor vira A sklicuje), a za nas relevantnih virov.
2.1.3 Izdelava dispozicije diplomskega dela
Na osnovi upoštevanja različnih kriterijev izbora teme (gl. točko 2.1.1) ter pregleda virov (gl. točko 2.1.2) lahko nato izbran raziskovalnih problem okvirno vsebinsko (kaj?) in metodološko (kako?) opredelimo in izdelamo dispozicijo diplomskega dela. Za izdelavo dispozicije ima študent na voljo formular (Priloga 2), lahko pa po dogovoru z mentorjem izdela dispozicijo v drugačni (npr. bolj nevezani) obliki, pomembno je, da dispozicija, ne glede na obliko, vsebuje vse točke, ki jih predpostavlja Pravilnik (gl. 2008, 6. člen):
1. Naslov teme.
2. Teoretična izhodišča oz. opis problema.
3. Namen oz. cilji, predpostavke.
4. Predvidena metodologija dela.
5. Predvidena struktura oz. kazalo.
6. Seznam predvidenih virov oz. literature.
Naslov naj bo kratek, do 10 ključnih besed. Teoretična izhodišča oz. opis problema zajema kratko predstavitev predvsem tistih dosedanjih znanstvenih spoznanj, ki so pri pregledu virov pritegnila študentovo pozornost. Namen oz. cilji in predpostavke opredeli študent v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali splošnih delnih problemov ter domnevnih odgovorov, torej hipotez. V primeru praktičnega diplomskega dela študent navede s kratkim opisom vse predvidene elemente realizacije idej in poti, ki jih ţeli preizkusiti v neposredni praksi. Hkrati tudi nakaţe vse elemente okoliščin, ki bodo sooblikovale njegov praktični del (gl. več o tem v poglavju 2.3 Dokončna opredelitev raziskovalnega problema). V točki Predvidena metodologija dela navede študent s ključnimi besedami raziskovalno metodo, vzorec, postopke zbiranja in postopke obdelave podatkov. Kazalo vsebuje predvidena, nivojsko številčena poglavja, podpoglavja, in sicer od uvoda do sklepa (glej več o tem v poglavju 2.5 Pisanje poročila. 2.5.3 Struktura diplomskega dela). Seznam virov oz. literature, ki jo bo študent predvidoma uporabljal, je urejen v skladu z določenim standardom, npr. z APA standardom in slovenskim pravopisom (gl. več o tem v poglavju 2.5 Pisanje poročila. 2.5.2 Znanstveni aparat). Ob koncu velja dodati, da se v teku izdelave diplomskega dela »lahko delovna dispozicija tudi spremeni, če narava raziskovanja to zahteva.« (Pravilnik, 2008, 9. člen).
2.1.4 Prijava teme diplomskega dela
Ko študent opravi vse predpisane študijske obveznosti in izdela dispozicijo diplomskega dela, prijavi temo na obrazcu Prijava teme za diplomsko delo (Priloga 1). Študent lahko ob soglasju predvidenega mentorja prijavi temo tudi, ko mu manjkata največ dva izpita.
12
Na prijavo teme diplomskega dela se podpiše tudi moţni mentor (in moţni somentor), potem, ko soglaša z izbrano temo. V referatu za študentske zadeve odda študent pisno prijavo skupaj z dispozicijo diplomskega dela v treh izvodih oz. štirih, če ima somentorja, izjavo prevajalca o prevodu naslova diplomskega dela v angleški jezik (Priloga 3) ter indeksom in drugimi dokazili o dokončanju vseh predpisanih študijskih obveznostih (Pravilnik, 2008, 6. člen).
2.1.5 Potrditev teme diplomskega dela
Ko referat za študentske zadeve prejme prijavo teme diplomskega dela, preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za njeno potrditev. V primeru, ko študent izpolnjuje pogoje za prijavo teme, referat za študentske zadeve v roku 5 delovnih dni od prejema popolne vloge le-to z vsemi prilogami posreduje predstojniku oddelka. Predstojnik oddelka v roku 5 delovnih dni poda pisno soglasje k temi, mentorju in morebitnemu somentorju pa lahko predlaga spremembo teme oz. vsebine diplomskega dela ali predlaga drugega mentorja oz. somentorja. V slednjem primeru o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezno dopolnitev prijave. Predlagano temo diplomskega dela s predvidenim mentorjem in morebitnim somentorjem preveri dekan ali pooblašceni prodekan, ki lahko prijavo teme v roku 5 dni vrne mentorju ali študentu v dopolnitev, ce se z njo ne strinja. Hkrati določi tudi rok, v katerem je potrebno vlogo dopolniti. Ce nima pripomb, v roku 5 delovnih dni izda sklep o diplomskem delu. (Priloga 4). Rok za izdelavo in oddajo diplomskega dela je 1 leto z možnostjo podaljšanja za 1 leto. Rok se navede v sklepu o diplomskem delu. V primeru, da študent iz utemeljenih razlogov ne odda diplomskega dela v času veljavnosti, lahko pred iztekom roka prosi za podaljšanje teme. (Pravilnik, 2008, 7. člen). Utemeljene razloge za podaljšanje teme diplomskega dela prouči mentor. Študent odda v referatu za študentske zadeve Prošnjo za podaljšanje teme diplomskega dela (Priloga 1- podaljšanje) s soglasjem mentorja in somentorja. Prošnjo za podaljšanje teme diplomskega dela preveri dekan ali pooblašceni prodekan. Ce nima pripomb, v roku 5 delovnih dni izda sklep o podaljšanju diplomskega dela. V primeru, da pride iz utemeljenih razlogov do spremembe teme, se sprememba opravi po enakem postopku kot prva prijava teme. S potrditvijo teme se zaključi prva faza nastajajočega diplomskega dela.
2.2 ŠTUDIJ VIROV
V prvi fazi smo v funkciji snovanja teme in izdelave dispozcije pozornost namenili iskanju in pregledovanju virov. V tej, drugi fazi, kakor tudi v naslednjih, tega sicer ne bomo povsem opustili, je pa teţišče odslej naprej na temeljitem študiju (gl. Cencič, 2002, str. 28-40; Kobeja, 2002, str. 26-27, 39, 49), ki traja skoraj vse do konca izdelave
13
diplomskega dela. Gre v bistvu za temeljito in kritično proučevanje literature, ki sloni na treh jezikovnih spretnostih, in sicer branju, izpisovanju in dokumentiranju. Poglejmo na kratko vsako posebej:
a) Najprej je na vrsti pregledno branje besedila (pregledamo naslovnico, kazalo, seznam literature, mnenje recenzentov, uvod), sledi selektivno (diagonalno) branje (iščemo in označujemo le določene informacije oziroma dele besedila, ki jih nameravamo sami proučiti) in nato aktivno, kritično branje (označeno besedilo natančno beremo /jezikovno-slogovno in strokovno zahtevnejše tudi večkrat/, ga obnavljamo, povezujemo in primerjamo z drugimi besedili ter vrednotimo).
b) Ker vsega prebranega ne moremo ohraniti v spominu, je sestavni del študija virov sprotno izpisovanje (lahko je dobesedno, torej citiranje ali nedobesedno, torej povzemanje). Obstaja več različnih načinov izpisovanja (npr. kopiranje, izpisovanje na kartico, list A4), izberemo tistega, ki nam osebno najbolj odgovarja in se ga nato dosledno drţimo.
c) Ne glede na izbran način izpisovanja pa velja, da izpisi oziroma prevzete misli sproti dokumentiramo, torej označimo njihovo poreklo oziroma identificiramo avtorja. Načinov (sistemov) dokumentiranja je več (gl. Kobeja, 2001, str. 47-52), in sicer:
- tradicionalno dokumentiranje (tj. dokumentiranje s pomočjo bibliografskih opomb na dnu strani pod črto ali na koncu dela); - vancouverski sistem, uveljavljen zlasti v medicini (tj. dokumentiranje s pomočjo sklicnih številk v oklepaju ob prevzeti misli); - harvardski sistem, danes najbolj uveljavljen sistem (tj. dokumentiranje s pomočjo priimka avtorja in letnice v oklepaju ob prevzeti misli), v okviru katerega so se razvili različni stili (npr. APA, MLA, čikaški slog). Slednjega, torej harvardski sistem (slog APA), prevzemamo tudi mi, je namreč najbolj razširjen (v druţboslovju, humanistiki, naravoslovju), jedrnat, dovolj informativen in ne prezahteven. Podrobno in sistematično ga opisujemo v okviru poglavja 2.5.2 Znanstveni aparat. S tem ko smo drugo fazo procesa nastajanja diplomskega dela opredelili kot Študij virov, ne mislimo, da se le-ta zaključi, ko pridemo k naslednji fazi. Dejansko traja do konca izdelave diplomskega dela, natančneje, vloga literature (obseg, globina poučevanja) je pogojena z vrsto diplomskega dela (Kobeja, 2002, str. 39-40). V primeru teoretičnega diplomskega dela, ki sloni na sekundarnem raziskovanju (gl. prav tam, str. 35), je proučevanje literature temeljno delo, medtem ko je pri empiričnem in praktičnem diplomskem delu, kjer je teţišče na empiričnem raziskovanju, in je torej temeljno delo proučevanje prakse in izvedba v njej, proučevanje literature predvsem v vlogi oblikovanja teoretičnega izhodišča lastnega empiričnega raziskovanja oziroma preizkusa v praksi, ki je običajno predstavljeno v prvem, teoretičnem delu empiričnega oziroma praktičnega diplomskega dela.
14
2.3 DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Potem ko smo izbrali temo, raziskovalni problem okvirno opredelili, slednjič izdelali dispozicijo in temo prijavili ter proučili dovolj razpoloţljive literature, lahko raziskovalni problem bolj razčlenimo in ga bolj podrobno, natančno, tako po vsebinski kot metodološki plati, opredelimo. (Gl. Cencič, 2002, str. 40-45; Kobeja, 2002, str. 14-15, 26; Sagadin, 1993, str. 16-21.) Nivo vnaprejšnje vsebinske razčlenjenosti in metodološke določenosti je odvisen od vrste diplomskega dela, v primeru teoretičnega je seveda niţji kot pri izvedbi empiričnega in praktičnega diplomskega dela. V nadaljevanju jih zato predstavljamo ločeno: najprej bomo pozornost namenili teoretičnemu diplomskemu delu (gl. točko 2.3.1), nato empiričnemu (gl. točko 2.3.2) in na koncu praktičnemu diplomskemu delu (gl. točko 2.3.3).
2.3.1 Primer TEORETIČNEGA diplomskega dela
1 Vsebinska opredelitev Vsebinsko plat teoretičnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena oz. ciljev ter raziskovalnih hipotez. 1.1 Namen (cilji) Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali, še pogosteje, v obliki splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki dobro predstavljajo teoretično proučevanje raziskovalnega problema v celoti.
Primer: V primeru diplomskega dela z naslovom Elitno zasebno šolstvo znotraj angleškega šolskega sistema2 bi raziskovalni problem proučili na primer z naslednjih vidikov:
 Tradicionalni angleški šolski sistem.
 Zasebni angleški šolski sistem.
 Elitnost angleških zasebnih šol.
1.2 Raziskovalne hipoteze Oţjih, specifičnih raziskovalnih vprašanj običajno pri teoretičnih diplomskih delih (za razliko od empiričnih) ne postavljamo, ampak splošne raziskovalne hipoteze, ki so v bistvu naši vnaprejšnji domnevni odgovori na zastavljena širša raziskovalna vprašanja oziroma splošne delne probleme (gl. Namen). Primer:
 Zasebno šolstvo se širi z upadanjem kakovosti drţavnih šol.
 Elitne zasebne šole s svojo razredno pogojenostjo ohranjajo in krepijo druţbeno razslojevanje.
2 Naslov in nekaj sestavin smo prevzeli iz diplomske seminarske naloge: Ljubojević, B. (2002). Elitno zasebno šolstvo znotraj angleškega šolskega sistema. Diplomska seminarska naloga, Maribor: Pedagoška fakulteta.
15
Teh splošnih raziskovalnih hipotez seveda ne preverjamo empirično ampak teoretično (miselno, logično), in to, kakor narekujejo izbrane metode teoretičnega raziskovanja.
2 Metodološka opredelitev
Metodološko plat teoretičnega diplomskega dela predstavljajo raziskovalne metode in uporabljeni viri.
2.1 Raziskovalne metode
V primeru teoretičnega raziskovalnega dela opredeljujemo splošno teoretične (miselne, logične) metode (gl. Muţič, 1986, str. 62-66; Šešić, 1974, str. 69-100; Zelenika, 2000, str. 310-408). Za potrebe izdelave diplomskih del navajamo na tem mestu nekaj najpogostejših:
a) Deskriptivna metoda: proučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov, procesov brez vzročnega razlaganja.
b) Komparativna metoda: proučevanje na nivoju primerjanja dejstev, odnosov, procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik.
c) Zgodovinska metoda: proučevanje bliţnje, daljne preteklosti na nivoju opisovanja in vzročnega razlaganja.
d) Metoda klasifikacije: proučevanje na nivoju določanja poloţaja nekega pojma v sistemu pojmov.
e) Metoda analize in sinteze: na eni strani proučevanje na nivoju razčlenjevanja sestavljenih pojavov, sodb, zaključkov na njihove sestavne dele in obravnava posameznih delov glede na druge oziroma celoto (analiza) ter na drugi strani na nivoju zdruţevanja enostavnih miselnih sestavin (npr. pojmov, sodb) v sestavljene oziroma enkratne celote vzajemno povezanih delov (sinteza).
f) Metoda abstrakcije in konkretizacije: na eni strani proučevanje z odmišljanjem bodisi občih ali posebnih nebistvenih sestavin določenega predmeta, pojava ali procesa z namenom, da bi zajeli njihove bistvene lastnosti (abstrakcija), ter na druge na nivoju pribliţevanja realnemu, konkretnemu z determinacijo občega s posebnimi določili (konkretizacija).
g) Metoda generalizacije in specializacije: na eni strani proučevanje na nivoju posploševanja, sklepanja od posameznega na splošno, dvigovanja pojmov niţjega reda na višji (generalizacija) ter na drugi na nivoju oblikovanja specifičnih pojmov, sklepanja od občega na posamično (specializacija).
V teoretičnem diplomskem delu običajno uporabljamo sočasno več metod; v kolikor je teţišče na deskriptivnem raziskovalnem pristopu, je pogostejša npr. metoda deskripcije, klasifikacije; če pa na eksplikativnem, bo v ospredju raba npr. metod analize – sinteze, abstrakcije – konkretizacije, generalizacije – specializacije.
2.2 Uporabljani viri
Opredelimo vrsto uporabljenih virov glede na izvirnost njihove vsebine. Danes je uveljavljena (gl. Zelenika, 2000, str. 181-183) naslednja delitev virov:
a) primarni viri: vsebujejo nova, izvirna spoznanja ali novo izvirno razlago sicer ţe znanih spoznanj - v to skupino sodijo knjige, članki v strokovnih in znanstvenih revijah, zborniki, magistrska dela, doktorske disertacije;
16
b) sekundarni viri: vsebujejo informacije iz primarnih virov, v to skupino sodijo učbeniki, priročniki, enciklopedije, slovarji;
c) terciarni viri: vsebujejo informacije iz primarnih in sekundarnih virov, to so npr. bibliografije, knjiţni katalogi, kazala.
Tovrstna diferenciacija virov je zelo pomembna, saj določa kakovost diplomskega dela z vidika natančnosti in starosti informacij. V diplomskem delu, če je le mogoče, uporabljamo primarne vire, saj so objavljeni prej in ne vsebujejo sprememb (pa tudi morebitnih napak prenosa), ki jih vsebujejo sekundarni viri (Kobeja, 2002, str. 40).
2.3.2 Primer EMPIRIČNEGA diplomskega dela
1 Vsebinska opredelitev Vsebinsko plat empiričnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena oz. ciljev, raziskovalnih vprašanj, raziskovalnih hipotez ter spremenljivk. 1.1 Namen (cilji) Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki v celoti predstavljajo empirično proučevanje raziskovalnega problema.
Primer: Če bi bila tema diplomskega dela Mladi in internet3, bi raziskovalni problem proučili na primer z naslednjih vidikov:
 Razširjenost uporabe interneta pri mladostnikih.
 Simptomi zasvojenosti z internetom in s samovrednotenjem.
 Vloga spola, starosti dijakov pri razvoju simptomov zasvojenosti.
1.2 Raziskovalna vprašanja
Širša raziskovalna vprašanja oziroma širše delne probleme razčlenimo na ožja, specifična vprašanja, običajno dveh nivojev:
a) Specifična deskriptivna vprašanja so vprašanja opisa stanja pojava, osebe, okoliščine.
Primer:
 Kakšna je stopnja zasvojenosti z internetom?
 Katere moţnosti uporabe interneta so med dijaki najbolj priljubljene?
b) Specifična eksplikativna vprašanja so vprašanja o odvisnih zvezah in razlikah.
Primer:
 Ali obstaja zveza med samovrednotenjem dijakov in zasvojenostjo z internetom?
 Ali obstaja razlika v stopnji zasvojenosti z internetom glede na spol dijaka?
3 Izbira teme in nekaterih sestavin tega primera izhaja iz članka: Jeriček, H. (2001). Mladostnikovo samovrednotenje in znamenja zasvojenosti z internetom. Sodobna pedagogika, 52 (4), str. 128-145.
17
1.3 Raziskovalne hipoteze
Hipoteze pri empiričnem raziskovanju so ponavadi domnevni vnaprejšnji odgovori na eksplikavitna vprašanja, torej vprašanja o odvisnih zvezah in razlikah. Za širša raziskovalna vprašanja (splošne delne probleme) postavljamo splošne hipoteze, za oţja, specifična pa specifične hipoteze. V diplomskem delu so lahko navedene splošne hipoteze, ki so razčlenjene na specifične, ali pa samo specifične hipoteze. Sledenje, torej specifične hipoteze, so lahko izraţene implicitno ali eksplicitno:
a) Implicitno izraţene hipoteze so hipoteze v obliki eksplikativnih vprašanj, torej vprašanj o odvisnih zvezah in razlikah.
Primer:
 Ali obstaja zveza med samovrednotenjem in zasvojenostjo dijakov z internetom?
 Ali obstaja razlika v stopnji zasvojenosti z internetom glede na spol dijakov?
b) Eksplicitno izraţene hipoteze so domnevni odgovori (trdilne povedi) o obstoju in o smeri zveze oziroma razlike.
Primer:
 Predpostavljamo, da obstaja zveza med samovrednotenjem in zasvojenostjo z internetom, in sicer tisti, ki se više vrednotijo, kaţejo manj znakov zasvojenosti.
 Predpostavljamo višjo stopnjo zasvojenosti z internetom pri fantih.
Ali bomo raziskovalne hipoteze izrazili implicitno ali eksplicitno, je odvisno od našega vnaprejšnjega poznavanja problema. V kolikor ne moremo dovolj utemeljeno domnevati (na osnovi dosedanjih znanstvenih spoznanj in izkušenj), kakšna bo smer odvisne zveze ali razlike, ostanemo pri implicitno izraţeni hipotezi, torej pri eksplikativnem raziskovalnem vprašanju, ki implicira samo obstoj odvisne zveze ali razlike, ne pa smeri. Ne glede na to ali so hipoteze implicitno ali eksplicitno izraţene, pa velja, da jih empirično (v praksi) preverjamo (specifične neposredno, splošne običajno posredno) in, če je le mogoče (če to dopušča izbira vzorca in spremenljivk), tudi preizkušamo s pomočjo statističnih (parametričnih, neparametričnih) preizkusov. 1.4 Spremenljivke (variable) Pri določanju spremenljivk izhajamo iz postavljenih raziskovalnih vprašanj. Pri tem nam enostavna, specifična deskriptivna vprašanja prinašajo podatke za eno spremenljivko, specifična eksplikativna za dve (gl. primer pri točki 1.2), med katerima je običajno ena v vlogi neodvisne in druga odvisne, lahko pa gre tudi za zvezo med dvema neodvisnima spremenljivkama. Spremenljivke izrazimo s posameznimi pojmi, sintagmami ali povedmi (običajno trdilnimi), ki nazorno in natančno kaţejo opazovan pojav. Dober pregled nad obsegom in globino proučevanja raziskovalnega problema dobimo, če izdelamo seznam (oštevilčenih) spremenljivk ter preglednico odvisnih zvez med spremenljivkami, kakor ponazarjata naslednja primera:
a) Seznam spremenljivk
Primer:
18
1. Spol dijakov.
2. Stopnja samovrednotenja dijakov.
3. Stopnja zasvojenosti dijakov z internetom.
b) Preglednica: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami
Primer:
Zaporedna številka raz.vprašanja/hipoteze
Neodvisne spremenljivke
Odvisne spremenljivke
1.1 1.2 2.1 . . .
1 2 …
2, 3 3 …
2 Metodološka opredelitev Metodološko plat empiričnega diplomskega dela predstavljajo raziskovalne metode, raziskovalni vzorec, postopki zbiranja podatkov in postopki obdelave podatkov.
2.1 Raziskovalne metode Uveljavljena je klasifikacija metod empiričnega raziskovanja po gnoseološkem in akcijsko manipulativnem kriteriju (Sagadin, 1993, str. 12). Glede na to razlikujemo tri metode:
a) Deskriptivna metoda: proučevanje na nivoju opisovanja stanja oziroma iskanja odgovorov na vprašanja, kakšno je nekaj, torej brez vzročnega razlaganja.
b) Kavzalna-neeksperimentalna metoda: proučevanje na nivoju vzročnega razlaganja oziroma iskanje odgovorov na vprašanje zakaj, pri čemer torej vzročna razlaga temelji na empiričnem preverjanju odvisnih zvez med pojavi.
c) Eksperimentalna metoda: proučevanje na nivoju vzročnega razlaganja učinkov namernega vnašanja enega ali več eksperimentalnih dejavnikov v raziskovalno okoliščino.
V skladu z navedeno klasifikacijo je vsaka empirična raziskava na deskriptivnem nivoju, ne pa nujno na kavzalnem (eksplikativnem), razen eksperimentalne. V okviru empiričnih diplomskih del je največ raziskav izvedenih hkrati z uporabo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode. 2.2 Raziskovalni vzorec Empirične raziskave diplomskih del potekajo na vzorcih in ne na celotni populaciji (statistični mnoţici). Zajete vzorce opredelimo z vidika vrste in števila enot, kraja, časa in načina vzorčenja. Glede na to razlikujemo naslednje vzorce (gl. Cencič, 2002, str. 100-102; Flere, 2000, str. 77-80):
a) Vzorci iz konkretne populacije (opredeljene stvarno, krajevno, časovno)
 slučajnostni (enostavni, stratificirani, skupinski, večstopenjski)
19
 neslučajnostni (priloţnostni, namenski, sistematični).
b) Vzorci iz hipotetične populacije (umišljene, neomejene):
 enostavni slučajnostni vzorci (to je v celoti vzeta skupina enot – oseb, ki predstavlja samo sebe oziroma hipotetično populacijo, torej populacijo, ki bi obsegala tudi prihodnje generacije in bi se glede raziskovalnega pojava ujemala z dejansko skupino, na kateri raziskujemo.
2.3 Postopki zbiranja podatkov Podatke zbiramo z različnimi postopki (tehnikami) in njim prilegajočimi inštrumenti (gl. Cencič, 2002, str. 47-58; Flere, 2000, str. 80-95, 122-133; Sagadin, 1993, str. 28-231, Vogrinc, 2008, str. 81 – 142). Danes je uveljavljena razdelitev postopkov oziroma raziskovalnih tehnik v dve osnovni skupini: 1) Kvantitativne tehnike Standardizirane (strukturirane, vezane) tehnike, katerih instrumenti prinašajo kvantitativne podatke, torej podatke primerne za kvantitativno (statistično) obdelavo in statistično indukcijo, sem sodijo:
 anketa (z anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz vprašanj zaprtega tipa)
 standardizirani intervju ali ustna anketa (z anketnim vprašalnikom, sestavljenim preteţno iz vprašanj zaprtega tipa)
 strukturirano (sistematično, načrtno) opazovanje (z vezanimi protokoli)
 ocenjevalne lestvice
 lestvice stališč (npr. Likertovega tipa)
 preizkusi (testi) znanja
 analiza dokumentov (kvantitativna analiza vsebine, zasnovana na vnaprej določenih enotah analize).
2) Kvalitativne tehnike Nestandardizirane (nestrukturirane, nevezane) tehnike, katerih inštrumenti prinašajo kvalitativne podatke, torej podatke, primerne za kvalitativno obdelavo, sem sodijo:
 anketa (z anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz vprašanj odprtega tipa)
 nestandardizirani intervju (sprotno oblikovanje vprašanj odprtega tipa)
 nestrukturirano (nenačrtno) opazovanje (nevezani protokoli)
 analiza dokumentov (kvalitativna/fenomenološka analiza vsebine v funkciji ugotavljanja pomena, smisla sporočila).
Inštrumente, ki jih potrebujemo, moramo največkrat izdelati (v skladu s cilji raziskave) kar sami, lahko pa uporabimo ţe obstoječe (v izvirni ali prirejeni obliki) ter preizkušene, pri čemer moramo navesti njihov izvor. Ne glede na vrsto raziskovalne tehnike in izvor instrumentov pa moramo natančno definirati naslednje značilnosti: a) Organizacija zbiranja podatkov (kdaj, kje, kako poteka sondaţna in definitivna uporaba instrumentov) b) Vsebinsko-metodološke značilnosti uporabljenih instrumentov:
20
 vsebinsko-formalne značilnosti (vrste vprašanj, nalog, njihova razporeditev)
 merske karakteristike (veljavnost, zanesljivost, objektivnost).
2.4 Postopki obdelave podatkov
Glede na vrsto spremenljivk (atributivne, numerične) oziroma obliko podatkov (besedno, številčno izraţeni) razlikujemo dve osnovni vrsti obdelave podatkov:
1) Kvantitativna obdelava
Je obdelava kvantitativnih (kolikostnih), številčnih (tudi besednih, tranformiranih v številčne) podatkov, pridobljenih s kvantitativnimi postopki (gl. točko 2.3, pod a). Za kvantitativno obdelavo obstaja vrsta različnih statističnih metod. (Gl. npr.: Petz, 2002; Sagadin, 2003), ki jih delimo po določenih kriterijih.
1. Glede na teţnjo po posploševanju obstaja:
a) DESKRIPTIVNA STATISTIKA – metode analize brez teţnje po posploševanju čez obseg zbranih podatkov, sem uvrščamo:
 frekvenčne distribucije (grafični, tabelarični prikazi)
 srednje vrednosti (npr. aritmetična sredina, mediana, modus)
 mere variacije (npr. standardni odklon, koeficient variacije)
 mere korelacije (npr. Pearsonov, Spearmanov koeficient korelacije)
b) INFERENČNA STATISTIKA – metode sklepanja iz vzorca na populacijo, to so:
 parametrični statistični preizkusi (npr. t-preizkus, analiza variance)
 neparametrični statistični preizkusi (npr. 2-preizkus, Mann-Whitnerjev U-preizkus, Wilcoxonov preizkus)
2. Glede na število spremenljivk obstaja:
a) UNIVARIATNA ANALIZA – metode analize ene spremenljivke:
 frekvenčne distribucije (grafični, tabelarični prikazi)
 osnovna opisna statistika (npr. srednje vrednosti, mere variacije)
 neparametrični statistični preizkusi (npr. 2 -preizkus)
b) BIVARIATNA ANALIZA – metode analize dveh spremenljivk:
 analiza razlik (npr. t-preizkus, 2-preizkus)
 analiza povezanosti (npr. Pearsonov, Spearmanov koeficient korelacije)
c) MULTIVARIATNA ANALIZA – metoda analize večih spremenljivk hkrati:
 faktorska analiza
 multivariatna analiza variance.
Ali bomo podatke obdelali na nivoju deskriptivne ali inferenčne statistike in pri tem analizirali eno, dve ali več spremenljivk, je odvisno od vrste predhodnih opredelitev, in sicer namena naše raziskave (ali gre za proučevanje posameznih pojavov, povezanosti ali razlik), vrste podatkov oziroma spremenljivk (atributivne, numerične) ter velikosti, vrste in števila vzorcev (veliki/mali, odvisni/neodvisni, eden/več).
21
Izboru statističnih metod sledi kvantitativna obdelava. Ta je lahko ročna, je pa seveda bolj ekonomično in racionalno, če podatke obdelamo računalniško, in sicer z enim od statističnih programov. Danes je zelo razširjena uporaba enega najstarejših paketov SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Odlikuje se po precejšnjem obsegu tako enostavnih kot najbolj kompleksnih statističnih metod in kot tak ţe dolgo velja za paket, ki ni zgolj namenjen, kakor kaţejo kratice, za statistične analize v druţbenih znanostih (gl. Ambroţič, 2000; Koţuh, 2000). Opozoriti pa moramo, da gre za statistični paket, ki sicer res ne predpostavlja veliko računalniškega znanja, zato pa dobro poznavanje in razumevanje statističnih metod, sicer lahko pride do napak ţe pri njihovem izboru in nadalje pri branju računalniških izpisov ter slednjič prikazovanju in interpretaciji rezultatov.
2) Kvalitativna obdelava
To je obdelava kvalitativnih, običajno besedno izraţenih podatkov, ki smo jih pridobili s kvalitativnimi postopki (gl. točko 2.3 pod b). Poznane so štiri oblike analiziranja besednega gradiva (Vogrinc, 2008, str, 57 – 70):
 kvantitativna vsebinska analiza,
 semiotična analiza,
 hermenevtična analiza,
 kvalitativna vsebinska analiza.
Dve, in sicer kvantitativno in kvalitativno vsebinsko analizo, ki sta v pedagoški praksi bolj uveljavljeni, v nadaljevanju podrobneje predstavljamo. a) KVANTITATIVNA VSEBINSKA ANALIZA Uporablja se predvsem v kvantitativnem raziskovanju in poteka po naslednjih fazah: 1. Transkribiranje gradiva. 2. Kategorizacija in signiranje gradiva (običajno po vnaprej izdelanem seznamu kategorij). 3. Določanje frekvenc kategorij. 4. Razvrščanje kategorij po pogostosti v ranţirno vrsto. 5. Interpretacija tabelarično prikazane rešitve. b) KVALITATIVNA VSEBINSKA ANALIZA Uporablja se v kvalitativnem raziskovanju in se odvija po, ne sicer ostro razmejenih, fazah (Mesec, 1993, str. 101-128): 1. Urejanje gradiva (transkribiranje, parafriziranje, povzemanje). 2. Določanje enot kodiranja (razčlenitev gradiva na sestavne dele, npr. besede, povedi, odstavke). 3. Pripisovanje pojmov (sorodnim empiričnim postavkam pripišemo enak pojem) in kategorij (sorodne pojme zdruţujemo v kategorije) ter vzpostavljanje odnosov znotraj kategorij (t. i. osno kodiranje). 4. Izbor in definiranje relevantnih pojmov in kategorij (izbor v skladu z namenom ter opredelitev njihovega pomena). 5. Vzpostavljanje odnosov med kategorijami (primerjanje kategorij, njihovo časovno in vzročno-posledično razporejanje (t. i. odnosno kodiranje). 6. Formuliranje teorij (opis in razlaganje dobljene klasifikacije). Ob tem moramo opozoriti, da opisani postopek ni obči algoritem strukturiranja gradiva, njegova uporaba je prilagodljiva glede na zbrano, pogosto bogato in raznoliko nestrukturirano gradivo.
22
V kolikor kvantitativno in kvalitativno vsebinsko analizo primerjamo, velja, da je temeljna razlika med njima v tem, da je pri kvalitativni za razliko od kvantitativne cilj kategoriziranja izpeljava teoretičnih razlag, ne pa, kakor je to značilno za kvantitativno analizo, določanje frekvenc kategorij (Vogrinc, 2008, str. 61). Priznati moramo, da je prikazano ročno analiziranje kvalitativnih podatkov, zlasti če je podatkov veliko (kakor je tudi običajno), miselno naporno in dolgotrajno. Pogosto prve rešitve niso najboljše, potrebni so ponovni pregledi, dopolnitve in korekcije. Iz tega razloga se tudi v okviru kvalitativnega raziskovanja vse bolj uveljavlja računalniška obdelava (gl. Robson, 2002, str. 455-499; Vogrinc, 2008, str. 77 -80). Eden izmed najbolj znanih prvih programov je NUD*IST (Non-numerical, Unstructured Data Indexing, Searching and Theorizing). Danes pa je na voljo vrsta različnih računalniških programov, in sicer tako splošno računalniških kot tudi specifičnih, namenjenih kvalitativni analizi gradiva.
2.3.3 Primer PRAKTIČNEGA diplomskega dela
1 Vsebinska opredelitev Vsebinsko plat praktičnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena oz. ciljev, raziskovalnih vprašanj, moţnih spremenljivk ter praktično izvedbenih izhodišč. 1.1 Namen (cilji) Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali, še pogosteje, v obliki splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki dobro predstavljajo praktično proučevanje problema v celoti.
Primer: V primeru diplomskega dela z naslovom Didaktični pristopi k nadarjenim pri zgodnjem poučevanju naravoslovja4 bi raziskovalni problem proučili na primer z naslednjih vidikov:
 Didaktični pristopi, ki zadovoljijo potrebe nadarjenih.
 Značilnosti nadarjenih glede na zaznavanje učiteljev.
 Predlogi za delo z nadarjenimi učenci pri zgodnjem poučevanju naravoslovja in njihova izvedba v praksi.
1.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
Pri praktičnih diplomskih delih lahko poseţemo po elementih teoretičnega ali empiričnega diplomskega dela. Tako ni nujno, da zastavimo raziskovalna vprašanja, ampak samo splošne raziskovalne hipoteze, ki so, podobno kot pri teoretičnem diplomskem delu, v bistvu vnaprejšnji domnevni odgovori na zastavljena širša, raziskovalna vprašanja. Primer:
 Učitelji v devetletni osnovni šoli pri delu z nadarjenimi v okviru pouka začetnega naravoslovja delajo veliko napak.
4 Naslov in nekaj sestavin smo prevzeli iz diplomskega dela: Nasevski, A. (2003). Didaktični pristopi k nadarjenim pri zgodnjem poučevanju naravoslovja. Diplomsko delo, Maribor: Pedagoška fakulteta.
23
V kolikor pa praktično diplomsko delo temelji na empiričnih izsledkih, moramo v tem kontekstu upoštevati sistematiko, ki je značilna za empirična diplomska dela (gl. točko 2.3.2 od 1.2. do 1.4.) Primer:
 Ali učiteljem uspe v okviru poučevanja zgodnjega naravoslovja zadovoljiti potrebe nadarjenih?
 Ali obstajajo razlike med učitelji glede na obliko teţav pri delu z nadarjenimi pri zgodnjem naravoslovju in glede na njihove delovne izkušnje?
2 Metodološka opredelitev Pri praktičnem diplomskem delu lahko poseţemo v metodološkem delu diplomskega dela po klasifikaciji, ki je značilna tako za teoretično (gl. točko 2.3.2) kot za empirično diplomsko delo (gl. točko 2.3.2), kar je seveda odvisno od ustrezno nastavljenega praktičnega nadaljevanja. * * * Na tem mestu zaključujemo opis tretje faze raziskovalnega procesa, torej faze, 2.3 DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA, v okviru katere raziskovalni problem bodisi teoretičnega, empiričnega ali praktičnega diplomskega dela dokončno, čim bolj operativno vsebinsko in metodološko opredelimo. Na tej osnovi preidemo nato k naslednji, četrti fazi.
2.4 IZVEDBA RAZISKAVE
Kakor smo raziskovalni problem v okviru tretje faze dokončno opredelili, sledi realizacija. V primeru TEORETIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA je to nadaljnji študij virov, torej teoretično (sekundarno) raziskovanje. V primeru EMPIRIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA pa gre za empirično raziskovanje, to je zbiranje in obdelava podatkov ter interpretacija rezultatov. V primeru PRAKTIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA se raziskovalni izsledki, pridobljeni, zbrani in obdelani na teoretični ali empirični način, poskušajo prikazati v novi, izvirnejši obliki v realnem šolskem delovnem okolju. Pri praktičnem delu se izvedba raziskave nadgradi s poudarkom na praksi. Seveda pa pri tem ne bo šlo za togo upoštevanje vnaprejšnjih vsebinsko-metodoloških določil, ampak za smiselne dopolnitve in spremembe, pogojene z nepredvidljivimi okoliščinami.
24
2.5 PISANJE POROČILA
Po kakovostno izvedenih (z optimalnim individualnim trudom in odgovornostjo) dosedanjih fazah raziskovanja sledi za raziskovalca, študenta diplomanta, domnevno najteţje in najodgovornejše delo, to je pisanje poročila (Zelenika, 2000, str. 525), v našem primer torej teoretičnega, empiričnega ter praktičnega diplomskega dela, ki običajno nastaja v treh fazah (gl. in prim. Zelenika, 2000, str. 525-526; Ţiţmond, 1998, str. 19):
1. Študent piše osnutek diplomskega dela (koncept, ogrodje, ki mu dodaja vsebino).
2. Po določeni časovni distanci (»inkubaciji«) lahko študent bolj objektivno in kritično pristopi k prebiranju in korekciji (strokovni, pravopisni, tehnični) svojega dela; odpravi napake in pomanjkljivosti, vnese potrebne spremembe in dopolnitve ter pripravi čistopis.
3. Študent izdelan čistopis preda mentorju v pregled. Mentorjeve pripombe in priporočila študent upošteva. Ko mentor izrazi prepričanje, da je diplomsko delo korektno izdelano, študent zaključi s pisanjem.
Sledi prikaz temeljnih jezikovno-slogovnih značilnosti diplomskega dela, po katerih se kot strokovno besedilo razlikuje (mora razlikovati) od drugih, leposlovnih besedil, to so:
- strokovni slog pisanja (gl. točko 2.5.1)
- znanstveni aparat (gl. točko 2.5.2)
- določena struktura (gl. točko 2.5.3).
Vsako v nadaljevanju podrobno predstavljamo.
2.5.1 Strokovni slog
Ker je diplomsko delo pisno strokovno delo, v katerem predstavljamo strokovna spoznanja, moramo uporabljati strokovni (znanstveni) slog pisanja (gl. Bajt, 1994, str. 22-26; Hladnik, 2002, str. 183-240; Juţnič, 1992, str. 177-206; Kobeja, 2001, str. 5-12, 2002, str. 92-96; Zelenika, 2000, str. 531-536). Poglejmo njegove značilnosti:
a) Jasnost; natančnost, nevtralnost Strokovno besedilo »mora biti skrajno zvest izraz predmeta, o katerem govori« (Bajt, 1994, str. 22). Obstajati mora torej optimalna skladnost med predmeti, pojavi objektivne stvarnosti in njim pripadajočimi jezikovnimi izrazi. To je mogoče doseči z naslednjimi jezikovnimi sredstvi:
 enopomensko, pomensko nepreneseno izraţanje (izogibanje metafor, metonimij, alegorij, personifikacij);
 raba slogovno nezaznamovanih (nevtralnih), torej ne čustveno obarvanih (npr. ljubkovalnih, slabšalnih, ironičnih) izrazov;
 raba slovenskih strokovnih izrazov (če le obstajajo) in ne tujk;
 raba prve osebe mnoţine
25
 dovoljena raba trpnika (pasivna oblika glagola) kot enega od »pomembnih sredstev zahtevane nevtralnosti« (Hladnik, 2002, str. 184), prednost pa ima aktivna oblika;
 argumentiranje osebnih trditev s spoznanji drugih avtorjev, z rezultati lastne raziskave ali z logičnim sklepanjem; nepreverjene subjektivne sodbe ne sodijo v strokovno besedilo.
b) Kratkost, jedrnatost, zgoščenost
Pri vsakem, še zlasti pa pri strokovnem pisanju velja slediti načelu ekonomičnosti (gospodarnosti), ki narekuje »čim manj besed, tem več informacij« (Bajt, 1994, str. 23). Iz tega izhajajo naslednje ubeseditvene zahteve:
 oblikovanje kratkih stavkov;
 oblikovanje kratkih povzetkov vsebine, zlasti v primerih daljših delov besedila (poglavij, podpoglavij);
 ubeseditev brez rabe tavtologij (istorečje) in pleonazmov (besedno preobilje);
 raba strokovnih izrazov namesto stavčnih opisov;
 več samostalniškega kot glagolskega izraţanja.
c) Sistematičnost, preglednost, razumljivost Da lahko bralec razbere in dojema bistvo strokovnega besedila hitro, brez večkratnega branja, so potrebni naslednji pogoji:
 logična povezanost stavkov, odstavkov, podpoglavij, poglavij (koherentnost);
 postopno prodiranje v problem, brez skokov naprej ali nazaj;
 logična razdelitev besedila na manjše dele (odstavke, podpoglavja, poglavja), opremljene z natančnimi naslovi in grafičnimi ločili (številke, črke, druga odstavčna znamenja);
 postavljanje obrobnih, postranskih informacij v opombe;
 racionalna (preudarna, smotrna) raba preglednic, grafov, shem, zemljevidov, slik;
 izogibanje pogosti rabi kratic, okrajšav, zlasti splošno manj znanih;
 slovnična in pravopisna ustreznost (napake lahko namreč zniţujejo razumevanje), kakor jo narekuje slovenski pravopis (gl. Slovenski pravopis, 2001; besedilo naj pregleda tudi lektor).
d) Raznolikost, živost Zahteva po enopomenskem, kratkem in razumljivem upovedovanju ni zahteva po monotoniji. Tudi za strokovna besedila velja, da je jezikovna raznolikost in ţivost ena izmed njihovih slogovnih odlik. Res je, da smo pri strokovnem pisanju vezani na vrsto pravil, ki to omejujejo. Nekaj moţnosti za oblikovanje bogatega, dinamičnega in s tem privlačnega strokovnega besedila pa vendarle obstaja, na primer:
 kombiniranje krajših in daljših povedi ter enostavnih in večstavčnih prirednih in podrednih povedi;
 neobičajni vrsti red besed, a ne za ceno manjše razumljivosti;
 izogibanje rabe enakih glagolov, samostalnikov ali kar stavkov v celoti za opise sicer ponavljajočih se dejstev (kot so na primer rezultati empiričnega preverjanja različnih raziskovalnih hipotez).
26
2.5.2 Znanstveni aparat
Najpomembnejša značilnost oziroma kar maksima strokovnega pisanja je uporaba znanstvenega aparata (gl. Juţnič, 1992, str. 162-176; Kobeja, 2001, 2002, str. 85-89), ki zajema prevzemanje (citiranje, parafraziranje, povzemanje), dokumentiranje spoznanj drugih avtorjev in rabo opomb. Pisanje strokovnih besedil ni le ubesedovanje naših lastnih misli, ampak vedno tudi misli drugih avtorjev, saj se tako obstoječe znanje, v skladu s stalno spreminjajočo se stvarnostjo, dograjuje, dobiva novo kakovost in se razvija znanost. Seveda pa pripada avtorjem uporabljenih del pravica do priznanja njihovega avtorstva. V kolikor tega ne storimo, si torej prilastimo njihove stvaritve in zagrešimo etični prekršek (plagiat).
Obstaja več uveljavljenih mednarodnih standardov (stilov, sistemov) pisanja strokovnih besedil. Eden izmed teh je APA standard (Publication Manual of the American Psychological Association, 2002), ki ga, kakor smo ţe zapisali (gl. točko 2.2), prevzemamo tudi mi, saj velja danes v svetu za enega izmed najbolj pogosto uporabljenih sistemov (Ambroţič in Hudobivnik, 2001) tako v druţboslovju kot naravoslovju (Dokucumenting Internet Sources, b.d.)5 V skladu s tem, torej APA standardom, in s pravili slovenskega pravopisa (Slovenski pravopis, 2001) bomo v nadaljevanju predstavili tri osnovna področja uporabe znanstvenega aparata, to je:
- prevzemanje (gl. točko 2.5.2.1),
- dokumentiranje (gl. točko 2.5.2.2),
- raba opomb (gl. točko 2.5.2.3).
2.5.2.1 Prevzemanje
Misli drugih avtorjev lahko prevzemamo dobesedno ali nedobesedno.
a) Dobesedno prevzemanje
Dobesednemu prevzemanju najbolj pogosto rečemo citiranje ali navajanje in dobesednemu prevzemku (vloţku) citat ali navedek. Ima pa izraz citirati dvojni pomen, natančneje, njegov glavni pomen oziroma funkcija je »dobesedno navesti tuje besedilo« (SSKJ6, 2000, str. 8Cool in podrejeni pomen oziroma funkcija je »navesti vir: citrirati uporabljeno literaturo« (prav tam). V praksi strokovnega pisanja ga uporabljamo z obema pomenoma, torej kot dobesedno navajanje tujega besedila ali navajanje virov (med besedilom). Citiramo relevantne definicije, dovršeno izraţene tuje misli ali ugotovitve, katerih sporočilna vloga (npr. informacijska, motivacijska, estetska) bi se z našimi posegi (npr. z razširjanjem, krčenjem) zmanjšala, ne citiramo pa podatkov, ki predstavljajo našo osnovno splošno izobrazbo (Kobeja, 2002, str. 86).
5 S te pa ne mislimo, da bi ga morali uporabljati vsi uporabniki tega priročnika. Pomembno je, da je naše strokovno pisanje dosledno v skladu s standardom, ki je uveljavljen na posameznem znanstvenem področju. 6 Kratica za Slovar slovenskega knjižnega jezika
27
b) Nedobesedno prevzemanje
Nedobesedno prevzemanje je izraţanje tujih misli z našimi. Običajno rečemo temu kar povzemanje in nedobesednemu prevzemku povzetek. Če pa upoštevamo globino in obseg prevzetih informacij, ločimo dva nivoja nedobesednega prevzemanja: - parafraziranje kot glagolnik od parafrazirati: »nanovo, drugače predstavljati ali razlagati ţe znano temo« (SSKJ, 2000, str. 818) in - povzemanje kot glagolnik od povzemati: »na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila« (prav tam, str. 958). Gre torej za to, da je pri parafrazi celotna izvirna vsebina predstavljena na drugačen (naš) način (bolj strnjene ali razširjeno), pri povzetku pa zgoščeno izrazimo le bistvo prevzetega sporočila, torej je parafraza po informacijski vrednosti bliţja izvornemu besedilu kot povzetek, ki strnjeno predstavlja le njegovo bistvo.  Pravila prevzemanja Za korektno prevzemanje, torej citiranje, parafraziranje in povzemanje obstajajo določena pravila (gl. Publication Manual of the American Psychological Association, 2002, str. 117-122; Slovenski pravopis, 2001, str. 1-6Cool. V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih:
(1) Razvidno mora biti avtorstvo vsakega prevzemka (citata, povzetka).
(2) Citat mora biti vizualno dobro ločen od ostalega besedila, in sicer:
 Kratki, t. i. vrinjeni citat (manj kot 40 besed) ločimo z dvojnimi narekovaji.
 Daljši, t. i. samostojni citat (nad 40 besed) ne označimo z narekovaji, ampak ga po dvopičju na koncu zadnje vrstice damo v samostojni odstavek, ki je od ostalega besedila ločen spredaj in zadaj z večjim presledkom ter z zamikom (npr. pet mest) levega in desnega roba proti sredini.
 Citat v citatu ločimo, da dvojnim narekovajem (za citirano besedilo) sledijo enojni (za citat v citiranem besedilu).
(3) Dopustni so naslednji posegi v citat:
 Izpusti iz citata (elipse): Izpusti znotraj stavka označimo s tremi zaporednimi pikami, med stavki pa s štirimi (prva pika pomeni konec prvega citiranega stavka, njej pa sledijo tri zaporedne pike izpusta); ker pa je tropičje tudi ločilo, s katerim pisec zaznamuje svojo nedokončano misel, lahko pride do zamenjav med ločili, zato je bolje, če postavimo tropičje v oglati […] ali poševni /…/ oklepaj, pri čemer je tropičje obojestransko stično; oklepaj pa ne:
28
Besedilo […] besedilo. Pri izpuščanju delov izvirnega besedila moramo paziti, da s tem njegovega prvotnega pomena ne spreminjamo.
 Vrinki v citat (interpolacije): vrinke postavimo v oglati oklepaj [vrinek], pri čemer je vrinek na obeh straneh stičen, oklepaj pa ne:
Besedilo [vrinek] besedilo. Vrivanje lastnih dopolnil uporabljamo v primeru teţjih, manj razumljivih citatov.
 Poudarki: Če ţelimo besedo ali sklop besed v citatu poudariti, jih pišemo kurzivno (poševno) in ta poseg označimo takoj za tem z opombo v oglatem oklepaju:
Besedilo poudarek [poudarek dodan].
 Citiramo, parafraziramo oziroma povzemamo praviloma samo iz primarnega (izvirnega) dela, izjemoma (če izvirno delo ni dostopno) iz sekundarnega, kar seveda ustrezno dokumentiramo (gl. točko 2.5.2.2).
2.5.2.2 Dokumentiranje
Vse, kar smo prevzeli (citirali, parafrizirali, povzeli) moramo dokumentirati, in sicer v besedilu z bibliografskimi sklici ali referencami in ob koncu dela v seznamu literature z bibliografskimi opisi.
a) BIBLIOGRAFSKI SKLICI / REFERENCE
Za citiranje virov med besedilom uporabljamo sistem avtor – letnica (harvardski sistem)7, to pomeni, da ima referenca, ki jo navedemo v oklepaju po prevzemku (citatu, parafrazi, povzetku), dve osnovni, z vejico ločeni, sestavini, in sicer priimek avtorja in letnico izdaje dela: Besedilo (Avtor, letnica) To je osnovna oblika reference v besedilu, ki pa ima več specifičnih pojavnih oblik, pogojenih z raznolikostjo virov (npr. vir z enim ali več avtorji, brez avtorja…) in vrsto prevzemka (citat, parafraza, povzetek), za oblikovanje katerih seveda veljajo specifična pravila.
7 Uporabniki tega pr
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 24 Jan 2012 11:05    Naslov sporočila: Turistica PRIROČNIK ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKO Odgovori s citatom

Univerza na Primorskem
Fakulteta za turistične študije Portorož
Turistica
PRIROČNIK ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE
PISNIH IZDELKOV
Portorož, marec, 2011

KAZALO VSEBINE
UVOD .........................................................................................1
1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE
ZAKLJUČNIH NALOG ...........................................................3
1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME.............................................3
1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA .....................................4
1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE.......................5
2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG
IN PRIPRAVE ZAGOVORA....................................................6
2.1 PREDPRIPRAVA...............................................................6
2.2 PISANJE..........................................................................10
2.3 POPRAVKI.......................................................................13
2.4 ZAGOVOR.......................................................................13
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH
IZDELKOV............................................................................15
3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA .........................15
3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE
STRANI ...........................................................................16
3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA..............................................17
3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA....................................17
3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI.............19
3.6 OPOMBE POD ČRTO......................................................22
3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU ..................................22
3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV..................................27
3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah..............................28
3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah..........30
3.8.3 Elektronski viri...........................................................................32
4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV.................34
PRILOGE
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij .........................................18
Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov...........................19
Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
2003-2009....................................................................................20
Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu.................................23
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v
obdobju 1995-2009 ........................................................................21
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Najava teme zaključne projektne naloge
Priloga 2: Prijava teme diplomske naloge
Priloga 3: Prijava teme magistrske naloge
Priloga 4: Izjava o lektoriranju
Priloga 5: Prijava zagovora zaključne projektne naloge
Priloga 6: Prijava zagovora diplomske naloge
Priloga 7: Prijava zagovora magistrske naloge
Priloga 8: Izjava o avtorstvu zaključne projektne naloge
Priloga 9: Izjava o avtorstvu diplomskega dela
Priloga 10: Izjava o avtorstvu magistrske naloge
Priloga 11: Dovoljenje za objavo zaključne naloge
Priloga 12: Izgled platnice pisnih izdelkov
Priloga 13: Notranja naslovna stran (oz. naslovna stran pri mehko vezanem
izvodu)
Priloga 14: Podatki o zaključni projektni nalogi/diplomski /magistrski nalogi
Priloga 15: Prevodi podatkov o zaključni projektni nalogi/ diplomski/
magistrski nalogi
PREDGOVOR
Priročnik, ki ga imate pred seboj je namenjen predvsem vam, študentom UP FTŠ –
Turistice. Sestavljen je iz sklopa informacij, ki jih je dobro poznati, preden se lotite
svojega zadnjega dejanja pred zaključkom študija na UP FTŠ– Turistici. Uporaben
je tudi tekom študija, saj je dobra podlaga za pisanje seminarskih nalog pri
različnih predmetih na UP FTŠ – Turistici. Priročnik je sestavljen iz štirih glavnih
sklopov. Prvi sklop opisuje predvsem administrativne pogoje in postopke, ki jih
morate izpolniti v fazah prijave, zagovora in končne oddaje zaključnega dela in
vam bo olajšal marsikatero iskanje različnih pravilnikov in obrazcev, ki so že v
študentskem informacijskem sistemu. Namen drugega dela je predvsem, da
študentu podamo osnovne smernice, kako se lotiti pisanja zaključnega dela. Ta del
obsega praktične nasvete, kako najti temo, mentorja, kako začeti s pisanjem, kako
nadaljevati s pisanjem in kako sestaviti zagovor zaključnega dela. Ta sklop je
sestavljen na podlagi izkušenj avtorjev, ki so jih pridobili tekom pisanja svojih del
ter njihovih izkušenj z mentoriranjem pri raznih zaključnih delih. Tretji sklop, ki ga
je potrebno upoštevati, so tehnična navodila pisanja zaključnih del. Ta tehnična
navodila so pomembna predvsem zato, da imajo vsa zaključna dela na UP FTŠ –
Turistici enotno obliko. V četrtem sklopu so na kratko opisana osnovna jezikovna
pravila, ki jih boste uporabili pri pisanju zaključnega dela. To je osvežitveni sklop
znanja, ki ste ga pridobili pri vseh urah slovenščine v času svojega dolgoletnega
izobraževanja, in cilj tega je, da se v samem pisnem delu bolje in učinkoviteje
izražate. Priročnik zaokrožujejo obrazci, ki se nanašajo na zaključna dela ter
primeri platnic in posameznih komponent zaključnih nalog. Avtorji smo ta
priročnik oblikovali z namenom, da bo uporaben za vse študente UP FTŠ –
Turistice.
1
UVOD
TIPOLOGIJA PISNIH IZDELKOV
Kaj je seminarska naloga
Seminarska naloga je strokovni pisni izdelek študentke ali študenta pri nekem predmetu.
Seminarske naloge so manj obsežne kot zaključne naloge. Pri večini predmetov je uspešno
opravljena seminarska naloga pogoj za prijavo na izpit.
Kaj je zaključna projektna naloga
Zaključna projektna naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu prve
stopnje. Je praktična aplikacija znanja študentov, ki so ga pridobili na visokošolskih
strokovnih študijskih programih UP FTŠ – Turistice. Usmerjena je v raziskovanje in
konkretno reševanje strokovnega problema v turizmu ali s turizmom povezano dejavnostjo.
Pri vsebinski zasnovi zaključne projektne naloge izhajate iz načel in usmeritev določenega
študijskega programa oziroma predmeta na UP FTŠ – Turistici.
Zaključna projektna naloga je lahko izjemoma skupinski raziskovalni projekt, v katerem
sodeluje več študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in zaključne projektne naloge
jasno razvidna raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega
študenta. Naloga lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali
drugega izdelka, povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
Kaj je diplomska naloga
Diplomska naloga je zaključno delo v strokovnem študijskem programu, v kateri pod
vodstvom mentorja, zaokroženo obdelate odobreno temo. Z njo dokažete, da obvladate
znanstveno metodologijo, da znate uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ter znanja,
ki ste jih je pridobil med študijem. Pri strokovnih delih se praviloma še ne pričakuje
znanstvenih izsledkov in izvirnosti kot pri znanstvenih delih.
Diplomsko naloga je lahko izjemoma tudi rezultat skupinskega dela, vendar mora biti jasno
razviden prispevek posameznega študenta (avtorstvo poglavij, posameznih izdelkov). Čeprav
2
se zdi takšna oblika enostavnejša, je njena slaba stran pogosto nepovezanost zaradi različnega
pristopa avtorjev.
Kaj je magistrska naloga v študijskem programu 2. stopnje
Magistrska naloga je zaključno delo v študijskem programu druge stopnje. Magistrska naloga
je avtorsko delo, s katerim dokazujete poglobljeno znanje na širših strokovnih in umetniških
področjih in sicer usposobljenost za iskanje novih virov znanja na določenem strokovnem,
umetniškem in znanstvenem področju, za uporabo znanstveno – raziskovalnih metod v širšem
spektru in v novih ali spremenjenih okoliščinah, sposobnost za sprejemanje odgovornosti za
vodenje zahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije ter socialnih in
komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela.
Magistrska naloga je lahko tudi skupinski raziskovalni projekt, v katerem sodeluje več
študentov, pri čemer morata biti iz prijave teme in magistrske naloge jasno razvidna
raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega študenta. Naloga
lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali drugega izdelka,
povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
3
1 ADMINISTRATIVNI POSTOPEK PRIPRAVE ZAKLJUČNIH NALOG
Za uspešen zaključek študija morate poleg opravljenih predpisanih izpitov, seminarskih
nalog, terenskega dela, strokovne prakse in drugih obveznosti, izdelati in uspešno zagovarjati
zaključno nalogo (glejte tudi pravilnike o pripravi in zagovoru zaključnih nalog, ki jih je
sprejel senat UP FTŠ – Turistice).
1.1 POSTOPEK PRIJAVE TEME
Temo zaključne naloge lahko prijavite ko opravite vse ali večino obveznosti po študijskem
programu. Potem ko ste izbrali temo, izoblikovali naslov zaključne naloge in se dogovorili z
mentorjem ter izdelali dispozicijo (kjer je potrebno), prijavite zaključno nalogo na posebnih
obrazcih:
Najava teme zaključne projektne naloge (priloga 1)
Prijava teme diplomske naloge (priloga 2)
Prijava teme magistrskega dela (priloga 3)
Vse zgoraj navedene priloge se nahajajo na ŠIS-u in so tudi priloge tega priročnika. Obrazce
mora podpisati mentor (in morebitni somentor). V primeru zaključne projektne naloge morate
prijavi priložiti še najavo zaključne projektne naloge v obsegu od 200 do 500 besed. Besedilo
najave naj vsebuje naslov, opredelitev problema, namen in cilji, predvidene metode,
predvidena struktura poglavij, seznam ključnih virov. Vse skupaj morate oddati ali poslati v
tajništvo šole. Pri zaključni projektni nalogi lahko vaš mentor zahteva, da poleg najave
izdelate tudi dispozicijo.
Pri zaključni projektni in diplomski nalogi temo potrdi ali zavrne senat. Pri magistrski nalogi
ustreznost teme najprej preveri Komisija za študijske zadeve 2. stopnje, ki se načeloma
sestaja enkrat mesečno. V kolikor je tema v dispoziciji dobro utemeljena, komisija temo
potrdi ter pošlje naslov naloge v potrditev senatu, ki mora najkasneje v roku treh mesecev
podati končno potrditev (ali morebitno zavrnitev) teme. Po zaključenem postopku ste pisno
obveščeni o ustreznosti ali neustreznosti prijavljene teme.
4
1.2 PRIJAVA IN POTEK ZAGOVORA
Zagovor zaključne naloge lahko prijavite, ko imate poravnane vse študijske in druge
obveznosti (finančne obveznosti in obveznosti v knjižnici) in ko mentor oceni, da je
zaključna naloga primerna za zagovor. O datumu zagovora ste obveščeni pisno, datum
zagovora pa je objavljen tudi na ŠIS-u.
Pred prijavo zagovora zaključne naloge morate v referat oddati en mehko vezan izvod
(naloga naj bo tiskana obojestransko) in zgoščenko z nalogo za potrebe tehničnega pregleda.
Na zgoščenki naj bo naloga shranjena v formatu programa “Microsoft Office Word” ali
programa “OpenOffice Writer”. Naloga naj bo narejena v skladu s predlogo, ki je dostopna v
e-učilnici UP FTŠ – Turistice pod “Praktikum za zaključne naloge”. Oddana zaključna
projektna naloga mora biti lektorirana. Izbrani lektor (-ica) vam mora podpisati izjavo o
lektoriranju (priloga 4). Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu prejmete potrdilo, s
katerim se lahko prijavite na zagovor.
Prijavo zagovora opravite tako, da izpolnite ustrezni obrazec (priloge 5, 6, 7), ki ga oddate v
tajništvo šole. Prijavi morate priložiti izpolnjeno in podpisano izjavo o avtorstvu (priloge 8,
9, 10), izjavo o lektoriranju, potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu ter, poljubno, še
dovoljenje za objavo v publikacijah in spletnih straneh UP FTŠ – Turistice (priloga 11). V
primeru zaključne projektne naloge morate prijavi priložiti en mehko vezan in tehnično
ustrezen izvod naloge (naloga naj bo tiskana obojestransko), v primeru diplomske in
magistrske naloge morate prijavi priložiti tri, v kolikor imate somentorja pa štiri mehko
vezane in tehnično ustrezne izvode (naloga naj bo tiskana obojestransko).
Vse izjave se vložijo v osebno mapo študenta, ki jo hrani referat.
Zagovor oziroma predstavitev zaključne projektne naloge se praviloma izvede v skupini vsaj
petih kandidatov. Zagovor izvedete javno na seminarju pred drugimi kandidati – študenti in
mentorjem oz. visokošolskim učiteljem ali sodelavcem. Izjemoma je lahko zagovor
organiziran individualno, tako kot pri diplomskih nalogah. Na zagovoru predstavite svojo
zaključno projektno nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje
5
raziskave in uporabnost rezultatov dela. Čas predstavitve zaključne projektne naloge je
omejen na deset minut. Visokošolski učitelj oz. sodelavec vam na koncu postavi še do tri
vprašanja in spodbuja skupinsko razpravo.
Postopek zagovora pri diplomski in magistrski nalogi je enak in poteka javno. Komisija je
sestavljena iz treh članov (eden izmed članov je mentor naloge). V kolikor je pri nalogi
sodeloval tudi somentor, je komisija sestavljena iz štirih članov. Na začetku zagovora
predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za
zagovor zaključne naloge in študentu pojasni postopek zagovora. Nato predstavite nalogo,
zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost
rezultatov dela. Čas predstavitve diplomske naloge je omejen na petnajst minut, magistrske
naloge na dvajset minut. Po predstavitvi svoje mnenje o nalogi poda mentor (in morebitni
somentor), ki vam tudi postavi vprašanje, vezano na vsebino naloge. Svoja vprašanja
postavijo predsednik komisije in preostali člani, na poziv predsednika pa tudi drugi prisotni.
1.3 KONČNA ODDAJA ZAKLJUČNE NALOGE
Po uspešno opravljenem zagovoru zaključne projektne naloge oddate v tajništvo en mehko
vezan izvod, ki mu priložite zgoščenko, na kateri je zapisana naloga v pdf formatu. Pri
diplomski in magistrski nalogi oddate dva trdo vezana izvoda ki jima priložite zgoščenko,
na kateri je zapisana naloga v pdf formatu (vendar ne kot skeniranje že natisnjene naloge,
ampak v urejevalniku besedila nalogo shranite kot pdf format).
6
2 PRAKTIČNI NASVETI PISANJA ZAKLJUČNIH NALOG IN
PRIPRAVE ZAGOVORA
V tem poglavju boste spoznali ključne elemente, ki so pomembni za uspešno pisanje
zaključnega dela in raziskovanje, za poglobitev znanja pa priporočamo knjige, ki obravnavajo
to področje, kot na primer knjiga Metode družboslovnega raziskovanja avtorjev Toš in
Hafner.
2.1 PREDPRIPRAVA
Prvi problem, ki ga morate za uspešen začetek pisanja zaključnega dela razrešiti, je izbira
teme zaključne naloge.
Pri izbiri teme zaključne naloge je najtežja odločitev, v kakšno strokovno področje se
usmeriti. Ob obilici možnih tem in ne dovolj raziskanih področij v turizmu, se lahko odločite,
ali boste proučevali, npr.:
· posamezen pojav znotraj podjetja ali dejavnosti,
· podjetje ali dejavnost kot celoto (hotel, agencija, gostinski obrat, marketing, finance itd.),
· turistične dejavnosti na različnih teritorialnih in organizacijskih ravneh (turistični kraj,
občina, regija, država, LTO, TIC, GIZ, zavod, itd.).
Izbirate lahko med zelo ozko specializiranimi ali široko zastavljenimi temami, med
teoretičnimi in praktičnimi temami. Izbiri teme namenite še posebno pozornost, saj se
pogosto dogaja, da želi neizkušeni kandidat nekritično uvrstiti v nalogo vse, kar je o temi
izvedel. Eden od ključev izbire teme je tudi vrsta zaključnega dela, ki ga boste pisali
(zaključna projektna, diplomska ali magistrska naloga), saj imajo različne vrste zaključnih del
različne zahteve.
Pri izbiri teme izberete temo:
· ki vas zanima,
· ki bi jo radi še podrobneje raziskali,
· ki ste jo že deloma spoznali tekom šolanja na fakulteti.
7
V pomoč pri izbiri teme uporabljajte predvsem literaturo, diplome, magistrske naloge,
zaključne projektne naloge, ki so dostopni v knjižnici. V pomoč pri izbiri teme je tudi objava
naslovov tem, ki jih visokošolski učitelji in sodelavci redno razpisujejo na spletnih straneh
fakultete. Velikokrat je pri izbiri teme lahko v pomoč seminarska naloga, ki ste jo že napisali
v času študija.
Pogosto je izbor teme odvisen od razpoložljivega gradiva, potreb prakse, materialnih
možnosti, razpoložljivega časa, predvsem pa od interesnega področja, ki posameznikovim
željam najbolje ustreza.
Ko si razjasnite, katera naj bi bila okvirna tema zaključne naloge, poiščite in predelajte
ključno literaturo in vire področja, ki ga boste proučevali v svoji zaključni nalogi. Še preden
se lotite prijave teme zaključne naloge, se prepričajte, ali imate dovolj literature in virov za
uspešno pisanje zaključne naloge. Pregled literature je zelo pomemben korak, saj s tem
postavite temelje za izdelavo zaključne naloge.
Tretja aktivnost, ki jo morate uspešno opraviti, je izbira mentorja zaključne naloge. S
potencialnim mentorjem vzpostavite kontakt (elektronska pošta, govorilne ure) in mu na
kratko predstavite temo in morebitni naslov ter se dogovorite za nadaljnje aktivnosti. Ključno
vprašanje, ki se poraja vsakomur, ki mora napisati zaključno nalogo, je koga izbrati za
mentorja. Najpomembneje pri izbiri je, da izberete mentorja, ki obvlada in sam tudi proučuje
področje, o katerem želite pisati svojo zaključno nalogo.
Kdo je lahko mentor zaključnega dela?
To je odvisno od vrste zaključne naloge, ki jo želite izdelati. Za diplomske in magistrske
naloge so lahko mentorji samo visokošolski učitelji (predavatelj, višji predavatelj, docent,
izredni profesor, redni profesor). Za zaključne projektne naloge pa so lahko mentorji tako
visokošolski učitelji kot tudi visokošolski sodelavci (kamor sodijo asistenti). Poleg mentorja
lahko izberete tudi somentorja, ki naj bo priznan strokovnjak s področja turizma, visokošolski
učitelj ali asistent UP FTŠ – Turistice.
8
Ko se dogovorite z mentorjem o ključnih vprašanjih zaključnega dela, se začne postopek
prijave teme zaključne naloge (več o administrativnem postopku si preberite v prvem
poglavju).
Prvi korak prijave zaključne naloge je priprava dispozicije, ki je nujni del prijave za
magistrsko in diplomsko nalogo, medtem ko pri zaključni projektni nalogi dispozicija ni
obvezna (lahko pa mentor zahteva dispozicijo tudi pri zaključni projektni nalogi).
Pisanje dispozicije je zahtevno delo saj predstavlja velik del potrebnega dela za izdelavo
naloge. Dobro zastavljena dispozicija pomeni jasno začrtano pot, opredeljene potrebe po
informacijah, izbor metode dela, literaturo itd.. Je kot dobra priprava na potovanje pri kateri
načrtujete kam boste šli, se odločate kaj si želite ogledati, pripravite spisek potrebne opreme
in opravil, ki jih morate narediti pred odhodom itd..
Dobro zastavljena zasnova naloge je v veliko oporo pri nadaljnjem delu in načrtovanju
aktivnosti, ki so potrebne za izdelavo naloge. Priporočljivo je, da dispozicijo oddate, ko ste si
že odgovorili na vsa ključna vprašanja v zvezi z izbrano temo in pregledali literaturo.
Odstopanje od dispozicije in različne spremembe (npr. naslova, somentorja) zahtevajo
dodatne obravnave strokovnih komisij, kar utegne spremeniti vaš časovni načrt.
Dispozicija naj obsega približno od dve strani za diplomsko do maksimalno deset za
magistrsko nalogo. Strani v dispoziciji morajo biti oštevilčene, prav tako poglavja,
seznam uporabljenih virov mora biti razvrščen po abecedi.
Dispozicija naj vsebuje:
· utemeljitev izbora teme,
· namen naloge (zakaj želi obravnavati izbrano temo),
· cilje naloge (kaj želi z nalogo doseči),
· metodologijo dela,
· strukturo naloge,
· seznam uporabljenih virov.
9
V dispoziciji je treba predstaviti, kako boste temo obravnavali in kaj se je do sedaj že
ugotovilo na tem področju. Opozoriti je treba tudi na morebitne posebne vsebinske probleme,
če jih predvidevate. Predstaviti morate tudi predvidene metode (način) dela, ki jih boste
uporabili pri obdelavi teme, in utemeljiti njihovo izbiro (zakaj). Predstavite strukturo naloge,
iz katere mora biti razvidno vsebinsko zaporedje poglavij in podpoglavij.
V dispoziciji je potrebno navesti sledeče:
1. zakaj je bil izbran določen naslov in cilji, ki jih želite doseči: motiv za izbiro naloge -
poznavanje teme, dodatno poglabljanje v izbrano problematiko, ipd..
Primer (skrajšano): Problem okolja postaja osrednje vprašanje turističnega razvoja.
Mnogo gospodarstev, regij in krajev vidi izhod iz gospodarske krize prav v turizmu, ki še
ni dovolj razvit. Vpliv turizma na okolje pa je raznovrsten. Vpliva na naravno okolje,
družbeno okolje in gospodarsko okolje. Z nalogo želimo spoznati problematiko vpliva
turizma na naravno okolje, konkretneje v občini X. Cilj naloge je izpostaviti tiste elemente
v naravnem okolju, na katere ima turizem trenutno največji ter opredeliti tiste, na katere
bi sedanji tempo razvoja lahko imel negativne posledice.
2. metoda(e), ki jo (jih) nameravate uporabiti pri delu: na kakšen način boste pridobili
potrebne podatke (primarne ali sekundarne raziskave), kakšno analitično metodo boste
uporabili in zakaj prav njo.
Primer 01: Pri izdelavi naloge bodo uporabljeni že zbrani statistični podatki, na podlagi
katerih bodo izračunani verižni indeksi, ki bodo prikazali trende sprememb. Izračun
indeksov na letni ravni sicer zakriva medletna sezonska nihanja, vendar daje kljub temu
dobro informacijo o smeri gibanja določenega pojava
Primer 02: Za izdelavo naloge bo potrebno izvesti anketo/intervju, v katero bodo vključeni
strokovnjaki za razvoj turizma v vseh upravnih enotah Republike Slovenije. Osebna anketa
daje boljše podatke in večje število respondentov kot pisna, zahteva pa več časa in
koordinacije za izvedbo. Pridobljeni podatki bodo analizirani po dveh kriterijih in sicer
glede na izobrazbo in glede na delovno dobo anketiranih. Tako pridobljene informacije
10
bodo podale odgovor o pomenu izobrazbe in delovne dobe na navade potencialnih
turistov.
3. struktura naloge, podana z grobo vsebino ter okvirnim kazalom: groba predstavitev
naloge. V pomoč (ne v prepis) je ta (skrajšan) primer:
V prvem delu naloge bo prikazan različen pristop k promociji hotelskih storitev. Temu bo
v drugem delu sledil praktičen prikaz promocijskih aktivnosti hotela X, ki bo vključeval
tako promocijske aktivnosti na domačem kot tujem tržišču. V tretjem delu bodo prikazana
odstopanja od teoretičnih modelov in poskus ugotavljanja razlogov zanje. Naloga bo
zaključena s sklepnimi ugotovitvami in napotitvami na morebitne nadaljnje raziskave, ki bi
dodatno osvetlile obravnavano tematiko.
4. seznam uporabljenih virov, ki jih boste uporabili pri izdelavi naloge: spisek relevantne
literature, ki opisuje izbrano tematiko, opredelitev možnih virov informacij potrebnih za
izdelavo naloge
Svetujemo vam, da si pripravite tudi časovni in finančni načrt (npr. priprava dela, nabava in
študij literature, terensko delo, izvedba anket, obdelava podatkov, izdelava grafov, pisanje
besedila, lektoriranje naloge, razmnoževanje, vezava idr.).
2.2 PISANJE
V tem poglavju bomo na kratko predstavili ključne elemente pisanja zaključnega dela, ki
pripomorejo k hitremu pisanju. Tukaj ne bodo predstavljena tehnična navodila, ker bodo le-ta
predstavljena v tretjem poglavju.
Pisanje zaključne naloge je kompleksno in sistematično delo in zato pisanje takega dela traja
več časa (ponavadi traja od enega meseca naprej). Iz izkušenj sodeč lahko trdimo, da so pri
pisanju zaključnega dela uspešnejši študenti, ki so vsakodnevno v procesu pisanja zaključne
naloge, torej tisti, ki je ne pišejo samo občasno. V veliko pomoč pri pisanju sta prav terminski
načrt in ciljna naravnanost kot npr. (do petka bom prebrskal literaturo, do nedelje bom napisal
to poglavje, itd.). Postavljanje delnih ciljev motivira k nadaljnjemu delu, ko so cilji doseženi.
11
Začetki pisanja so najtežji, zato se je dobro držati dispozicije, ki sta jo vaš mentor in senat
potrdila. Kot je bilo že omenjeno, je dispozicija načrt dela, ki vam pomaga pri pisanju samega
dela. Že v sami dispoziciji nanizate ključne vsebinske dele.
Naslov zaključnega dela mora odsevati vsebino. Ne sme biti preširok in niti preozek; mora
biti kratek in jasen. Komplicirani, dolgi ali preozki naslovi odbijajo bralca od nadaljnjega
branja.
Zaključno delo naj vsebuje naslednje vsebinske dele:
1. Uvod
2. Obdelava teme
3. Zaključek
V uvodnem delu so predstavljeni predmet obravnave, smisel, cilji, problemi ter dosedanje
raziskave na tem področju. Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo
teme in struktura naloge. Uvod naj ne bo predolg (do deset odstotkov pisnega dela naloge).
Osrednji del naloge je sestavljen iz teoretičnega dela, ki mu sledi analitični del. Zaključna
naloga mora imeti tudi perspektivni del s predlogi za reševanje odkritih problemov, z napotki
za nadaljnje raziskave, navodili za ukrepanje in podobno.
· Teoretični del je sestavljen iz kritičnega pregleda virov s poudarkom na njihovih dobrih
in slabih straneh. Predstavljeni naj bodo različni pogledi na izbrano področje (različne
teorije) in izhodišča, na katerih bo temeljil analitični del naloge.
· V analitičnem delu predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča,
podatke in informacije. V tem delu problem najprej vsestransko opišite, nato analizirajte
njegove značilnosti, zveze, funkcije in odnose do drugih pojavov ali celovitega okolja.
Analiza izbranega problema temelji na teoretičnem delu. Postavite in preverite svoje
hipoteze o pojavu. Nato na podlagi ovrženih ali potrjenih hipotez v sintezi oblikujte
končno razlago rezultatov. Rezultate kritično ocenite in svojo razlago primerjajte s
splošnimi in že znanimi ugotovitvami.
12
· V perspektivnem delu primerjajte vaše rezultate s teorijo, nato pa predlagajte konkretne
rešitve, ukrepe in aktivnosti, ki bodo izbrano temo dodatno osvetlile.
V razpravo ne vključujte vsega gradiva, tabel in drugih prikazov. Izberite najpomembnejše in
tiste, ki najustrezneje in jedrnato prikazujejo vaše ugotovitve in zaključke.
V zaključku podajte odgovore na vsa ključna vprašanja, ki ste si jih zastavili na začetku.
Kritično povzemite in ovrednotite uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Opozorite na
nepopolnosti in na morebitne potrebe po dodatnih raziskovanjih in pojasnitvah problema. V
zaključku ne posplošujte in ne odpirajte novih področij, ki jih v nalogi niste obdelali.
Zaključek naj obsega približno deset odstotkov pisnega dela naloge.
Prva naloga pred začetkom pisanja je dobro proučiti tehnična navodila. Ko jih poznate, si že
na samem začetku pisanja uredite v dokumentu vse tehnične elemente (oblika črk,
obojestranska poravnava, razmiki), ker popravljanje na koncu pisanja lahko bistveno
spremeni tekst po straneh, kar zahteva naknadne popravke. Dobro je, da na začetku nastavite
v dokumentu še sprotno javljanje tipkarskih napak, ker jih na ta način popravljate sproti.
Druga naloga je dobro proučiti ključno literaturo in vire, ki vam pomagajo, da si sestavite
miselni vzorec o sestavi poglavja in si izpišete ključne stavke (povzetke) ki jih boste uporabili
pri pisanju. Uporabljene povzetke oziroma uporabljene dele literature označite, kar vam bo
lahko v nadaljnjih postopkih pisanja koristilo. Uredite si tudi način hrambe virov, tako da
boste natančno vedeli kje imate določen vir. Vire lahko hranite na različne načine: po temah,
po abecednem redu, po svojem kazalu, po vrsti: članki na spletu, revije, poglavja knjig itd..
Sproti vstavljajte citate, opombe, literaturo in označbe naslovov (tabel, slik). V kolikor te
elemente pustite za konec, postane to zelo zamuden postopek. Velikokrat se npr. zgodi, da
nekaj od nekod prepišete, potem pa se ne spomnite vira. V urejevalnikih besedil obstaja
avtomatizirano vstavljanje literature, poleg tega pa imate na voljo tudi številno brezplačno
programsko opremo (t.i. urejevalniki literature oziroma reference managament software), ki
avtomatsko poskrbi za skladnost virov in vam omogoči, da se vi čim bolj osredotočite na
vsebino naloge.
13
Jasnost in jedrnatost pisanja sta ključna elementa za boljše razumevanje teksta, le-to pa se
lahko poveča, v kolikor besedilo, ki ste ga napisali, preberete večkrat (lahko tudi drugi dan)
ali pa če tekst prebere nekdo, ki ga pred tem še ni prebral.
Zgodi se, pisec zaključnega dela dobi tako imenovano “blokado pisanja”. V takih primerih si
je najbolje vzeti odmor (dolg po potrebi). V kolikor pisec ne najde luči na koncu predora, je
prav, da se posvetuje z mentorjem, ki mu bo s svojimi izkušnjami znal pokazati pravo pot.
Oblikovanje tabel in raznih grafov je zahtevno opravilo zadeva predvsem za tiste, ki
tovrstnega oblikovanja ne uporabljajo pogosto. Priporočamo, da si ustvarite miselni vzorec
tabel in slik, preden jih začnete oblikovati. Ne začnite jih takoj oblikovati, raje prej osvežite
to znanje in se v uporabljenem orodju prej malo “igračkate”, da osvojite temeljne veščine
oblikovanja tabel in grafov. Ko začnete izdelovati tabele in slike, vam mora biti že jasno,
kako boste natisnili svoje zaključno delo. V kolikor bo to v barvni verziji, boste lahko grafe
in tabele pustili v barvah, v kolikor bo to v črno beli verziji bo potrebno grafe in tabele
prilagoditi temu sistemu tiskanja.
2.3 POPRAVKI
Popravki so bili in bodo, kar vas ne sme spraviti v slabo voljo. Vsak dober mentor po prvem
branju zaključnega dela zagotovo vidi možnosti izboljšave in predlaga dopolnitve. Pri
popravkih je zelo pomembno, da se jih lotevate korak za korakom. Vsak popravek označite
tako, da je razvidno, da ste ga opravili. V tem delu je potrebno biti še posebej pozoren, saj
mentorjem ni všeč, če ste pri tem nedosledni.
Ta del je za pisca posebej težaven, saj je že veliko časa vložil v pisanje in bi rad delo kaj hitro
končal. Zato velikokrat površno popravi zaključno delo oziroma dopolni pripombe mentorja.
2.4 ZAGOVOR
14
Ko oddate zaključno nalogo, sledi zagovor, ki je za nekatere študente kar zahteven, saj se
prvič soočijo z javno predstavitvijo določene tematike. Najpomembnejša pri zagovoru je
sama priprava. Pripravljena predstavitev v elektronski obliki (s pomočjo orodja Microsoft
PowerPoint ali OpenOffice Impress) je dobrodošla, saj vam bo v pomoč pri predstavitvi
tematike. Z vnaprej pripravljeno predstavitvijo lažje sledite vlečete rdečo nit zagovora.
Predstavitev naj bo kratka, do deset prosojnic za zaključne projektne in diplomske naloge. Za
zagovor magistrskih nalog je zaradi obsežnosti tematike in seveda večje dolžine trajanja
zagovora lahko tudi do dvajset prosojnic.
Pomembno je, da zagovor oblikujete tako kot nalogo, da na prosojnicah predstavite namen in
cilje naloge, metodologijo, vsebino in glavne ugotovitve zaključne naloge. Besedilo naj ima
črke velikosti vsaj 24 točk ob tem pa bodite pozorni, da ne uporabljate velikih tiskanih črk.
Na prosojnico napišite zgolj ključne besede. Uporabljajte tudi slike, tabele, grafikone. Pri
izbiri barvnih kombinacij prosojnic se ne poslužujte rdeče in zelene barve.
Ko pripravite predstavitev, je pomembno, da vadite sam zagovor. V novih programih za
izdelavo predstavitev je možno zagovor tudi snemati in ga tudi časovno izmeriti. Vadite
zagovor toliko časa, da se bo končal v danem časovnem okviru (deset minut za zaključno
projektno in diplomsko nalogo ter deset do petindvajset minut za magistrsko nalogo).
Ko se odpravljate na zagovor vzemite s seboj predstavitev na dveh pomnilniških medijih
(USB pomnilnik in zgoščenka), za vsak primer pa si predstavitev pošljite še na elektronski
naslov, ker nikoli ne veste ali bo vse delovalo. Na zagovor se odpravite pravočasno.
Po predstavitvi zaključne naloge boste odgovarjali na vprašanja. V kolikor vprašanja ne
razumete, poprosite člana komisije za pojasnitev. Na vprašanja odgovarjajte natančno in
jasno ter argumentirajte svoje trditve.
15
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKOV
V tem poglavju bomo podrobno predstavili tehnična navodila za pisanje pisnih izdelkov
(tehnična navodila torej veljajo tako za seminarske naloge, kot tudi za zaključne naloge).
3.1 OBSEG PISNIH IZDELKOV IN VEZAVA
Obseg, strukturo in način vezave seminarske naloge določi nosilec posameznega predmeta.
Zaključna projektna naloga obsega (brez tehničnih strani in prilog) najmanj 2 avtorski poli
(ena avtorska pola obsega 30.000 znakov s presledki), kar je 60.000 znakov približno 32
strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča minimalni obseg naloge. Držite se
pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s številom avtorjev. Naloga mora
biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2. Naloga je mehko vezana,
toplotna vezava (spiralna vezava ni dovoljena), platnice so kartonaste in bele barve. Črke na
platnici so črne barve.
Diplomska naloga obsega najmanj 3 in največ 4 avtorske pole, kar je 90.000 – 120.000
znakov, oziroma 48 do 64 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
številom avtorjev. Biti mora napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže 80g/m2.
Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni strani
(rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica diplomiranja.
Magistrska naloga obsega najmanj 4 in največ 6 avtorskih pol, kar je 120.000 – 180.000
znakov, oziroma 64 do 96 strani. V kolikor je avtorjev več, se temu ustrezno poveča
minimalni obseg naloge. Držite se pravila, da se minimalni obseg naloge v znakih pomnoži s
številom avtorjev. Naloga mora biti napisana na belem papirju formata A4, minimalne teže
80g/m2. Naloga je vezana v trde platnice v temno modrem platnu z zlatimi črkami. Na hrbtni
strani (rob naloge) naj bo napisan vaš priimek, ime ter letnica magistriranja.
16
3.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE STRANI
Številčenje
Platnica in prva notranja stran v trdo vezanem izvodu oz. naslovna stran pri mehko vezanem
izvodu ni oštevilčena. Ostale “tehnične” strani pred osnovnim besedilom (zahvala, kazalo...)
so oštevilčene z malimi rimskimi števili. Prva stran besedila naloge se oštevilči z arabsko
številko 1. Številčenje se nato neprekinjeno nadaljuje do konca naloge. V kolikor zaključna
naloga vsebuje tudi priloge, se prilog ne številči. Številka strani se nahaja v spodnjem
zunanjem kotu strani.
Razvrstitev
1. Platnica ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 12.
2. Prvi notranji list je prazen.
3. Notranja naslovna stran ima predpisano vsebino, ki je prikazana v prilogi 13. Na tem
mestu še posebej poudarjamo, da je poleg letnice vedno napisan kraj “Portorož” in ne kraj
bivanja študentov.
4. Stran z zahvalo mentorju, podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri
nastajanju naloge (ni obvezna).
5. Strani s podatki o zaključni projektni, diplomski ter magistrski nalogi v slovenskem in
angleškem jeziku (vsak jezik na svoji strani). Uporabljajte natančno takšno obliko, ločila
in okrajšave, kot so prikazane v prilogi 14 in 15. Dodatno in neobvezno ji lahko sledi
stran s podatki o diplomski nalogi v italijanskem ali nemškem jeziku.
6. Kazalo vsebine in morebitna kazala tabel, slik, grafov in prilog.
7. Strani z osnovnim besedilom naloge od uvoda do zaključka.
8. Seznam uporabljenih virov.
9. Priloge (v kolikor so).
Oblikovanje strani
Notranje strani pisnih izdelkov imajo naslednje robove:
· notranji rob: 3,5 cm (zaradi vezave)
· zunanji rob: 2,5 cm
· zgornji rob: 2,5 cm
· spodnji rob: 2,5 cm
17
3.3 OBLIKOVANJE BESEDILA
Naloga mora biti pisana z urejevalnikom besedil (z računalniškim programom). Pri
seminarski, diplomski ter magistrski nalogi je tisk dvostranski. Pri zaključni projektni nalogi
je tisk enostranski. Besedilo naj bo pisano z znaki velikosti 12 pik. Za osnovno besedilo
uporabite tip črk Times New Roman. Za naslove, tabele itd. uporabite tip črk Arial. Pri vseh
pisnih izdelkih naj bo osnovno besedilo pisano v razmaku 1,5 vrstice (izjema je besedilo v
tabelah, kjer naj bo enojni razmak). Besedilo naj bo poravnano obojestransko.
Številke v besedilu lahko navajate z besedo (npr. hotel s tristo zaposlenimi) ali jih izpišete s
številko (npr. hotel s 300 zaposlenimi). Pri pisanju se odločite za sistem uporabe številk v
besedilu in pri njem dosledno vztrajate.
Med odstavki naj bo prazna vrstica, ravno tako med poglavji in podpoglavji. Prva vrstica
odstavka ni zamaknjena. Vsako novo poglavje (ne pa tudi podpoglavje) se začne na novi
strani. Bodite tudi pozorni, da stran ne bo skoraj prazna (na primer, da so na eni strani zgolj
tri vrstice besedila).
3.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALA
Besedilo pisnih izdelkov je razdeljeno v poglavja. Kadar je potrebno poglavje deliti na več
smiselno zaokroženih celot, to storite s podpoglavji. Kadar poglavje razdelite na podpoglavja,
morata biti najmanj dve podpoglavji. Besedilo z velikim številom poglavij je nepregledno,
zato je potrebno pred vsakim novim poglavjem oz. delitvijo na podpoglavje pretehtati ali je
misel, ki jo boste v poglavju obdelali, dovolj močna za samostojno poglavje oz. podpoglavje.
Naslove poglavij (prvi nivo) in podpoglavij (tretji nivo) pišete poudarjeno oz. krepko
(bold). Ne podčrtujete in ne uporabljate ležečih črk (italic).
Pri številčenju poglavij in podpoglavij ne uporabljajte več kot tri nivoje (le izjemoma štiri).
Pri nadaljnji delitvi besedila raje uporabite neoštevilčene mednaslove in podobno. Na nobeni
ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike. Uvoda, zaključka, in seznama
18
uporabljenih virov ne številčite. Kadar pričnete z novim poglavjem, morate vedno napisati
uvodno besedilo in šele nato začeti s podpoglavji. Kazalo uvrstite na začetek naloge. V
kazalu označite največ tri nivoje poglavij in podpoglavij in strani, na katerih se nahajajo.
Kazalo vsebine naj ima posamezne nivoje zamaknjene. Kadar je v nalogi veliko tabel, slik,
grafov in prilog, pripravite tudi zanje kazala in jih uvrstite za osnovnim kazalom.
Tabela 1: Primeri oblikovanja naslovov poglavij
Nivo
poglavja
Slog
pisave
Skupne
lastnosti sloga
Specifične
lastnosti sloga
1 Naslov 1 • pisava Arial
• leva poravnava
• razmik 1,5
• brez zamika
14 pik, velike tiskane, krepko
2 Naslov 2 14 pik, velike tiskane, običajno
3 Naslov 3 12 pik, male tiskane, krepko
Skrajšan primer:
UVOD
1 NAČRTOVANJE IN ANALIZA PREHRANE
1.1 DNEVNIK PREHRANE IN AKTIVNOSTI
1.2 PRIPOROČILA ZA DNEVNE VNOSE
2 ANALIZA PREHRANSKIH NAVAD ŠTUDENTOV TURISTICE
2.1 RAZISKOVALNI NAČRT
2.1.1 Populacija in vzorčenje
2.1.2 Obrazec za vnos prehrane in aktivnosti
2.2 REZULTATI
2.2.1 Opis vzorca
2.2.2 Ritem prehranjevanja in razmerja med obroki
2.2.3 Energijska vrednost obrokov
3 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE PREHRANSKIH NAVAD
3.1 UVEDBA ZAJTRKA
3.2 PRILAGODITEV URNIKA
3.3 POZORNOST PRI IZBIRI ŽIVIL IN JEDI
ZAKLJUČEK
19
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
PRILOGE
3.5 TABELE, SLIKE, GRAFI, ENAČBE IN OBRAZCI
Tabelarični in slikovni prikazi (grafi, fotografije in druge ilustracije) se morajo nahajati čim
bliže besedilu, ki jih opisuje. Pri tem morate paziti, da bo celotna tabela, slika, graf, enačba in
obrazec na eni strani in sicer od naslova do navedbe vira. Le izjemoma je lahko tabela daljša
od ene strani. V tem primeru na naslednji strani ponovite skrajšan naslov tabele z oznako, da
gre za nadaljevanje tabele, in glavo tabele za lažje spremljanje. V besedilu se na tabelo, graf,
sliko, enačbo in obrazec sklicujete tako, da navedete njeno številko. Tabele, grafe in slike
poravnajte levo, pri enačbah in obrazcih pa uporabite sredinsko poravnavo.
Tabele, slike in grafi naj bodo v nalogi uokvirjeni. Vse tabele in slike imajo svoje zaporedno
številčenje z arabskimi številkami ne glede na njihovo izmenično pojavljanje (npr. tabela 1,
tabela 2, slika 1, tabela 3, slika 2). Pred naslovom in za virom tabele, slike, grafa vstavite eno
prazno vrstico. Za pisanje tabel, grafov in slik uporabite tip črk Arial. Slogi pri označevanju
tabel, slik, grafov so sledeči:
Tabela 2: Primeri oblikovanja naslovov tabel, slik, grafov
Velikost in oblika črk
Tabela 1: naziv tabele Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
Slika 1: naziv slike Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
Graf 1: naziv grafa Arial, 12 pt, leva poravnava, krepko
a) Tabele
Tabela mora vsebovati:
· Zaporedno številko in naslov tabele. Naslov, ki je daljši od ene vrstice, naj se oblikuje
viseče (prva beseda v drugi vrstici naj bo poravnana s prvo besedo naslova).
· Glavo tabele, kjer je označena vsebina posameznih stolpcev. Besedilo v naslovih
stolpcev naj bo postavljeno v sredino (center). Glava tabele naj bo osivljena (25 %
sivina).
20
· Jedro tabele, ki je sestavljeno iz vrstic s podatki (če prikazujete številčne podatke, naj
bodo poravnani na desno).
· Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne elemente tabele.
Opombam sledi razlaga uporabljenih kratic in simbolov.
· Na koncu tabele navedete vir iz katerega je tabela prepisana ali prirejena. Vire navajate
skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Vsebinsko navedete:
- vir, če je tabela v celoti povzeta iz nekega dela, članka itd.,
- vir podatkov, če je tabela sestavljena na osnovi objavljenih podatkov,
- če je tabela prirejena oz. dopolnjena na osnovi določenega vira, to navedete (Prirejeno
po Mihalič, 1996, 75),
- če je tabela narejena na osnovi podatkov iz lastnih raziskav namesto svojega imena
napišete avtor.
Tabele morajo biti pregledne in ilustrativne. V primeru, da v tabeli prikazujete decimalna
števila, bodite pozorni, da bo pri vseh številih enako število decimalnih mest. V komentarju
tabele ne ponavljate tistega, kar je iz tabele že razvidno, ampak dodatno pojasnite tabelo. Na
primer razložite zakonitosti oz. informacije, ki so posredno razvidne iz tabele. V komentarju
lahko tudi analizirate gibanja, ki so razvidna iz tabele.
Primer: Trend porasta števila prihodov, ki je prikazan v tabeli 3, kaže na dejstvo, da postaja
Slovenija vedno bolj priljubljena destinacija.
Tabela 3: Prihodi domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju 2003-2009
Tuji turisti Domači turisti Skupaj
2003 1.373.137 872.931 2.246.068
2004 1.498.852 842.429 2.341.281
2005 1.554.969 840.041 2.395.010
2006 1.616.650 867.955 2.484.605
2007 1.751.332 929.846 2.681.178
2008 1.771.237 994.957 2.766.194
2009 1.668.098 1.053.904 2.722.022
Vir: SURS, 2010
21
b) Grafi in slike
Slike označujete podobno kot tabele. Številčite jih po vrstnem redu in ob tem skrbite, da je
celotna slika na eni strani. Pri slikovnih prikazih podatkov uporabite prikaz, ki bo izpostavil
bistvo prikaza. Tako uporabite linijski graf za prikaz trendov, stolpiče za prikaz strukture oz.
odnosa med več kategorijami itd.
Pri grafih upoštevajte črno-bel izpis, ko označujete posamezne serije podatkov. Moder in
zelen stolpec bosta v ČB izpisu enaka! Primer grafičnega prikaza podatkov je prikazan
spodaj.
Graf 1: Dinamika prihodov domačih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju
1995-2009
Vir: SURS, 2010
c) Enačbe in obrazci
Enačbe in obrazce napišite v novi vrstici in v poševnem tisku. Posamezno enačbo oziroma
obrazec zaporedno številčite in se v besedilu sklicujte nanjo. Vir enačbe navedite med
besedilom. Primer:
(1)
22
3.6 OPOMBE POD ČRTO
Opombe pod črto uporabite takrat, kadar želite dodatno pojasniti kakšno misel iz osnovnega
besedila oz. dodati pripombo ali informacijo, s katero ne želite obremenjevati osnovnega
besedila, saj bi s tem prekinili tok misli.
Opombe pod črto pišite z enakimi črkami kot osnovno besedilo, vendar zmanjšane velikosti
(običajno dve piki manj).
· Opombe pod črto se morajo nahajati na strani, na katero se nanašajo.
· Opombe številčite in sicer od ena dalje skozi vse besedilo.
· Oznako opombe zapišete nadpisano to je rahlo dvignjeno in pomanjšano vendar v enaki
obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno besedilo.
· Oznako napišete za besedilom brez presledka. Primer: turizem bistveno prispeva k bruto
domačemu proizvodu1.
· Na koncu opombe pod črto postavite piko.
3.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU
Obstaja več načinov (pravil) navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljenih virov.
Največkrat uporabljeni sistemi so APA, MLA, Turabian, Harvard, Chicago in Vancouver, ki
natančno predpisujejo način navajanja virov, citiranje in druge stilistične elemente.
Na UP FTŠ – Turistici uporabljamo obliko, ki temelji na APA pristopu in je navedena v
nadaljevanju. Način navajanja virov ter citiranja morate dosledno uporabljati v celotnem
pisnem izdelku. Pristop APA temelji na sistemu avtor/datum, kar pomeni, da navedete avtorja
s priimkom in letnico izdaje dela. Vir med besedilom navajate v oklepaju. Avtorja in letnico
ločite z vejico – npr. : (Jurinčič, 2009). V seznamu uporabljenih virov navedete celoten
bibliografski zapis tega dela. Iz besedila mora biti razvidno, iz katerega vira (avtor in leto
1 V nadaljevanju BDP.
23
objave) povzemate neke ugotovitve. Kadar se v istem odstavku še vedno opirate na isti vir, ni
potrebno ponovno pisati letnice izdaje.
Pri navajanju avtorjev ne navajate njihovih akademskih in drugih naslovov. Če je več virov
istega avtorja v istem letu, ob letnico dodamo črke a, b, c,... (G. Sedmak, 2006a, 2006b), če
pa je celo več avtorjev z istim priimkom, potem pripišemo pred priimek še veliko začetnico
imena, s piko in presledkom (S. Sedmak, 2006; G. Sedmak, 2006a).
V nadaljevanju opisujemo primere, kako navajati vire v besedilu. Pravila za navajanje virov
so povzeta po spletni strani www.apastyle.org. Na omenjeni spletni strani boste našli še več
primerov citiranja in navajanja virov v besedilu in v seznamu uporabljenih virov.
Tabela 4: Nekateri primeri navajanja virov v besedilu
Vrsta vira Prva omemba vira v
besedilu
Vsaka naslednja omemba
vira v besedilu
Delo enega avtorja (Walker, 2007) (Walker, 2007)
Delo dveh avtorjev (Walker in Allen, 2008) (Walker in Allen, 2008)
Delo treh avtorjev (Bradley, Ramirez, in Soo,
2009)
(Bradley et al., 2009)
Delo štirih avtorjev (Allen, Bradley, Ramirez,
in Soo, 2009)
(Allen et al., 2009)
Delo petih avtorjev (Walsh, Bradley, Allen,
Ramirez, in Soo, 2009)
(Walsh et al., 2009)
Delo šestih ali več avtorjev (Wasserstein et al., 2010) (Wasserstein et al., 2010)
Organizacija kot avtor (v
primeru, da za
organizacijo obstaja
kratica)
(Statistični urad Republike
Slovenije [SURS], 2010)
(SURS, 2010)
Organizacija kot avtor (v
primeru, da za
organizacijo ne obstaja
kratica)
(Univerza v Pitsburgu,
2010)
(Univerza v Pitsburgu,
2010)
a) delo enega avtorja
· Jere Lazanski (2010) ugotavlja, da se turizem na spremembe v okolju odziva…
24
· Analiza kakovosti turističnih brošur različnih kategorij hotelov (Trdan Lavrenčič, 2010)
je pokazala, da…
· Jere Lazanski je leta 2010 predstavila možnost reševanja izzivov s pomočjo sistemskega
pristopa... Jere Lazanski nadalje ugotavlja, da...
b) delo dveh avtorjev
Postopek je enak kot pri enem avtorju. Vedno navajate oba avtorja po vrstnem redu, kot sta
navedena na viru, ki ste ga uporabili.
· Leta 2010 sta Cvikl in Mekinc ugotovila, da je …
· Cvikl in Mekinc (2010) v svojem delu ugotavljata, da…
· Skrb za varnost osebnih podatkov gostov omogoča zaupanje gosta (Cvikl in Mekinc,
2010) in...
c) delo od treh do petih avtorjev
Prvič navedete vse avtorje, v naslednjem navajanju istega vira pa le prvega s pripisom “et al.”
(lat. “in drugi”). Kadar bi lahko prišlo do zmede, ker imata dve skupini avtorjev vire izdane v
istem letu in s prvim (ali več zaporednih) avtorjem z enakim priimkom, navajate kasneje
toliko avtorjev, da je popolnoma jasno, iz katerega vira izhajajo zapisane navedbe. Med
zadnji in predzadnji priimek vstavite besedo “in”.
Prva omemba:
· Brezovec, Sedmak in Vodeb (2007) poudarjajo pomen …
V nadaljevanju:
· V primerjavi števila nočitev in števila gostov Brezovec et al. (2007) ugotavljajo, da
obstaja…
d) delo šestih in več avtorjev
V besedilu že prvič navedete samo prvega avtorja in letnico ter dodate “et al.”. V kolikor bi
lahko prišlo do zmede pri identifikaciji vira zaradi dveh skupin z enakim priimkom prvega
avtorja, naštevate toliko avtorjev, da je razvidno, kateri vir imate v mislih. V spisku
uporabljenih virov navedete vse avtorje.
25
e) organizacija kot avtor
Običajno navajate polno ime organizacije, ki je avtor vira. Oznaka je lahko krajša vendar
mora omogočati prepoznavo vira v spisku uporabljenih virov na koncu pisnega izdelka.
Dolga imena krajšate tako, da pri prvi omembi vira izpišete celotno ime in okrajšavo v
oglatem oklepaju, kasneje pa le skrajšano obliko.
· Prva navedba vira: (Statistični urad Republike Slovenije [SURS], 2010)
· Naslednja navedba: (SURS, 2010)
Krajša imena in imena, kjer bi kratica lahko povzročala nesporazume, izpisujete vedno v
celoti.
f) citiranje
Citiranje je dobesedno navajanje besedila avtorja vira, prepis tabele ali slike. Dobesedno
navajanje uporabljate takrat, ko želite posebej izpostaviti besede avtorja, ker lepo ilustrirajo
tisto, kar ste sami želeli povedati. Pri navajanju vira dodate poleg imena in letnice tudi stran
oz., številko tabele ali slike, ki jo navajate, da bi lažje našli referenčni podatek. Citirano
besedilo navajate v navednicah, če je citat daljši od dveh vrstic, ga običajno napišete v nov
odstavek z levim robom, zamaknjenim v desno.
· Citirano besedilo na koncu označite: (Brezovec in Nemec Rudež, 2009, str. 15-16)
· Krajše citate v besedilu citirate lahko tudi:
... vendar, kot razlaga Trunkl (2010, str. 138), je “supervizija metoda izkustvenega
učenja iz dela, ki jo lahko posamezniki in turistične organizacije uporabljajo za svoj
osebni, profesionalni, kolektivni razvoj”.
Tabele in slike označite pod tabelo in sliko na način:
· Kotler, 1995, sl. 4.1
· Morrisson, 1988, tabela 4
g) “vir, ki navaja vir”
Včasih zasledite avtorja, ki navaja drugega avtorja (sekundarni vir, ki navaja primarni vir).
Praviloma je potrebno priti do prvotnega (primarnega) vira. Kadar to ni mogoče, uporabljate
sekundarni vir.
26
Primer: Sedmak (sekundarni vir) v svojem delu “Avtentičnost turističnega proizvoda”, ki ga
je izdal leta 2010, na strani 27 navaja Inskeep-a (primarni vir), ki je v svojem delu “Tourism
Planning: An Integrated and Sustainable Development Approach”, na strani 461 zapisal, da:
“Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb sedanjih turistov in
lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje možnosti za prihodnost… z
upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in
estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno integriteto, bistvene ekološke procese, biološko
raznovrstnost in pogoje življenja.”
V nalogi navedete ta citat kot:
Inskeep (v Sedmak, 2010) je podal definicijo trajnostnega razvoja turizma, ki
pravi, da “Trajnostni razvoj turizma lahko razumemo kot zadovoljevanje potreb
sedanjih turistov in lokalnega prebivalstva, obenem pa ohranjanje in povečevanje
možnosti za prihodnost… z upravljanjem vseh virov na način, ki omogoča
zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in estetskih potreb, ne da bi ogrožal kulturno
integriteto, bistvene ekološke procese, biološko raznovrstnost in pogoje življenja.”
V seznamu uporabljenih virov navedete Sedmaka in ne Inskeepa.
h) osebno komuniciranje
V osebno komuniciranje štejemo pisma, dopise in telefonske pogovore. Ker jih ni mogoče
preverjati, jih v spisku uporabljenih virov ne navajate. V besedilu pa jih označite:
· Kočevar (osebna komunikacija, 25. september, 2010) zagovarja stališče, da so turisti
moteči za lokalno prebivalstvo.
i) spletne strani
Če ima spletna stran avtorja, potem se navaja po pravilih za avtorja, npr. Singer (2008) ali
(Singer, 2008). Pogosto pa spletna stran oziroma članek na spletu nima avtorja. Zato se
ravnate tako kot pri delu brez avtorja, s tem, da naslov spletne strani oziroma naslov članka
napišete v navednicah.
Primer:
(“Winners of the 2010 Tourism for Tomorrow Awards”, 2010),
27
(“Turizem, Slovenija, julij 2010 – začasni podatki”, 2010),
(“Analiza poslovanja-4 vaje”, 2010).
Kadar strani ali odstavki niso označeni, jih izpustite in navedete le avtorja in leto. Z
brskalniki je možno najti citirano mesto tudi brez navedbe strani.
Kadar povzemate podatke s spletne strani (vendar ne s specifičnega dokumenta na tem
naslovu), je dovolj navajanje naslova spletne strani:
· Na spletni strani Svetovne Turistične Organizacije najdemo veliko zanimivih
informacij o svetovnem turizmu (http://www.world-tourism.org).
Take strani ne navajate med viri (podobno kot osebno komunikacijo), saj se ne nanaša na
specifičen dokument.
3.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Seznam uporabljenih virov je spisek le v pisnem izdelku navedenih (citiranih ali povzetih)
virov. Na seznam ne sodijo viri, ki ste jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje niste
sklicevali. Seznam napišete na novi strani z naslovom “Seznam uporabljenih virov”. Med
posameznimi vnosi mora biti prazna vrstica, prav tako ste pozorni na to, da virov ne številčite
(tudi druge oznake niso dovoljene). Seznam uporabljenih virov je obojestransko poravnan
(URL naslove ustrezno prelomite s presledkom), razmik med vrsticami je 1,5. Zapisi daljši od
ene vrstice naj bodo oblikovani viseče (zamik v drugi in morebitnih naslednjih vrsticah je 1
cm). Vire razvrstite abecedno po priimku avtorja. Kadar navajate več virov istega avtorja, jih
razvrstite po letnicah objave in sicer od najstarejše dalje. Če je več virov istega avtorja
izdanih v istem letu, jih ob letnici označite s črkami (a, b, c...) in razvrstite abecedno po
naslovu dela. Če vir nima avtorja, ga razvrstite po prvi besedi vnosa (običajno je to naslov
dela ali članka). Zapis z enim avtorjem ima prednost pred zapisom skupine avtorjev (npr:
Sedmak, G. je uvrščen pred Sedmak, G. in Mihalič, T.).
Primeri razvrstitve zapisov so podani v nadaljevanju.
28
3.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah
Naslov monografije ali revije, v kateri je objavljen članek, se piše z ležečimi črkami. Osnovni
zapis je sestavljen iz naslednjih elementov (vključno z ločili!):
Priimek, začetnica imena. (leto izdaje). Naslov. Kraj izdaje: založnik.
a) Knjiga enega avtorja
· Čeh, Ž. (2010). Communication and cultural differences in tourism. Portorož: Fakulteta
za turistične študije – Turistica.
· Weber, I. (2003). Ženski itinerariji: med antropologijo potovanja in literaturo. Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
· Buhalis, D. (2003). eTourism: information technology for strategic tourism management.
Harlow: Financial Times Prentice Hall.
· Trunkl, R. (2010). Izbrane vsebine psihologije za boljše razumevanje turizma. Portorož:
Fakulteta za turistične študije – Turistica.
· Jurinčič, I. (2009). Nosilna zmogljivost Slovenske Istre za turizem. Portorož: Fakulteta
za turistične študije – Turistica.
b) Knjiga dveh ali več avtorjev
Avtorje navedete po vrstnem redu, kot so navedeni na naslovnici knjige in ne po abecedi.
· Brezovec, A. in Nemec Rudež, H. (2009). Marketing v turizmu : izhodišča za ustvarjalno
razmišljanje in upravljanje. Portorož : Fakulteta za turistične študije – Turistica.
· Brezovec, A., Sedmak, G. in Vodeb, K. (2007). Srce Istre : kulturna dediščina skozi oči
turistične javnosti. (P. Kavrečič in D. Darovec, Ur.) Knjižnica Annales (Let. 49). Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za
južno Primorsko, Založba Annales.
· Uran, M. in Juvan, E. (2009). Strateški management v turizmu: oblikovanje strategije
turizma in vloga deležnikov. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.
29
c) Knjiga brez avtorja
Ker je avtor knjige neznan, navedete naslov, letnico izdaje, kraj izdaje ter založnika.
· Publication Manual of the American Psychological Association. (2009). (6. izd.).
Washington, D.C.: American Psychological Association.
d) Knjiga z urednikom
Kot avtorja navedete urednika knjige in to ustrezno označite.
· Kovač, M. (Ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije.
e) Zbornik oz. poglavje v zborniku
Celoten zbornik navedete tako kot knjigo, le da za imenom urednika ali urednikov (pred
letnico) to označite.
· Brezovec, A. in Mekinc, J. (Ur.). (2010). Management, izobraževanje in turizem:
družbena odgovornost za trajnostni razvoj. Portorož : Fakulteta za turistične študije –
Turistica.
Poglavje v zborniku:
· Novel, I. (2009). Analiza uspešnosti turistične dejavnosti v Sloveniji za leto 2008. V A.
Brezovec in J. Mekinc (Ur.), Management, izobraževanje in turizem (str. 231). Portorož:
Založba Turistica, Fakulteta za turistične študije Portorož, Univerza na Primorskem.
· Rok, M. (2010). Intern mentoring in the tourism and hospitality industry. V T. Jere
Lazanski (Ur.), Turizem in kakovost življenja (str. 42). Portorož: Fakulteta za turistične
študije – Turistica.
f) Ponovna izdaja knjige
Pri knjigi, ki je izšla v več izdajah (ne ponatisih!) ustrezno označite za katero izdajo gre.
· Kranjc, J. (2010). Rimsko pravo (2. izd.). Ljubljana: GV založba.
· Shaw, G. in Williams, A. M. (2002). Critical Issues in Tourism: a Geographical
Perspective. (2. izd.). Oxford: Wiley-Blackwell.
g) Knjiga, ki jo je izdala organizacija, korporacija …
Kadar je avtor knjige institucija, navedete njeno ime namesto avtorjevega.
30
· International Hotels Environment Initiative. (1993). Environment management for hotels.
The industry guide for best practice. Oxford: Butterworth-Heinemann.
V kolikor je institucija tudi izdajatelj, se to označi z zapisom “avtor” namesto imena založbe.
· Statistični urad Republike Slovenije. (2010). Statistični letopis 2010. Ljubljana: avtor.
· Eurostat. (2002). European Implementation Manual on Tourism Satellite Accounts
(TSA). Luksemburg: avtor.
h) Knjiga natisnjena v več delih
Pri knjigi, ki je bila natisnjena v več delih, navedete del, ki ste ga uporabili za naslovom
knjige.
i) Neobjavljeno delo
Uporabljen vir, ki ni bil izdan, navajate kot izdana dela, le da namesto kraja in izdajatelja
navedete oznako “neobjavljeno delo”.
· Sedmak, G. in Kociper, T. (2011). Ekonomika turističnih podjetij. Neobjavljeno delo.
j) Diplomska, magistrska ali doktorska naloga
· Vesel, T. (2010). Vpliv zaposlenih na konkurenčnost v hotelskih podjetjih (diplomsko
delo). Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
· Lušina, A. (2010). Mobing v slovenskih podjetjih na Slovenski obali (magistrsko delo).
Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
· Sedmak, G. (2006). Pomen avtentičnosti turističnega proizvoda: primer destinacije
Piran (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
k) Interna gradiva organizacij
· Merkur d.d. (2008). Sistematizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno
gradivo). Kranj: Merkur d.d.
3.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah
Osnovni primer zapisa:
31
Priimek, začetnica imena. (leto objave). Naslov članka. Ime revije, letnik (številka), stranstran.
a) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani v vsaki številki posebej
· Smeral, E. (2009). The Impact of the Financial and Economic Crisis on European
Tourism. Journal of Travel Research, 48(1), 3-13.
· Dwyer, L. (2006). Assessing the Economic Impacts of Events: A Computable General
Equilibrium Approach. Journal of Travel Research, 45(1), 59-66.
· Papatheodorou, A., Rosselló, J. in Xiao, H. (2010). Global economic crisis and tourism:
Consequences and perspectives. Journal of Travel Research, 49(1), 39-45.
b) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani za celoten letnik
· Hung, K. In Law, R. (2011). An overview of Internet-based surveys in hospitality and
tourism journals. Tourism Management, 32, 717-724.
· Vlahović. D. (1999). Potreba afirmiranja turističkih posebnosti destinacije. Acta
Turistica, 11, 214-225.
c) Članek v reviji z mesečnim izhajanjem
· Picej, R. (april 2010). Srbija vabi s srčnim utripom Balkana. Lipov list, 52, 23-25.
d) Članek v reviji z izhajanjem na določen dan
· Deu, Ž. (23. februar 2011). Spomin na Nizozemsko. Delo in dom, 6.
· Apih, J. in Dobnikar, M. (februar 2000). Deset let Pristopa. Marketing magazin, (20), 18-
20.
e) Članek v časopisu
Avtor članka je novinar, ki je podpisan pod člankom (oz. naveden na začetku). Če je avtor
naveden le z začetnicami, je običajno v časopisu razlaga teh začetnic. Članek citirate
podobno kot članek v reviji.
· Dravinec, S. (11. februar 2011). Eksperiment v živo. Primorske novice, str. 3.
32
Če je članek brez avtorja, začnete navajanje z glavnim naslovom. Temu ustrezno naveden vir
tudi abecedno razvrstite v seznamu uporabljenih virov.
f) Zakoni
Zakone in druge upravne akte navajate, kot sledi:
· Zakon o gostinstvu. (1995). Uradni list Republike Slovenije, (1/1995), 41.
3.8.3 Elektronski viri
Elektronske vire navajate podobno kot tiskane (kolikor je to mogoče), tako da navedete nekaj
dodatnih podatkov: naslov elektronskega vira in datum, ko je bila s tem virom vzpostavljena
povezava oz. prebrana vsebina (ne velja za CD ROM).
a) članek na spletni strani z znanim avtorjem:
· Kačič, M. (24. februar 2011). Kje ponavadi smučate? Finance. Pridobljeno 24.02.2011 iz
http://www.finance.si/303834/Kje-ponavadi-smu%E8ate
· Ropret, M. (24. januar 2011). Kongresno-poslovni turizem v Sloveniji. Delo. Pridobljeno
30.1.2011 iz http://www.delo.si/clanek/137673
b) članek na spletni strani brez avtorja:
· Tourism. (2010). Pridobljeno 14.9.2010 iz http://en.wikipedia.org/wiki/Tourism
c) publikacije v bazah podatkov
· Nykiel, R. A. (1997). The key is gone... the card is going... and the touch is coming.
Journal of Hospitality Marketing & Management, 5 (1), str. 45-51.
· Fox, J. (2000). Approaching managerial ethical standards in Croatia's hotel industry.
International Journal of Contemporary Hospitality Management, 12(1), str. 54-60.
d) članki iz revij, ki so samo na spletu
· Frederickson, B. L. (7. 3. 2000). Cultivating positive emotions to optimaze health and
well-being. Prevention & Treatment, 3, 75-83. Pridobljeno 25.3.2000 iz
http://journals.apa.org/prevention/ volume3/pre0030001a.html
33
e) dokumenti, ki so samo na spletu
· Analiza poslovanja-4vaje. (2010). Pridobljeno 25.2.2010 iz http://miha.ef.unilj.
si/_dokumenti3plus2/191005/AP_2008-vaje4.ppt
f) računalniška programska oprema
· Breckler, S. J. in Pratkanis, A. R. (1985). Experiment Command Interpreter for the IBM
personal computer [Programski jezik]. Baltimore: Avtorji.
34
4 JEZIKOVNI SLOG PISANJA PISNIH IZDELKOV
Vse tri oblike zaključnih nalog so za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja,
temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Zaključna naloga je najobsežnejše in
najzahtevnejše pisno delo študenta, s katerim mora ta pokazati spretnost strokovnega
izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega in praktičnega znanja je
treba pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture. Jezikovna kultura ni le v domeni
jezikoslovcev, temveč vseh strokovnjakov.
Z načinom (slogom, stilom) pisanja pošilja avtor zaključne naloge določena sporočila o sebi.
Predvsem lahko iz uporabljenega sloga razberemo avtorjevo stopnjo strokovnosti. Kot
(bodoči) strokovnjak si lahko omaja ugled s slogovnimi spodrsljaji, kot so:
· raba pogovornega jezikovnega sloga (vsakodnevno izražanje, kot npr. saj že vsi vemo;
enostavno jih ne briga...),
· neustrezna raba tujk (omejite se na rabo tistih, ki so v stroki nepogrešljive, npr.
potencialni turisti, predvsem pa se prepričajte o njihovem pomenu; nepotrebne tujke so:
nivo, efekt...),
· raba nedoločljivih oz. relativnih pojmov (npr. ogromno, na tisoče, zelo malo...),
· raba skovank ali krajšav, ki niso v splošni rabi (npr. tur. ponudba),
· dialektizem, idr.
Prvi okvir, ki ga je treba upoštevati pri pisanju zaključne naloge, je pravilen knjižni jezik.
Mentor lahko zavrne zaključno nalogo, če presodi, da je jezik neustrezen. Jezik je
neustrezen, če vsebuje:
· slovnične in pravopisne napake,
· strokovno neustrezne izraze ali
· neustrezno stilistiko.
Poskrbeti morate, da bo zaključna naloga lektorirana, preden jo odda v referat za
zagovor. Slovnične in pravopisne spodrsljaje zaključnih nalog je mogoče še odpraviti, težje
pa je naknadno spreminjati neustrezen slog besedila. Zato je potrebno, da študent k pisanju
zaključne naloge pristopi z osnovnim poznavanjem stilistike.
35
Stilistika je jezikovno – slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Zaključna naloga
zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik, in se razlikuje od pogovornega,
literarno–umetniškega ali publicističnega. Vsaka stroka, tudi turizem, ima svojo specifično
terminologijo. Razen terminologije pa mora avtor zaključne naloge upoštevati tudi pravila
pisanja strokovnega besedila, kot so:
- jasnost,
- jedrnatost,
- povezanost.
Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je
imel avtor, ko je pisal zaključno nalogo. Avtor se mora zavedati, da ne piše zase, temveč za
druge, zato mora bralcu sporočiti svoja sta
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 25 Jan 2012 10:47    Naslov sporočila: PRIROČNIK ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA 3. izpopolnjena izdaj Odgovori s citatom

1
PRIROČNIK ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA 3. izpopolnjena izdaja Avtorji: dr. Branka Čagran dr. Majda Pšunder dr. Samo Fošnarič Judita Ladič Maribor, 2008
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
2
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Koroška cesta 160 2000 Maribor Tel.: (02) 229 3600 http://www.pfmb.uni-mb.si Uredila: dr. Majda Pšunder Recenzent: dr. Sergej Flere Strokovna sodelavka: Judita Ladič Jezikovni pregled: Mojca Garantini Tehnična izvedba in oblika: Metoda Tratnik, Judita Ladič Naklada: Tisk: Priročnik za izdelavo diplomskega dela je potrdil Senat PEF UM na seji dne 26. 11. 2008 in velja od 1. 12. 2008 dalje.
3
VSEBINA
PREDGOVOR ..........................................................................................................
1 VRSTE PISNIH STROKOVNIH BESEDIL ............................................................... 5
1.1 SEMINARSKA NALOGA 5
1.2 DIPLOMSKO DELO 5
1.3 POSEBNOSTI DIPLOMSKIH DEL NA UMETNIŠKIH PROGRAMIH 6
1.3.1 Glasbena pedagogika ................................................................................................... 6
1.3.2 Likovna pedagogika ..................................................................................................... 6
1.4 DIPLOMSKA DELA V TUJEM JEZIKU 6
1.5 VRSTE DIPLOMSKIH DEL 6
1.5.1 Teoretično diplomsko delo ........................................................................................... 6
1.5.2 Empirično diplomsko delo............................................................................................. 7
1.5.3 Praktično diplomsko delo ............................................................................................. 7
2 FAZE RAZISKOVANJA PRI DIPLOMSKEM DELU................................................... 8
2.1 ZAČETNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 9
2.1.1 Kriteriji izbora teme ..................................................................................................... 9
2.1.2 Iskanje, pregled virov ................................................................................................ 10
2.1.3 Izdelava dispozicije diplomskega dela ......................................................................... 11
2.1.4 Prijava teme diplomskega dela ................................................................................... 11
2.1.5 Potrditev teme diplomskega dela ................................................................................ 12
2.2 ŠTUDIJ VIROV 12
2.3 DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 14
2.3.1 Primer TEORETIČNEGA diplomskega dela ................................................................... 14
2.3.2 Primer EMPIRIČNEGA diplomskega dela ...................................................................... 16
2.3.3 Primer PRAKTIČNEGA diplomskega dela...................................................................... 22
2.4 IZVEDBA RAZISKAVE 23
2.5 PISANJE POROČILA 23
2.5.1 Strokovni slog ........................................................................................................... 24
2.5.2 Znanstveni aparat ...................................................................................................... 25
2.5.2.1 Prevzemanje ............................................................................................................. 26
2.5.2.2 Dokumentiranje ......................................................................................................... 28
2.5.2.3 Raba opomb ............................................................................................................. 36
2.5.3 Struktura diplomskega dela ........................................................................................ 36
3 OBLIKOVNI IZGLED DIPLOMSKEGA DELA ........................................................ 47
4 EVIDENTIRANJE PRISPELEGA DIPLOMSKEGA DELA ........................................ 48
5 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................ 49
5.1 IMENOVANJE KOMISIJE ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA ........................................ 49
5.2 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA .................................................................... 49
5.3 NEGATIVNI ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA, UGOVOR ZOPER OCENO ......................... 50
5.4 ODLOŢITEV ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA ............................................................ 51
6 SAMOVREDNOTENJE DIPLOMSKEGA DELA ....................................................... 52
6.1 LESTVICA SAMOVREDNOTENJA TEORETIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA 53
6.2 LESTVICA SAMOVREDNOTENJA EMPIRIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA 55
6.3 LESTVICA SAMOVREDNOTENJA PRAKTIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA ........................... 57
LITERATURA ...................................................................................................... 61
SEZNAM PRILOG ............................................................................................... 63
PRILOGE ................................................................................................... 64 - 76
4
PREDGOVOR
V času študija na fakulteti se študentje v okviru študijskega procesa srečujejo tudi s pisanjem strokovnih besedil, med katerimi so najpogostejše seminarske naloge. Študij pa zaokroţuje diplomsko delo. Senat Univerze v Mariboru je na 3. izredni seji dne 4. 9. 2008 sprejel Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju, št. A 3/2008-41 AG, v nadaljevanju Pravilnik, ki fakultete obvezuje, da obstoječa »Navodila za izdelavo diplomskega dela« uskladijo z novim Pravilnikom (10. člen). Ta priročnik je namenjen študentom za izdelavo diplomskega dela na študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004. Za nove, bolonjske študijske programe bodo navodila objavljena kasneje. Vsebino priročnika smo razdelili na pet poglavij. V prvem poglavju so globalno opredeljene dvoje, za študenta temeljne vrste pisnih strokovnih besedil (seminarska naloga, diplomsko delo). Sledi drugo, najobseţnejše, v katerem podrobno predstavljamo celoten proces diplomskega, tako teoretičnega kot empiričnega in praktičnega raziskovalnega dela (od snovanja teme do pisanja poročila). V tretjem poglavju podajamo nekaj temeljnih značilnosti oblikovnega (zunanjega) izgleda diplomskega dela. V četrtem poglavju so navedena vsa gradiva in dokumenti, ki jih študent odda pred zagovorom diplomskega dela v referatu za študentske zadeve. Sledi peto poglavje, v katerem namenjamo pozornost sklepnemu dogodku, to je zagovoru diplomskega dela. V zadnjem, šestem, pa dajemo študentom priloţnost, da svoje delo, preden ga oddajo, ovrednotijo sami s pomočjo lestvice samovrednotenja. Avtorji opozarjamo uporabnike priročnika, da smo se trudili priročnik terminološko čimbolj posloveniti. Tako boste opazili, da sicer uveljavljeni tuj termin nadomeščamo s slovenskim (npr. tabela – preglednica itd.). Izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ţenski in moški spol. Naš predgovor zaključujemo s pogledom v prihodnost. Nikakor namreč ne ţelimo, da bi bil ta priročnik neprijeten, ali celo nesmiseln imperativ, ampak strokovno teoretično in empirično preverjeno ogrodje vsebinsko raznolikih diplomskih del. Zato ga bomo skupaj z vami, uporabniki, izpopolnjevali, da bi dosegli višjo stopnjo strokovne dovršenosti ter uporabnosti. Študentje, mentorji in drugi, ki boste v tej knjiţici iskali odgovore na porajajoča se metodološka vprašanja pri nastajanju diplomskega dela (pa tudi seminarskih nalog in drugih vrst strokovnih besedil), posredujte svoje pripombe, ţelje in predloge avtorjem. Trudili se bomo, da bodo postali del priročnika v prihodnje. Ob tem pa nikakor ne mislimo, da odstopanja od zapisanega v pričujočem priročniku niso dopustna; mogoča so (npr. pri prevzemanju, dokumentiranju spoznanj drugih avtorjev, rabi opomb, lahko tudi v sami strukturi diplomskega dela), seveda po dogovoru z mentorjem. Spoštovani študentje, ţelimo, da bi vaše diplomsko delo nastajalo z vašim osebnim zadovoljstvom in slednjič doţivelo časten epilog – zagovor, ki se ga boste vi in vaši mentorji radi spominjali. Avtorji
5
1. VRSTE PISNIH STROKOVNIH BESEDIL
V okviru študijskega procesa pa tudi izven njega se študent srečuje z različnimi pisnimi besedili. Osredotočili se bomo na zanj sklepno, najzahtevnejše, to je diplomsko delo, pri čemer pa velja, da so tudi npr. referati, strokovni in znanstveni članki, doktorske disertacije, magistrska dela in slednjič seminarske naloge tako kot diplomska dela standardizirano sestavljena in strukturirana besedila.
1.1. SEMINARSKA NALOGA
V seminarski nalogi študent strokovno teoretično ali teoretično in empirično obravnava temo, ki je teoretsko (empirično) praviloma ţe obdelana, torej je le izjemoma njegovo samostojno strokovno delo. Običajno študent v seminarski nalogi primerja strokovna in znanstvena spoznanja različnih avtorjev, lahko pa v njej tudi predstavi spoznanja lastne empirične raziskave manjšega obsega (npr. študije primera, pilotske raziskave). Študent teoretska in empirična spoznanja argumentirano vrednoti, in sicer tako z vidika spoznanj drugih ekspertov kakor tudi z vidika lastnega znanja in osebnih izkušenj. Z izdelavo seminarske naloge študent širše in globlje spozna vsebino posameznega študijskega predmeta, izkaţe sposobnost za samostojno uporabo strokovnih in znanstvenih virov ter za izvedbo krajših, enostavnejših empiričnih raziskav in slednjič sposobnost za strokovno pisno sporočanje. (Gl. in prim. Kobeja, 2002, str. 7; Zelenika, 2000, str. 260; Ţiţmond, 1998, str. 3.)
1.2 DIPLOMSKO DELO
Diplomsko delo je zahtevnejše in obseţnejše samostojno, pisno strokovno delo, v katerem študent univerzitetnega in visokošolskega študija pod vodstvom mentorja, lahko tudi somentorja, kompleksno obdela bodisi bolj aktualno teoretično ali bolj praktično strokovno temo (Zelenika, 2000, str. 265). Temo diplomskega dela študent prijavi po dogovoru z mentorjem na obrazcu Priloga 1. Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku s povzetkom v tujem jeziku. Cilji diplomskega dela so:
- uporabljanje v okviru dodiplomskega študija pridobljenega teoretičnega in praktičnega strokovnega znanja pri samostojnem razreševanju aktualnih teoretsko-praktičnih problemov;
- pridobivanje in uporabljanje strokovne in znanstvene literature;
- uporabljanje metodologije znanstvenega raziskovanja določenega strokovnega področja;
- priprava na pisanje različnih raziskovalnih poročil;
- upoštevanje temeljnih etičnih načel znanstvenoraziskovalnega dela, kot so npr.: prostovoljnost sodelovanja v raziskavi, pravica udeleţencev do anonimnosti, uporaba raziskovalnih izsledkov izključno v raziskovalne namene. (Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 20-22; Flere, 2000, str. 58-61; Kobeja, 2002, str. 8-9; Zelenika, 2000, str. 265.)
6
1.3 POSEBNOSTI DIPLOMSKIH DEL NA UMETNIŠKIH PROGRAMIH
1.3.1 Glasbena pedagogika
V soglasju z mentorjem lahko študent izbere moţnost koncertnega nastopa (adekvatno temu javno izvedbo samostojnega avtorskega dela), ki ga prijavi sočasno s prijavo teme diplomskega dela. V tem primeru komisija oceni študentov koncertni nastop in ta ocena je sestavni del ocene diplomskega dela.
1.3.2 Likovna pedagogika
Diplomsko delo na enopredmetnem študiju Likovna pedagogika poleg teoretičnega dela vsebuje tudi kreacijo in predstavitev likovnih del, kadar to zahteva obravnavana tema, o čemer se študent dogovori z mentorjem. Kreacija in predstavitev likovnih del so lahko študentova lastna dela ali / in z likovnimi sredstvi izraţeni oziroma vizualizirani rezultati v diplomskem delu obravnavane teme. Študent jih v času zagovora diplomskega dela predstavi v obliki razstave, lahko pa tudi v kateri drugi, javnosti dostopni obliki. Dokazila o tem morajo biti v obliki slikovnega gradiva vsebovana tudi v teoretičnem delu diplomskega dela.
1.4 DIPLOMSKA DELA V TUJEM JEZIKU
Študenti lahko pripravijo diplomsko delo v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen v Pravilniku o izdelavi diplomskih del vseh stopenj študija v tujem jeziku na UM, št. A5/2008 – 41 AG.
1.5 VRSTE DIPLOMSKIH DEL
Diplomska dela so različna, kakor so različni raziskovalni problemi in metodologija njihovega proučevanja. V skladu z različnimi kriteriji obstajajo različna razvrščanja, najbolj pa je uveljavljena tako na področju naravoslovno-tehniških in naravoslovno-biotehniških ter medicinskih pa tudi druţboslovno-humanističnih znanostih (gl. Zelenika, 2000, str. 85) delitev na teoretična in empirična diplomska dela. Na nekaterih svojstveno interdisciplinarnih področjih (kot je npr. izobraţevanje na razredni stopnji, izobraţevanje na predšolski vzgoji ipd.) pa obstajajo tudi praktična diplomska dela.
1.5.1 Teoretično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi študija literature; temeljni inštrument zbiranja podatkov je torej literatura. Študent odgovarja na zastavljena raziskovalna vprašanja, tako da analizira in primerja dosedanja znanstvena spoznanja o raziskovalnem problemu. Pri tem odkriva podobnosti in razlike, izpeljuje temeljne ugotovitve in predloge. (Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 14; Kobeja, 2002, str. 75.)
7
1.5.2 Empirično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi empirično (izkustveno) zbranih podatkov, in sicer z različnimi instrumenti (npr. z vprašalniki, ocenjevalnimi lestvicami, preizkusi znanja, sposobnosti). Najbolj pogost je deduktivni pristop, ko študent na osnovi proučene literature, ki je predstavljena v prvem, teoretičnem delu, opredeli raziskovalne hipoteze, katerih empirična verifikacija je razvidna iz drugega, empiričnega dela diplomskega dela. (Gl. in prim. prav tam.)
Tudi če gre za empirično diplomsko delo, se torej ne moremo izogniti temeljitemu proučevanju literature in s tem korektnemu upoštevanju dosedanjih spoznanj1 pri nadaljnjem empiričnem raziskovanju.
1.5.3 Praktično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi preizkusov novih poti in idej v neposredni pedagoški praksi na način, ki nedvoumno predstavlja svojstven prispevek k izbranemu strokovnemu področju. Praktično diplomsko delo pomeni preizkus teoretičnih ali empiričnih spoznanj, ponavadi pa kar obojih hkrati v pedagoški praksi. Tudi v tem pristopu mora študent v teoretičnem delu diplomskega dela proučiti literaturo izbranega področja ter poiskati ustrezna izhodišča za njegova nadaljnja praktična ravnanja. Pri tem se lahko pogosto nasloni na elemente empiričnega (izkustvenega) zbiranja podatkov z različnimi inštrumenti, toda v manjšem obsegu kot pri empiričnem diplomskem delu. Ko študent zbere dovolj podatkov za prenos ugotovljenega v prakso, lahko pristopi k preizkusu v praksi. Ko je ta izveden, ga na ustrezen način dokumentira ter na aplikativen in izviren način tudi podrobno opiše (npr. projektno delo, eksperimentalno delo, učna pot, uporabno učilo in pripomoček, didaktične igre, računalniške simulacije …). Celoten proces lahko študent izvede tudi obratno, tako da najprej v praksi preizkusi načrtovane ideje ter na koncu verificira preizkušeno na ustrezen empiričen način.
1 Ravnanje z viri (prevzemanje, dokumentiranje) je podrobno opisano v poglavju Znanstveni aparat.
8
FAZE RAZISKOVANJA PRI DIPLOMSKEM DELU
Diplomsko delo, bodisi teoretično, empirično ali praktično, temelji kot vsako strokovno delo na raziskovanju (teoretičnem, empiričnem oziroma obojem hkrati), za katerega velja, da je za razliko od vsakdanjega raziskovanja (gl. Toš in Hafner-Fink, 1998, str. I-II), načrtno in sistematično delo, ki poteka v več fazah, in sicer:
1. Začetna opredelitev raziskovalnega problema.
2. Študij virov.
3. Dokončna opredelitev raziskovalnega problema.
4. Izvedba raziskave.
5. Pisanje poročila.
Navedene faze se v raziskovalni praksi ne odvijajo povsem sukcesivno. Glede na naravo raziskovalnega problema prihaja do njihovega zdruţevanja, ponavljanja, skratka prepletanja, na primer:
- študij virov poteka kontinuirano vse do konca raziskave;
- obdelavo (v primeru empiričnega diplomskega dela) nekaterih podatkov opravimo preden smo končali z zbiranjem nekaterih drugih podatkov ter jo lahko izpopolnjujemo v času interpretacije;
- s pisanjem poročila pričnemo, ko raziskavo še izvajamo (gl. Kobeja, 2002, str. 25-27; Sagadin, 1993, str 20).
Prepletanje faze raziskovanja pri teoretičnem in empiričnem diplomskem delu nazorno prikazujeta sliki 1 in 2. Dopolnjevanje teh faz z elementi preizkusa v praksi pa slika 3:
FAZE
1. mesec
2. mesec
3. mesec
4. mesec
5. mesec
6. mesec
1. ZAČETNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA: Izbira teme
Iskanje, pregled virov
Izdelava dispozicije
2. ŠTUDIJ VIROV
3. DOKONČNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
4. IZVEDBA RAZISKAVE: Študij virov
5. PISANJE POROČIL
Slika 1: Pregled poteka raziskovanja pri teoretičnem diplomskem delu
9
FAZE
1. mesec
2. mesec
3. mesec
4. mesec
5. mesec
6. mesec
1. ZAČETNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
Izbira teme
Iskanje, pregled virov
Izdelava dispozicije
2. ŠTUDIJ VIROV
3. DOKONČNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
4. IZVEDBA RAZISKAVE: Zbiranje podatkov
Obdelava podatkov
Interpretacija rezultatov
5. PISANJE POROČIL
Slika 2: Pregled poteka raziskovanja pri empiričnem diplomskem delu
FAZE
1. mesec
2. mesec
3. mesec
4. mesec
5. mesec
6. mesec
1. ZAČETNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
Izbira teme
Iskanje, pregled virov
Izdelava dispozicije
2. ŠTUDIJ VIROV
3. DOKONČNA OPREDELITEV RAZ. PROBLEMA
4. IZVEDBA RAZISKAVE S POUDARKOM NA PRAKSI: Zbiranje podatkov
Obdelava podatkov
Interpretacija rezultatov
Neposredna izvedba v praksi
Opis praktične izvedbe
5. PISANJE POROČIL
Slika 3: Pregled poteka raziskovanja pri praktičnem diplomskem delu Vsako fazo tako teoretičnega, empiričnega kot praktičnega diplomskega raziskovalnega dela v nadaljevanju podrobno predstavljamo.
2.1 ZAČETNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
To je faza, v okviru katere:
- izberemo temo,
- iščemo, pregledamo vire,
- izdelamo dispozicijo diplomskega dela,
- prijavimo temo.
2.1.1 Kriteriji izbora teme
Študent lahko:
- izbere med razpisanimi temami
10
ali pa
- izbere lastno temo, ki pa mora biti iz vsebin predmetov vpisane študijske smeri (Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju, 2008, 4. člen).
Pri izboru teme v okviru omenjene formalno-pravne vsebinske usmeritve je dobro upoštevati še naslednje kriterije:
- osebni interes in s tem domnevno boljše poznavanje problema,
- aktualnost problema,
- koristnost obravnave problema za prakso,
- prednost problemov, ki niso pogosto predmet raziskovanja,
- moţnost dostopa in proučevanja virov.
(Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 26-28; Kobeja, 2002, str. 13-14.)
2.1.2 Iskanje, pregled virov
Izbira lastne prave teme je odločitev z visoko stopnjo odgovornosti. Temu namreč sledi večmesečno samostojno ustvarjalno delo, ki zahteva posebne psihofizične, slednjič pa tudi finančne obremenitve študenta. Da bo izbor z vidika zgoraj navedenih kriterijev čim bolj ustrezen, moramo v tej prvi fazi nameniti dovolj časa zlasti za iskanje in pregled čim večjega števila različnih virov (gl. Kobeja, 2002, str. 66-68, 88-90), in sicer:
- monografske publikacije (knjige, zborniki, enciklopedije, slovarji, leksikoni),
- serijske publikacije (poglavja v zbornikih, članki strokovnih, poljudnih revij, dnevnega časopisa),
- polpublikacije (diplomska, magistrska dela, doktorske disertacije, interno študijsko gradivo),
- neknjižno gradivo (zgibanke, notno gradivo, zvočni, videoposnetki),
- elektronski viri (diskete, CD-ROM-i, internetni dokumenti),
- drugi viri (radijske, televizijske oddaje, pravni viri).
Poti do omenjenih skupin virov je danes na voljo ţe veliko (gl. Kobeja, 2002, str. 40-4Cool, to je na primer lahko:
- študentova domača knjižnica (npr. v času študija zbrano študijsko gradivo, priročniki, enciklopedije, slovarji, revije);
- knjižnice (npr. nacionalne /NUK/, visokošolske, specializirane, splošnoizobraţevalne, in sicer z moţnostjo neposrednega, računalniškega iskanja ali iskanja s pomočjo interneta po elektronskih katalogih /npr. COBISS.SI/);
- podatkovne zbirke (npr. SwetScan, Education Abstracts, PsycINFO, Sociological Abstracts);
- internet (npr. besedilni, slikovni, zvočni dokumenti ali konvencionalni, pretvorjeni v elektronsko obliko; pri tem morate biti previdni: na spletu objavljeni dokumenti niso recenzirani, kot to praviloma velja za konvencionalne, knjiţne, zato ni izključeno, da so med njimi tudi strokovno manj kakovostni);
- knjigarne;
- drugo (muzeji, arhivi, zavodi, uradi).
Pridobljene vire uporabljamo v tej prvi fazi na nivoju pregledovanja (ne temeljitega kritičnega branja) oziroma t. i. »pripravljalnega branja« (Kobeja, 2002, str. 39), s ciljem spoznavanja ţe raziskanih vidikov določenega raziskovalnega problema in še zlasti
11
pregleda seznamov literature določenih ţe pridobljenih virov. Tu lahko namreč odkrijemo vrsto, do takrat nam neznanih (npr. vir B, C, na katera se avtor vira A sklicuje), a za nas relevantnih virov.
2.1.3 Izdelava dispozicije diplomskega dela
Na osnovi upoštevanja različnih kriterijev izbora teme (gl. točko 2.1.1) ter pregleda virov (gl. točko 2.1.2) lahko nato izbran raziskovalnih problem okvirno vsebinsko (kaj?) in metodološko (kako?) opredelimo in izdelamo dispozicijo diplomskega dela. Za izdelavo dispozicije ima študent na voljo formular (Priloga 2), lahko pa po dogovoru z mentorjem izdela dispozicijo v drugačni (npr. bolj nevezani) obliki, pomembno je, da dispozicija, ne glede na obliko, vsebuje vse točke, ki jih predpostavlja Pravilnik (gl. 2008, 6. člen):
1. Naslov teme.
2. Teoretična izhodišča oz. opis problema.
3. Namen oz. cilji, predpostavke.
4. Predvidena metodologija dela.
5. Predvidena struktura oz. kazalo.
6. Seznam predvidenih virov oz. literature.
Naslov naj bo kratek, do 10 ključnih besed. Teoretična izhodišča oz. opis problema zajema kratko predstavitev predvsem tistih dosedanjih znanstvenih spoznanj, ki so pri pregledu virov pritegnila študentovo pozornost. Namen oz. cilji in predpostavke opredeli študent v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali splošnih delnih problemov ter domnevnih odgovorov, torej hipotez. V primeru praktičnega diplomskega dela študent navede s kratkim opisom vse predvidene elemente realizacije idej in poti, ki jih ţeli preizkusiti v neposredni praksi. Hkrati tudi nakaţe vse elemente okoliščin, ki bodo sooblikovale njegov praktični del (gl. več o tem v poglavju 2.3 Dokončna opredelitev raziskovalnega problema). V točki Predvidena metodologija dela navede študent s ključnimi besedami raziskovalno metodo, vzorec, postopke zbiranja in postopke obdelave podatkov. Kazalo vsebuje predvidena, nivojsko številčena poglavja, podpoglavja, in sicer od uvoda do sklepa (glej več o tem v poglavju 2.5 Pisanje poročila. 2.5.3 Struktura diplomskega dela). Seznam virov oz. literature, ki jo bo študent predvidoma uporabljal, je urejen v skladu z določenim standardom, npr. z APA standardom in slovenskim pravopisom (gl. več o tem v poglavju 2.5 Pisanje poročila. 2.5.2 Znanstveni aparat). Ob koncu velja dodati, da se v teku izdelave diplomskega dela »lahko delovna dispozicija tudi spremeni, če narava raziskovanja to zahteva.« (Pravilnik, 2008, 9. člen).
2.1.4 Prijava teme diplomskega dela
Ko študent opravi vse predpisane študijske obveznosti in izdela dispozicijo diplomskega dela, prijavi temo na obrazcu Prijava teme za diplomsko delo (Priloga 1). Študent lahko ob soglasju predvidenega mentorja prijavi temo tudi, ko mu manjkata največ dva izpita.
12
Na prijavo teme diplomskega dela se podpiše tudi moţni mentor (in moţni somentor), potem, ko soglaša z izbrano temo. V referatu za študentske zadeve odda študent pisno prijavo skupaj z dispozicijo diplomskega dela v treh izvodih oz. štirih, če ima somentorja, izjavo prevajalca o prevodu naslova diplomskega dela v angleški jezik (Priloga 3) ter indeksom in drugimi dokazili o dokončanju vseh predpisanih študijskih obveznostih (Pravilnik, 2008, 6. člen).
2.1.5 Potrditev teme diplomskega dela
Ko referat za študentske zadeve prejme prijavo teme diplomskega dela, preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za njeno potrditev. V primeru, ko študent izpolnjuje pogoje za prijavo teme, referat za študentske zadeve v roku 5 delovnih dni od prejema popolne vloge le-to z vsemi prilogami posreduje predstojniku oddelka. Predstojnik oddelka v roku 5 delovnih dni poda pisno soglasje k temi, mentorju in morebitnemu somentorju pa lahko predlaga spremembo teme oz. vsebine diplomskega dela ali predlaga drugega mentorja oz. somentorja. V slednjem primeru o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezno dopolnitev prijave. Predlagano temo diplomskega dela s predvidenim mentorjem in morebitnim somentorjem preveri dekan ali pooblašceni prodekan, ki lahko prijavo teme v roku 5 dni vrne mentorju ali študentu v dopolnitev, ce se z njo ne strinja. Hkrati določi tudi rok, v katerem je potrebno vlogo dopolniti. Ce nima pripomb, v roku 5 delovnih dni izda sklep o diplomskem delu. (Priloga 4). Rok za izdelavo in oddajo diplomskega dela je 1 leto z možnostjo podaljšanja za 1 leto. Rok se navede v sklepu o diplomskem delu. V primeru, da študent iz utemeljenih razlogov ne odda diplomskega dela v času veljavnosti, lahko pred iztekom roka prosi za podaljšanje teme. (Pravilnik, 2008, 7. člen). Utemeljene razloge za podaljšanje teme diplomskega dela prouči mentor. Študent odda v referatu za študentske zadeve Prošnjo za podaljšanje teme diplomskega dela (Priloga 1- podaljšanje) s soglasjem mentorja in somentorja. Prošnjo za podaljšanje teme diplomskega dela preveri dekan ali pooblašceni prodekan. Ce nima pripomb, v roku 5 delovnih dni izda sklep o podaljšanju diplomskega dela. V primeru, da pride iz utemeljenih razlogov do spremembe teme, se sprememba opravi po enakem postopku kot prva prijava teme. S potrditvijo teme se zaključi prva faza nastajajočega diplomskega dela.
2.2 ŠTUDIJ VIROV
V prvi fazi smo v funkciji snovanja teme in izdelave dispozcije pozornost namenili iskanju in pregledovanju virov. V tej, drugi fazi, kakor tudi v naslednjih, tega sicer ne bomo povsem opustili, je pa teţišče odslej naprej na temeljitem študiju (gl. Cencič, 2002, str. 28-40; Kobeja, 2002, str. 26-27, 39, 49), ki traja skoraj vse do konca izdelave
13
diplomskega dela. Gre v bistvu za temeljito in kritično proučevanje literature, ki sloni na treh jezikovnih spretnostih, in sicer branju, izpisovanju in dokumentiranju. Poglejmo na kratko vsako posebej:
a) Najprej je na vrsti pregledno branje besedila (pregledamo naslovnico, kazalo, seznam literature, mnenje recenzentov, uvod), sledi selektivno (diagonalno) branje (iščemo in označujemo le določene informacije oziroma dele besedila, ki jih nameravamo sami proučiti) in nato aktivno, kritično branje (označeno besedilo natančno beremo /jezikovno-slogovno in strokovno zahtevnejše tudi večkrat/, ga obnavljamo, povezujemo in primerjamo z drugimi besedili ter vrednotimo).
b) Ker vsega prebranega ne moremo ohraniti v spominu, je sestavni del študija virov sprotno izpisovanje (lahko je dobesedno, torej citiranje ali nedobesedno, torej povzemanje). Obstaja več različnih načinov izpisovanja (npr. kopiranje, izpisovanje na kartico, list A4), izberemo tistega, ki nam osebno najbolj odgovarja in se ga nato dosledno drţimo.
c) Ne glede na izbran način izpisovanja pa velja, da izpisi oziroma prevzete misli sproti dokumentiramo, torej označimo njihovo poreklo oziroma identificiramo avtorja. Načinov (sistemov) dokumentiranja je več (gl. Kobeja, 2001, str. 47-52), in sicer:
- tradicionalno dokumentiranje (tj. dokumentiranje s pomočjo bibliografskih opomb na dnu strani pod črto ali na koncu dela); - vancouverski sistem, uveljavljen zlasti v medicini (tj. dokumentiranje s pomočjo sklicnih številk v oklepaju ob prevzeti misli); - harvardski sistem, danes najbolj uveljavljen sistem (tj. dokumentiranje s pomočjo priimka avtorja in letnice v oklepaju ob prevzeti misli), v okviru katerega so se razvili različni stili (npr. APA, MLA, čikaški slog). Slednjega, torej harvardski sistem (slog APA), prevzemamo tudi mi, je namreč najbolj razširjen (v druţboslovju, humanistiki, naravoslovju), jedrnat, dovolj informativen in ne prezahteven. Podrobno in sistematično ga opisujemo v okviru poglavja 2.5.2 Znanstveni aparat. S tem ko smo drugo fazo procesa nastajanja diplomskega dela opredelili kot Študij virov, ne mislimo, da se le-ta zaključi, ko pridemo k naslednji fazi. Dejansko traja do konca izdelave diplomskega dela, natančneje, vloga literature (obseg, globina poučevanja) je pogojena z vrsto diplomskega dela (Kobeja, 2002, str. 39-40). V primeru teoretičnega diplomskega dela, ki sloni na sekundarnem raziskovanju (gl. prav tam, str. 35), je proučevanje literature temeljno delo, medtem ko je pri empiričnem in praktičnem diplomskem delu, kjer je teţišče na empiričnem raziskovanju, in je torej temeljno delo proučevanje prakse in izvedba v njej, proučevanje literature predvsem v vlogi oblikovanja teoretičnega izhodišča lastnega empiričnega raziskovanja oziroma preizkusa v praksi, ki je običajno predstavljeno v prvem, teoretičnem delu empiričnega oziroma praktičnega diplomskega dela.
14
2.3 DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Potem ko smo izbrali temo, raziskovalni problem okvirno opredelili, slednjič izdelali dispozicijo in temo prijavili ter proučili dovolj razpoloţljive literature, lahko raziskovalni problem bolj razčlenimo in ga bolj podrobno, natančno, tako po vsebinski kot metodološki plati, opredelimo. (Gl. Cencič, 2002, str. 40-45; Kobeja, 2002, str. 14-15, 26; Sagadin, 1993, str. 16-21.) Nivo vnaprejšnje vsebinske razčlenjenosti in metodološke določenosti je odvisen od vrste diplomskega dela, v primeru teoretičnega je seveda niţji kot pri izvedbi empiričnega in praktičnega diplomskega dela. V nadaljevanju jih zato predstavljamo ločeno: najprej bomo pozornost namenili teoretičnemu diplomskemu delu (gl. točko 2.3.1), nato empiričnemu (gl. točko 2.3.2) in na koncu praktičnemu diplomskemu delu (gl. točko 2.3.3).
2.3.1 Primer TEORETIČNEGA diplomskega dela
1 Vsebinska opredelitev Vsebinsko plat teoretičnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena oz. ciljev ter raziskovalnih hipotez. 1.1 Namen (cilji) Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali, še pogosteje, v obliki splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki dobro predstavljajo teoretično proučevanje raziskovalnega problema v celoti.
Primer: V primeru diplomskega dela z naslovom Elitno zasebno šolstvo znotraj angleškega šolskega sistema2 bi raziskovalni problem proučili na primer z naslednjih vidikov:
 Tradicionalni angleški šolski sistem.
 Zasebni angleški šolski sistem.
 Elitnost angleških zasebnih šol.
1.2 Raziskovalne hipoteze Oţjih, specifičnih raziskovalnih vprašanj običajno pri teoretičnih diplomskih delih (za razliko od empiričnih) ne postavljamo, ampak splošne raziskovalne hipoteze, ki so v bistvu naši vnaprejšnji domnevni odgovori na zastavljena širša raziskovalna vprašanja oziroma splošne delne probleme (gl. Namen). Primer:
 Zasebno šolstvo se širi z upadanjem kakovosti drţavnih šol.
 Elitne zasebne šole s svojo razredno pogojenostjo ohranjajo in krepijo druţbeno razslojevanje.
2 Naslov in nekaj sestavin smo prevzeli iz diplomske seminarske naloge: Ljubojević, B. (2002). Elitno zasebno šolstvo znotraj angleškega šolskega sistema. Diplomska seminarska naloga, Maribor: Pedagoška fakulteta.
15
Teh splošnih raziskovalnih hipotez seveda ne preverjamo empirično ampak teoretično (miselno, logično), in to, kakor narekujejo izbrane metode teoretičnega raziskovanja.
2 Metodološka opredelitev
Metodološko plat teoretičnega diplomskega dela predstavljajo raziskovalne metode in uporabljeni viri.
2.1 Raziskovalne metode
V primeru teoretičnega raziskovalnega dela opredeljujemo splošno teoretične (miselne, logične) metode (gl. Muţič, 1986, str. 62-66; Šešić, 1974, str. 69-100; Zelenika, 2000, str. 310-408). Za potrebe izdelave diplomskih del navajamo na tem mestu nekaj najpogostejših:
a) Deskriptivna metoda: proučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov, procesov brez vzročnega razlaganja.
b) Komparativna metoda: proučevanje na nivoju primerjanja dejstev, odnosov, procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik.
c) Zgodovinska metoda: proučevanje bliţnje, daljne preteklosti na nivoju opisovanja in vzročnega razlaganja.
d) Metoda klasifikacije: proučevanje na nivoju določanja poloţaja nekega pojma v sistemu pojmov.
e) Metoda analize in sinteze: na eni strani proučevanje na nivoju razčlenjevanja sestavljenih pojavov, sodb, zaključkov na njihove sestavne dele in obravnava posameznih delov glede na druge oziroma celoto (analiza) ter na drugi strani na nivoju zdruţevanja enostavnih miselnih sestavin (npr. pojmov, sodb) v sestavljene oziroma enkratne celote vzajemno povezanih delov (sinteza).
f) Metoda abstrakcije in konkretizacije: na eni strani proučevanje z odmišljanjem bodisi občih ali posebnih nebistvenih sestavin določenega predmeta, pojava ali procesa z namenom, da bi zajeli njihove bistvene lastnosti (abstrakcija), ter na druge na nivoju pribliţevanja realnemu, konkretnemu z determinacijo občega s posebnimi določili (konkretizacija).
g) Metoda generalizacije in specializacije: na eni strani proučevanje na nivoju posploševanja, sklepanja od posameznega na splošno, dvigovanja pojmov niţjega reda na višji (generalizacija) ter na drugi na nivoju oblikovanja specifičnih pojmov, sklepanja od občega na posamično (specializacija).
V teoretičnem diplomskem delu običajno uporabljamo sočasno več metod; v kolikor je teţišče na deskriptivnem raziskovalnem pristopu, je pogostejša npr. metoda deskripcije, klasifikacije; če pa na eksplikativnem, bo v ospredju raba npr. metod analize – sinteze, abstrakcije – konkretizacije, generalizacije – specializacije.
2.2 Uporabljani viri
Opredelimo vrsto uporabljenih virov glede na izvirnost njihove vsebine. Danes je uveljavljena (gl. Zelenika, 2000, str. 181-183) naslednja delitev virov:
a) primarni viri: vsebujejo nova, izvirna spoznanja ali novo izvirno razlago sicer ţe znanih spoznanj - v to skupino sodijo knjige, članki v strokovnih in znanstvenih revijah, zborniki, magistrska dela, doktorske disertacije;
16
b) sekundarni viri: vsebujejo informacije iz primarnih virov, v to skupino sodijo učbeniki, priročniki, enciklopedije, slovarji;
c) terciarni viri: vsebujejo informacije iz primarnih in sekundarnih virov, to so npr. bibliografije, knjiţni katalogi, kazala.
Tovrstna diferenciacija virov je zelo pomembna, saj določa kakovost diplomskega dela z vidika natančnosti in starosti informacij. V diplomskem delu, če je le mogoče, uporabljamo primarne vire, saj so objavljeni prej in ne vsebujejo sprememb (pa tudi morebitnih napak prenosa), ki jih vsebujejo sekundarni viri (Kobeja, 2002, str. 40).
2.3.2 Primer EMPIRIČNEGA diplomskega dela
1 Vsebinska opredelitev Vsebinsko plat empiričnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena oz. ciljev, raziskovalnih vprašanj, raziskovalnih hipotez ter spremenljivk. 1.1 Namen (cilji) Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki v celoti predstavljajo empirično proučevanje raziskovalnega problema.
Primer: Če bi bila tema diplomskega dela Mladi in internet3, bi raziskovalni problem proučili na primer z naslednjih vidikov:
 Razširjenost uporabe interneta pri mladostnikih.
 Simptomi zasvojenosti z internetom in s samovrednotenjem.
 Vloga spola, starosti dijakov pri razvoju simptomov zasvojenosti.
1.2 Raziskovalna vprašanja
Širša raziskovalna vprašanja oziroma širše delne probleme razčlenimo na ožja, specifična vprašanja, običajno dveh nivojev:
a) Specifična deskriptivna vprašanja so vprašanja opisa stanja pojava, osebe, okoliščine.
Primer:
 Kakšna je stopnja zasvojenosti z internetom?
 Katere moţnosti uporabe interneta so med dijaki najbolj priljubljene?
b) Specifična eksplikativna vprašanja so vprašanja o odvisnih zvezah in razlikah.
Primer:
 Ali obstaja zveza med samovrednotenjem dijakov in zasvojenostjo z internetom?
 Ali obstaja razlika v stopnji zasvojenosti z internetom glede na spol dijaka?
3 Izbira teme in nekaterih sestavin tega primera izhaja iz članka: Jeriček, H. (2001). Mladostnikovo samovrednotenje in znamenja zasvojenosti z internetom. Sodobna pedagogika, 52 (4), str. 128-145.
17
1.3 Raziskovalne hipoteze
Hipoteze pri empiričnem raziskovanju so ponavadi domnevni vnaprejšnji odgovori na eksplikavitna vprašanja, torej vprašanja o odvisnih zvezah in razlikah. Za širša raziskovalna vprašanja (splošne delne probleme) postavljamo splošne hipoteze, za oţja, specifična pa specifične hipoteze. V diplomskem delu so lahko navedene splošne hipoteze, ki so razčlenjene na specifične, ali pa samo specifične hipoteze. Sledenje, torej specifične hipoteze, so lahko izraţene implicitno ali eksplicitno:
a) Implicitno izraţene hipoteze so hipoteze v obliki eksplikativnih vprašanj, torej vprašanj o odvisnih zvezah in razlikah.
Primer:
 Ali obstaja zveza med samovrednotenjem in zasvojenostjo dijakov z internetom?
 Ali obstaja razlika v stopnji zasvojenosti z internetom glede na spol dijakov?
b) Eksplicitno izraţene hipoteze so domnevni odgovori (trdilne povedi) o obstoju in o smeri zveze oziroma razlike.
Primer:
 Predpostavljamo, da obstaja zveza med samovrednotenjem in zasvojenostjo z internetom, in sicer tisti, ki se više vrednotijo, kaţejo manj znakov zasvojenosti.
 Predpostavljamo višjo stopnjo zasvojenosti z internetom pri fantih.
Ali bomo raziskovalne hipoteze izrazili implicitno ali eksplicitno, je odvisno od našega vnaprejšnjega poznavanja problema. V kolikor ne moremo dovolj utemeljeno domnevati (na osnovi dosedanjih znanstvenih spoznanj in izkušenj), kakšna bo smer odvisne zveze ali razlike, ostanemo pri implicitno izraţeni hipotezi, torej pri eksplikativnem raziskovalnem vprašanju, ki implicira samo obstoj odvisne zveze ali razlike, ne pa smeri. Ne glede na to ali so hipoteze implicitno ali eksplicitno izraţene, pa velja, da jih empirično (v praksi) preverjamo (specifične neposredno, splošne običajno posredno) in, če je le mogoče (če to dopušča izbira vzorca in spremenljivk), tudi preizkušamo s pomočjo statističnih (parametričnih, neparametričnih) preizkusov. 1.4 Spremenljivke (variable) Pri določanju spremenljivk izhajamo iz postavljenih raziskovalnih vprašanj. Pri tem nam enostavna, specifična deskriptivna vprašanja prinašajo podatke za eno spremenljivko, specifična eksplikativna za dve (gl. primer pri točki 1.2), med katerima je običajno ena v vlogi neodvisne in druga odvisne, lahko pa gre tudi za zvezo med dvema neodvisnima spremenljivkama. Spremenljivke izrazimo s posameznimi pojmi, sintagmami ali povedmi (običajno trdilnimi), ki nazorno in natančno kaţejo opazovan pojav. Dober pregled nad obsegom in globino proučevanja raziskovalnega problema dobimo, če izdelamo seznam (oštevilčenih) spremenljivk ter preglednico odvisnih zvez med spremenljivkami, kakor ponazarjata naslednja primera:
a) Seznam spremenljivk
Primer:
18
1. Spol dijakov.
2. Stopnja samovrednotenja dijakov.
3. Stopnja zasvojenosti dijakov z internetom.
b) Preglednica: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami
Primer:
Zaporedna številka raz.vprašanja/hipoteze
Neodvisne spremenljivke
Odvisne spremenljivke
1.1 1.2 2.1 . . .
1 2 …
2, 3 3 …
2 Metodološka opredelitev Metodološko plat empiričnega diplomskega dela predstavljajo raziskovalne metode, raziskovalni vzorec, postopki zbiranja podatkov in postopki obdelave podatkov.
2.1 Raziskovalne metode Uveljavljena je klasifikacija metod empiričnega raziskovanja po gnoseološkem in akcijsko manipulativnem kriteriju (Sagadin, 1993, str. 12). Glede na to razlikujemo tri metode:
a) Deskriptivna metoda: proučevanje na nivoju opisovanja stanja oziroma iskanja odgovorov na vprašanja, kakšno je nekaj, torej brez vzročnega razlaganja.
b) Kavzalna-neeksperimentalna metoda: proučevanje na nivoju vzročnega razlaganja oziroma iskanje odgovorov na vprašanje zakaj, pri čemer torej vzročna razlaga temelji na empiričnem preverjanju odvisnih zvez med pojavi.
c) Eksperimentalna metoda: proučevanje na nivoju vzročnega razlaganja učinkov namernega vnašanja enega ali več eksperimentalnih dejavnikov v raziskovalno okoliščino.
V skladu z navedeno klasifikacijo je vsaka empirična raziskava na deskriptivnem nivoju, ne pa nujno na kavzalnem (eksplikativnem), razen eksperimentalne. V okviru empiričnih diplomskih del je največ raziskav izvedenih hkrati z uporabo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode. 2.2 Raziskovalni vzorec Empirične raziskave diplomskih del potekajo na vzorcih in ne na celotni populaciji (statistični mnoţici). Zajete vzorce opredelimo z vidika vrste in števila enot, kraja, časa in načina vzorčenja. Glede na to razlikujemo naslednje vzorce (gl. Cencič, 2002, str. 100-102; Flere, 2000, str. 77-80):
a) Vzorci iz konkretne populacije (opredeljene stvarno, krajevno, časovno)
 slučajnostni (enostavni, stratificirani, skupinski, večstopenjski)
19
 neslučajnostni (priloţnostni, namenski, sistematični).
b) Vzorci iz hipotetične populacije (umišljene, neomejene):
 enostavni slučajnostni vzorci (to je v celoti vzeta skupina enot – oseb, ki predstavlja samo sebe oziroma hipotetično populacijo, torej populacijo, ki bi obsegala tudi prihodnje generacije in bi se glede raziskovalnega pojava ujemala z dejansko skupino, na kateri raziskujemo.
2.3 Postopki zbiranja podatkov Podatke zbiramo z različnimi postopki (tehnikami) in njim prilegajočimi inštrumenti (gl. Cencič, 2002, str. 47-58; Flere, 2000, str. 80-95, 122-133; Sagadin, 1993, str. 28-231, Vogrinc, 2008, str. 81 – 142). Danes je uveljavljena razdelitev postopkov oziroma raziskovalnih tehnik v dve osnovni skupini: 1) Kvantitativne tehnike Standardizirane (strukturirane, vezane) tehnike, katerih instrumenti prinašajo kvantitativne podatke, torej podatke primerne za kvantitativno (statistično) obdelavo in statistično indukcijo, sem sodijo:
 anketa (z anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz vprašanj zaprtega tipa)
 standardizirani intervju ali ustna anketa (z anketnim vprašalnikom, sestavljenim preteţno iz vprašanj zaprtega tipa)
 strukturirano (sistematično, načrtno) opazovanje (z vezanimi protokoli)
 ocenjevalne lestvice
 lestvice stališč (npr. Likertovega tipa)
 preizkusi (testi) znanja
 analiza dokumentov (kvantitativna analiza vsebine, zasnovana na vnaprej določenih enotah analize).
2) Kvalitativne tehnike Nestandardizirane (nestrukturirane, nevezane) tehnike, katerih inštrumenti prinašajo kvalitativne podatke, torej podatke, primerne za kvalitativno obdelavo, sem sodijo:
 anketa (z anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz vprašanj odprtega tipa)
 nestandardizirani intervju (sprotno oblikovanje vprašanj odprtega tipa)
 nestrukturirano (nenačrtno) opazovanje (nevezani protokoli)
 analiza dokumentov (kvalitativna/fenomenološka analiza vsebine v funkciji ugotavljanja pomena, smisla sporočila).
Inštrumente, ki jih potrebujemo, moramo največkrat izdelati (v skladu s cilji raziskave) kar sami, lahko pa uporabimo ţe obstoječe (v izvirni ali prirejeni obliki) ter preizkušene, pri čemer moramo navesti njihov izvor. Ne glede na vrsto raziskovalne tehnike in izvor instrumentov pa moramo natančno definirati naslednje značilnosti: a) Organizacija zbiranja podatkov (kdaj, kje, kako poteka sondaţna in definitivna uporaba instrumentov) b) Vsebinsko-metodološke značilnosti uporabljenih instrumentov:
20
 vsebinsko-formalne značilnosti (vrste vprašanj, nalog, njihova razporeditev)
 merske karakteristike (veljavnost, zanesljivost, objektivnost).
2.4 Postopki obdelave podatkov
Glede na vrsto spremenljivk (atributivne, numerične) oziroma obliko podatkov (besedno, številčno izraţeni) razlikujemo dve osnovni vrsti obdelave podatkov:
1) Kvantitativna obdelava
Je obdelava kvantitativnih (kolikostnih), številčnih (tudi besednih, tranformiranih v številčne) podatkov, pridobljenih s kvantitativnimi postopki (gl. točko 2.3, pod a). Za kvantitativno obdelavo obstaja vrsta različnih statističnih metod. (Gl. npr.: Petz, 2002; Sagadin, 2003), ki jih delimo po določenih kriterijih.
1. Glede na teţnjo po posploševanju obstaja:
a) DESKRIPTIVNA STATISTIKA – metode analize brez teţnje po posploševanju čez obseg zbranih podatkov, sem uvrščamo:
 frekvenčne distribucije (grafični, tabelarični prikazi)
 srednje vrednosti (npr. aritmetična sredina, mediana, modus)
 mere variacije (npr. standardni odklon, koeficient variacije)
 mere korelacije (npr. Pearsonov, Spearmanov koeficient korelacije)
b) INFERENČNA STATISTIKA – metode sklepanja iz vzorca na populacijo, to so:
 parametrični statistični preizkusi (npr. t-preizkus, analiza variance)
 neparametrični statistični preizkusi (npr. 2-preizkus, Mann-Whitnerjev U-preizkus, Wilcoxonov preizkus)
2. Glede na število spremenljivk obstaja:
a) UNIVARIATNA ANALIZA – metode analize ene spremenljivke:
 frekvenčne distribucije (grafični, tabelarični prikazi)
 osnovna opisna statistika (npr. srednje vrednosti, mere variacije)
 neparametrični statistični preizkusi (npr. 2 -preizkus)
b) BIVARIATNA ANALIZA – metode analize dveh spremenljivk:
 analiza razlik (npr. t-preizkus, 2-preizkus)
 analiza povezanosti (npr. Pearsonov, Spearmanov koeficient korelacije)
c) MULTIVARIATNA ANALIZA – metoda analize večih spremenljivk hkrati:
 faktorska analiza
 multivariatna analiza variance.
Ali bomo podatke obdelali na nivoju deskriptivne ali inferenčne statistike in pri tem analizirali eno, dve ali več spremenljivk, je odvisno od vrste predhodnih opredelitev, in sicer namena naše raziskave (ali gre za proučevanje posameznih pojavov, povezanosti ali razlik), vrste podatkov oziroma spremenljivk (atributivne, numerične) ter velikosti, vrste in števila vzorcev (veliki/mali, odvisni/neodvisni, eden/več).
21
Izboru statističnih metod sledi kvantitativna obdelava. Ta je lahko ročna, je pa seveda bolj ekonomično in racionalno, če podatke obdelamo računalniško, in sicer z enim od statističnih programov. Danes je zelo razširjena uporaba enega najstarejših paketov SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Odlikuje se po precejšnjem obsegu tako enostavnih kot najbolj kompleksnih statističnih metod in kot tak ţe dolgo velja za paket, ki ni zgolj namenjen, kakor kaţejo kratice, za statistične analize v druţbenih znanostih (gl. Ambroţič, 2000; Koţuh, 2000). Opozoriti pa moramo, da gre za statistični paket, ki sicer res ne predpostavlja veliko računalniškega znanja, zato pa dobro poznavanje in razumevanje statističnih metod, sicer lahko pride do napak ţe pri njihovem izboru in nadalje pri branju računalniških izpisov ter slednjič prikazovanju in interpretaciji rezultatov.
2) Kvalitativna obdelava
To je obdelava kvalitativnih, običajno besedno izraţenih podatkov, ki smo jih pridobili s kvalitativnimi postopki (gl. točko 2.3 pod b). Poznane so štiri oblike analiziranja besednega gradiva (Vogrinc, 2008, str, 57 – 70):
 kvantitativna vsebinska analiza,
 semiotična analiza,
 hermenevtična analiza,
 kvalitativna vsebinska analiza.
Dve, in sicer kvantitativno in kvalitativno vsebinsko analizo, ki sta v pedagoški praksi bolj uveljavljeni, v nadaljevanju podrobneje predstavljamo. a) KVANTITATIVNA VSEBINSKA ANALIZA Uporablja se predvsem v kvantitativnem raziskovanju in poteka po naslednjih fazah: 1. Transkribiranje gradiva. 2. Kategorizacija in signiranje gradiva (običajno po vnaprej izdelanem seznamu kategorij). 3. Določanje frekvenc kategorij. 4. Razvrščanje kategorij po pogostosti v ranţirno vrsto. 5. Interpretacija tabelarično prikazane rešitve. b) KVALITATIVNA VSEBINSKA ANALIZA Uporablja se v kvalitativnem raziskovanju in se odvija po, ne sicer ostro razmejenih, fazah (Mesec, 1993, str. 101-128): 1. Urejanje gradiva (transkribiranje, parafriziranje, povzemanje). 2. Določanje enot kodiranja (razčlenitev gradiva na sestavne dele, npr. besede, povedi, odstavke). 3. Pripisovanje pojmov (sorodnim empiričnim postavkam pripišemo enak pojem) in kategorij (sorodne pojme zdruţujemo v kategorije) ter vzpostavljanje odnosov znotraj kategorij (t. i. osno kodiranje). 4. Izbor in definiranje relevantnih pojmov in kategorij (izbor v skladu z namenom ter opredelitev njihovega pomena). 5. Vzpostavljanje odnosov med kategorijami (primerjanje kategorij, njihovo časovno in vzročno-posledično razporejanje (t. i. odnosno kodiranje). 6. Formuliranje teorij (opis in razlaganje dobljene klasifikacije). Ob tem moramo opozoriti, da opisani postopek ni obči algoritem strukturiranja gradiva, njegova uporaba je prilagodljiva glede na zbrano, pogosto bogato in raznoliko nestrukturirano gradivo.
22
V kolikor kvantitativno in kvalitativno vsebinsko analizo primerjamo, velja, da je temeljna razlika med njima v tem, da je pri kvalitativni za razliko od kvantitativne cilj kategoriziranja izpeljava teoretičnih razlag, ne pa, kakor je to značilno za kvantitativno analizo, določanje frekvenc kategorij (Vogrinc, 2008, str. 61). Priznati moramo, da je prikazano ročno analiziranje kvalitativnih podatkov, zlasti če je podatkov veliko (kakor je tudi običajno), miselno naporno in dolgotrajno. Pogosto prve rešitve niso najboljše, potrebni so ponovni pregledi, dopolnitve in korekcije. Iz tega razloga se tudi v okviru kvalitativnega raziskovanja vse bolj uveljavlja računalniška obdelava (gl. Robson, 2002, str. 455-499; Vogrinc, 2008, str. 77 -80). Eden izmed najbolj znanih prvih programov je NUD*IST (Non-numerical, Unstructured Data Indexing, Searching and Theorizing). Danes pa je na voljo vrsta različnih računalniških programov, in sicer tako splošno računalniških kot tudi specifičnih, namenjenih kvalitativni analizi gradiva.
2.3.3 Primer PRAKTIČNEGA diplomskega dela
1 Vsebinska opredelitev Vsebinsko plat praktičnega diplomskega dela dokončno opredelimo na nivoju namena oz. ciljev, raziskovalnih vprašanj, moţnih spremenljivk ter praktično izvedbenih izhodišč. 1.1 Namen (cilji) Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali, še pogosteje, v obliki splošnih delnih problemov oziroma vidikov, ki dobro predstavljajo praktično proučevanje problema v celoti.
Primer: V primeru diplomskega dela z naslovom Didaktični pristopi k nadarjenim pri zgodnjem poučevanju naravoslovja4 bi raziskovalni problem proučili na primer z naslednjih vidikov:
 Didaktični pristopi, ki zadovoljijo potrebe nadarjenih.
 Značilnosti nadarjenih glede na zaznavanje učiteljev.
 Predlogi za delo z nadarjenimi učenci pri zgodnjem poučevanju naravoslovja in njihova izvedba v praksi.
1.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
Pri praktičnih diplomskih delih lahko poseţemo po elementih teoretičnega ali empiričnega diplomskega dela. Tako ni nujno, da zastavimo raziskovalna vprašanja, ampak samo splošne raziskovalne hipoteze, ki so, podobno kot pri teoretičnem diplomskem delu, v bistvu vnaprejšnji domnevni odgovori na zastavljena širša, raziskovalna vprašanja. Primer:
 Učitelji v devetletni osnovni šoli pri delu z nadarjenimi v okviru pouka začetnega naravoslovja delajo veliko napak.
4 Naslov in nekaj sestavin smo prevzeli iz diplomskega dela: Nasevski, A. (2003). Didaktični pristopi k nadarjenim pri zgodnjem poučevanju naravoslovja. Diplomsko delo, Maribor: Pedagoška fakulteta.
23
V kolikor pa praktično diplomsko delo temelji na empiričnih izsledkih, moramo v tem kontekstu upoštevati sistematiko, ki je značilna za empirična diplomska dela (gl. točko 2.3.2 od 1.2. do 1.4.) Primer:
 Ali učiteljem uspe v okviru poučevanja zgodnjega naravoslovja zadovoljiti potrebe nadarjenih?
 Ali obstajajo razlike med učitelji glede na obliko teţav pri delu z nadarjenimi pri zgodnjem naravoslovju in glede na njihove delovne izkušnje?
2 Metodološka opredelitev Pri praktičnem diplomskem delu lahko poseţemo v metodološkem delu diplomskega dela po klasifikaciji, ki je značilna tako za teoretično (gl. točko 2.3.2) kot za empirično diplomsko delo (gl. točko 2.3.2), kar je seveda odvisno od ustrezno nastavljenega praktičnega nadaljevanja. * * * Na tem mestu zaključujemo opis tretje faze raziskovalnega procesa, torej faze, 2.3 DOKONČNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA, v okviru katere raziskovalni problem bodisi teoretičnega, empiričnega ali praktičnega diplomskega dela dokončno, čim bolj operativno vsebinsko in metodološko opredelimo. Na tej osnovi preidemo nato k naslednji, četrti fazi.
2.4 IZVEDBA RAZISKAVE
Kakor smo raziskovalni problem v okviru tretje faze dokončno opredelili, sledi realizacija. V primeru TEORETIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA je to nadaljnji študij virov, torej teoretično (sekundarno) raziskovanje. V primeru EMPIRIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA pa gre za empirično raziskovanje, to je zbiranje in obdelava podatkov ter interpretacija rezultatov. V primeru PRAKTIČNEGA DIPLOMSKEGA DELA se raziskovalni izsledki, pridobljeni, zbrani in obdelani na teoretični ali empirični način, poskušajo prikazati v novi, izvirnejši obliki v realnem šolskem delovnem okolju. Pri praktičnem delu se izvedba raziskave nadgradi s poudarkom na praksi. Seveda pa pri tem ne bo šlo za togo upoštevanje vnaprejšnjih vsebinsko-metodoloških določil, ampak za smiselne dopolnitve in spremembe, pogojene z nepredvidljivimi okoliščinami.
24
2.5 PISANJE POROČILA
Po kakovostno izvedenih (z optimalnim individualnim trudom in odgovornostjo) dosedanjih fazah raziskovanja sledi za raziskovalca, študenta diplomanta, domnevno najteţje in najodgovornejše delo, to je pisanje poročila (Zelenika, 2000, str. 525), v našem primer torej teoretičnega, empiričnega ter praktičnega diplomskega dela, ki običajno nastaja v treh fazah (gl. in prim. Zelenika, 2000, str. 525-526; Ţiţmond, 1998, str. 19):
1. Študent piše osnutek diplomskega dela (koncept, ogrodje, ki mu dodaja vsebino).
2. Po določeni časovni distanci (»inkubaciji«) lahko študent bolj objektivno in kritično pristopi k prebiranju in korekciji (strokovni, pravopisni, tehnični) svojega dela; odpravi napake in pomanjkljivosti, vnese potrebne spremembe in dopolnitve ter pripravi čistopis.
3. Študent izdelan čistopis preda mentorju v pregled. Mentorjeve pripombe in priporočila študent upošteva. Ko mentor izrazi prepričanje, da je diplomsko delo korektno izdelano, študent zaključi s pisanjem.
Sledi prikaz temeljnih jezikovno-slogovnih značilnosti diplomskega dela, po katerih se kot strokovno besedilo razlikuje (mora razlikovati) od drugih, leposlovnih besedil, to so:
- strokovni slog pisanja (gl. točko 2.5.1)
- znanstveni aparat (gl. točko 2.5.2)
- določena struktura (gl. točko 2.5.3).
Vsako v nadaljevanju podrobno predstavljamo.
2.5.1 Strokovni slog
Ker je diplomsko delo pisno strokovno delo, v katerem predstavljamo strokovna spoznanja, moramo uporabljati strokovni (znanstveni) slog pisanja (gl. Bajt, 1994, str. 22-26; Hladnik, 2002, str. 183-240; Juţnič, 1992, str. 177-206; Kobeja, 2001, str. 5-12, 2002, str. 92-96; Zelenika, 2000, str. 531-536). Poglejmo njegove značilnosti:
a) Jasnost; natančnost, nevtralnost Strokovno besedilo »mora biti skrajno zvest izraz predmeta, o katerem govori« (Bajt, 1994, str. 22). Obstajati mora torej optimalna skladnost med predmeti, pojavi objektivne stvarnosti in njim pripadajočimi jezikovnimi izrazi. To je mogoče doseči z naslednjimi jezikovnimi sredstvi:
 enopomensko, pomensko nepreneseno izraţanje (izogibanje metafor, metonimij, alegorij, personifikacij);
 raba slogovno nezaznamovanih (nevtralnih), torej ne čustveno obarvanih (npr. ljubkovalnih, slabšalnih, ironičnih) izrazov;
 raba slovenskih strokovnih izrazov (če le obstajajo) in ne tujk;
 raba prve osebe mnoţine
25
 dovoljena raba trpnika (pasivna oblika glagola) kot enega od »pomembnih sredstev zahtevane nevtralnosti« (Hladnik, 2002, str. 184), prednost pa ima aktivna oblika;
 argumentiranje osebnih trditev s spoznanji drugih avtorjev, z rezultati lastne raziskave ali z logičnim sklepanjem; nepreverjene subjektivne sodbe ne sodijo v strokovno besedilo.
b) Kratkost, jedrnatost, zgoščenost
Pri vsakem, še zlasti pa pri strokovnem pisanju velja slediti načelu ekonomičnosti (gospodarnosti), ki narekuje »čim manj besed, tem več informacij« (Bajt, 1994, str. 23). Iz tega izhajajo naslednje ubeseditvene zahteve:
 oblikovanje kratkih stavkov;
 oblikovanje kratkih povzetkov vsebine, zlasti v primerih daljših delov besedila (poglavij, podpoglavij);
 ubeseditev brez rabe tavtologij (istorečje) in pleonazmov (besedno preobilje);
 raba strokovnih izrazov namesto stavčnih opisov;
 več samostalniškega kot glagolskega izraţanja.
c) Sistematičnost, preglednost, razumljivost Da lahko bralec razbere in dojema bistvo strokovnega besedila hitro, brez večkratnega branja, so potrebni naslednji pogoji:
 logična povezanost stavkov, odstavkov, podpoglavij, poglavij (koherentnost);
 postopno prodiranje v problem, brez skokov naprej ali nazaj;
 logična razdelitev besedila na manjše dele (odstavke, podpoglavja, poglavja), opremljene z natančnimi naslovi in grafičnimi ločili (številke, črke, druga odstavčna znamenja);
 postavljanje obrobnih, postranskih informacij v opombe;
 racionalna (preudarna, smotrna) raba preglednic, grafov, shem, zemljevidov, slik;
 izogibanje pogosti rabi kratic, okrajšav, zlasti splošno manj znanih;
 slovnična in pravopisna ustreznost (napake lahko namreč zniţujejo razumevanje), kakor jo narekuje slovenski pravopis (gl. Slovenski pravopis, 2001; besedilo naj pregleda tudi lektor).
d) Raznolikost, živost Zahteva po enopomenskem, kratkem in razumljivem upovedovanju ni zahteva po monotoniji. Tudi za strokovna besedila velja, da je jezikovna raznolikost in ţivost ena izmed njihovih slogovnih odlik. Res je, da smo pri strokovnem pisanju vezani na vrsto pravil, ki to omejujejo. Nekaj moţnosti za oblikovanje bogatega, dinamičnega in s tem privlačnega strokovnega besedila pa vendarle obstaja, na primer:
 kombiniranje krajših in daljših povedi ter enostavnih in večstavčnih prirednih in podrednih povedi;
 neobičajni vrsti red besed, a ne za ceno manjše razumljivosti;
 izogibanje rabe enakih glagolov, samostalnikov ali kar stavkov v celoti za opise sicer ponavljajočih se dejstev (kot so na primer rezultati empiričnega preverjanja različnih raziskovalnih hipotez).
26
2.5.2 Znanstveni aparat
Najpomembnejša značilnost oziroma kar maksima strokovnega pisanja je uporaba znanstvenega aparata (gl. Juţnič, 1992, str. 162-176; Kobeja, 2001, 2002, str. 85-89), ki zajema prevzemanje (citiranje, parafraziranje, povzemanje), dokumentiranje spoznanj drugih avtorjev in rabo opomb. Pisanje strokovnih besedil ni le ubesedovanje naših lastnih misli, ampak vedno tudi misli drugih avtorjev, saj se tako obstoječe znanje, v skladu s stalno spreminjajočo se stvarnostjo, dograjuje, dobiva novo kakovost in se razvija znanost. Seveda pa pripada avtorjem uporabljenih del pravica do priznanja njihovega avtorstva. V kolikor tega ne storimo, si torej prilastimo njihove stvaritve in zagrešimo etični prekršek (plagiat).
Obstaja več uveljavljenih mednarodnih standardov (stilov, sistemov) pisanja strokovnih besedil. Eden izmed teh je APA standard (Publication Manual of the American Psychological Association, 2002), ki ga, kakor smo ţe zapisali (gl. točko 2.2), prevzemamo tudi mi, saj velja danes v svetu za enega izmed najbolj pogosto uporabljenih sistemov (Ambroţič in Hudobivnik, 2001) tako v druţboslovju kot naravoslovju (Dokucumenting Internet Sources, b.d.)5 V skladu s tem, torej APA standardom, in s pravili slovenskega pravopisa (Slovenski pravopis, 2001) bomo v nadaljevanju predstavili tri osnovna področja uporabe znanstvenega aparata, to je:
- prevzemanje (gl. točko 2.5.2.1),
- dokumentiranje (gl. točko 2.5.2.2),
- raba opomb (gl. točko 2.5.2.3).
2.5.2.1 Prevzemanje
Misli drugih avtorjev lahko prevzemamo dobesedno ali nedobesedno.
a) Dobesedno prevzemanje
Dobesednemu prevzemanju najbolj pogosto rečemo citiranje ali navajanje in dobesednemu prevzemku (vloţku) citat ali navedek. Ima pa izraz citirati dvojni pomen, natančneje, njegov glavni pomen oziroma funkcija je »dobesedno navesti tuje besedilo« (SSKJ6, 2000, str. 8Cool in podrejeni pomen oziroma funkcija je »navesti vir: citrirati uporabljeno literaturo« (prav tam). V praksi strokovnega pisanja ga uporabljamo z obema pomenoma, torej kot dobesedno navajanje tujega besedila ali navajanje virov (med besedilom). Citiramo relevantne definicije, dovršeno izraţene tuje misli ali ugotovitve, katerih sporočilna vloga (npr. informacijska, motivacijska, estetska) bi se z našimi posegi (npr. z razširjanjem, krčenjem) zmanjšala, ne citiramo pa podatkov, ki predstavljajo našo osnovno splošno izobrazbo (Kobeja, 2002, str. 86).
5 S te pa ne mislimo, da bi ga morali uporabljati vsi uporabniki tega priročnika. Pomembno je, da je naše strokovno pisanje dosledno v skladu s standardom, ki je uveljavljen na posameznem znanstvenem področju. 6 Kratica za Slovar slovenskega knjižnega jezika
27
b) Nedobesedno prevzemanje
Nedobesedno prevzemanje je izraţanje tujih misli z našimi. Običajno rečemo temu kar povzemanje in nedobesednemu prevzemku povzetek. Če pa upoštevamo globino in obseg prevzetih informacij, ločimo dva nivoja nedobesednega prevzemanja: - parafraziranje kot glagolnik od parafrazirati: »nanovo, drugače predstavljati ali razlagati ţe znano temo« (SSKJ, 2000, str. 818) in - povzemanje kot glagolnik od povzemati: »na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila« (prav tam, str. 958). Gre torej za to, da je pri parafrazi celotna izvirna vsebina predstavljena na drugačen (naš) način (bolj strnjene ali razširjeno), pri povzetku pa zgoščeno izrazimo le bistvo prevzetega sporočila, torej je parafraza po informacijski vrednosti bliţja izvornemu besedilu kot povzetek, ki strnjeno predstavlja le njegovo bistvo.  Pravila prevzemanja Za korektno prevzemanje, torej citiranje, parafraziranje in povzemanje obstajajo določena pravila (gl. Publication Manual of the American Psychological Association, 2002, str. 117-122; Slovenski pravopis, 2001, str. 1-6Cool. V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih:
(1) Razvidno mora biti avtorstvo vsakega prevzemka (citata, povzetka).
(2) Citat mora biti vizualno dobro ločen od ostalega besedila, in sicer:
 Kratki, t. i. vrinjeni citat (manj kot 40 besed) ločimo z dvojnimi narekovaji.
 Daljši, t. i. samostojni citat (nad 40 besed) ne označimo z narekovaji, ampak ga po dvopičju na koncu zadnje vrstice damo v samostojni odstavek, ki je od ostalega besedila ločen spredaj in zadaj z večjim presledkom ter z zamikom (npr. pet mest) levega in desnega roba proti sredini.
 Citat v citatu ločimo, da dvojnim narekovajem (za citirano besedilo) sledijo enojni (za citat v citiranem besedilu).
(3) Dopustni so naslednji posegi v citat:
 Izpusti iz citata (elipse): Izpusti znotraj stavka označimo s tremi zaporednimi pikami, med stavki pa s štirimi (prva pika pomeni konec prvega citiranega stavka, njej pa sledijo tri zaporedne pike izpusta); ker pa je tropičje tudi ločilo, s katerim pisec zaznamuje svojo nedokončano misel, lahko pride do zamenjav med ločili, zato je bolje, če postavimo tropičje v oglati […] ali poševni /…/ oklepaj, pri čemer je tropičje obojestransko stično; oklepaj pa ne:
28
Besedilo […] besedilo. Pri izpuščanju delov izvirnega besedila moramo paziti, da s tem njegovega prvotnega pomena ne spreminjamo.
 Vrinki v citat (interpolacije): vrinke postavimo v oglati oklepaj [vrinek], pri čemer je vrinek na obeh straneh stičen, oklepaj pa ne:
Besedilo [vrinek] besedilo. Vrivanje lastnih dopolnil uporabljamo v primeru teţjih, manj razumljivih citatov.
 Poudarki: Če ţelimo besedo ali sklop besed v citatu poudariti, jih pišemo kurzivno (poševno) in ta poseg označimo takoj za tem z opombo v oglatem oklepaju:
Besedilo poudarek [poudarek dodan].
 Citiramo, parafraziramo oziroma povzemamo praviloma samo iz primarnega (izvirnega) dela, izjemoma (če izvirno delo ni dostopno) iz sekundarnega, kar seveda ustrezno dokumentiramo (gl. točko 2.5.2.2).
2.5.2.2 Dokumentiranje
Vse, kar smo prevzeli (citirali, parafrizirali, povzeli) moramo dokumentirati, in sicer v besedilu z bibliografskimi sklici ali referencami in ob koncu dela v seznamu literature z bibliografskimi opisi.
a) BIBLIOGRAFSKI SKLICI / REFERENCE
Za citiranje virov med besedilom uporabljamo sistem avtor – letnica (harvardski sistem)7, to pomeni, da ima referenca, ki jo navedemo v oklepaju po prevzemku (citatu, parafrazi, povzetku), dve osnovni, z vejico ločeni, sestavini, in sicer priimek avtorja in letnico izdaje dela: Besedilo (Avtor, letnica) To je osnovna oblika reference v besedilu, ki pa ima več specifičnih pojavnih oblik, pogojenih z raznolikostjo virov (npr. vir z enim ali več avtorji, brez avtorja…) in vrsto prevzemka (citat, parafraza, povzetek), za oblikovanje katerih seveda veljajo specifična pravila.
7 Uporabniki tega pr
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 26 Jan 2012 20:39    Naslov sporočila: Pedagoška fakulteta Teorija športa z didaktiko športne vzgoj Odgovori s citatom

Univerza v Ljubljani
Pedagoška fakulteta
Teorija športa z didaktiko športne vzgoje 1in 2
PISANJE DIPLOMSKIH DEL
Spoštovane študentke, spoštovani študentje,
V želji, da bi imeli pri izdelavi diplomskega dela pri predmetih Teorija športa z didaktiko športne
vzgoje 1 in 2 kar najmanj »administrativnih« težav, smo pripravili nekaj navodil za pisanje
diplomskih del. Za še podrobnejša navodila vsekakor lahko vzamete v roke Priporocila za
oblikovanje seminarskih in diplomskih nalog in diplomskih del avtorice dr. Majde Cencic,
dobrodošle pa bodo verjetno tudi spletne strani referata za študijske zadeve http://wwww.pef.unilj.
si/strani/referat/diploma.pdf . Tekst je razdeljen na tri vecja poglavja, in sicer:
a) NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKIH DEL
b) POVZETEK APA STANDARDOV ZA CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV IN
LITERATURE ter
c) PRAVILNIK O DIPLOMAH
a) NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKIH DEL
1. 0 SPLOŠNO O PRIPRAVI DIPLOMSKEGA DELA
Diplomsko delo naj bo napisano z racunalnikom, v slovenšcini. Diplomsko delo pišemo v prvi
osebi množine ali v pasivu. Pri pisanju upoštevamo naslednje:
1. tip pisave Times New Roman;
2. velikosti pisave za posamezne dele vsebine so naslednje:
Vrsta besedila Oblika pisave Velikost pisave
(tock)
Videz pisave
Naslov poglavja
Arial 16 POGLAVJE
Naslov podpoglavja Times New Roman
14 Podpoglavje
Osnovno besedilo, vsebina
preglednic, tabel, naslovi slik in
preglednic, oznake na slikah
Times New Roman 12 Normalno
Krepko
Ležece
Opombe v nogi strani Times New Roman
10 opomba
3. velikost pisave 12 tock;
4. razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice;
5. poravnava je obojestranska;
6. izpis na papir naj bo dvostranski;
7. odmik od roba – robovi besedila naj bodo zgoraj in spodaj oddaljeni 25 mm od roba
strani, na levi (notranji) strani 30 mm in na desni (zunanji) strani 20 mm od roba strani
8. glava strani naj bo oddaljena 13 mm od roba strani. Glava strani naj v eni vrstici vsebuje
levo (notranjo) poravnano besedilo »Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta« v
ravnem tisku in desno (zunanje) poravnano besedilo »Priimek in ime avtorja; diplomsko
delo« v poševnem tisku velikosti 10 tock;
9. noga strani naj bo oddaljena 13 mm od roba strani in naj vsebuje srednjo poravnano
tekoco številko strani med dvema pomišljajema velikosti 12 tock;
2. 0 SESTAVINE DIPLOMSKEGA DELA
Obvezne sestavine diplomskega dela so:
2. 1 naslovna stran na platnici,
2. 2 notranja naslovna stran v diplomskem delu,
2. 3 stran z zahvalo (ni obvezno),
2. 4 izvlecek s kljucnimi besedami v slovenšcini,
2. 5 izvlecek s kljucnimi besedami v anglešcini (nemšcini),
2. 6 kazalo vsebine (tudi kazalo slik, tabel, grafov),
2. 7 seznam uporabljenih kratic (ce smo jih v diplomskem delu uporabljali),
2. 8 vsebina diplomskega dela, razdeljena na poglavja,
2. 9 seznam uporabljenih virov,
2. 10 priloge (ce obstajajo).
2. 1 Naslovna stran na platnici
Za vezavo diplomskega dela uporabljamo platno ali drug ustrezen material, barva platnic je
poljubna. Na platnico zapišemo:
 naziv univerze in fakultete z velikimi crkami, oddaljen 30 mm od zgornjega roba,
 diplomsko delo ter (oboje sredinsko poravnano)
 priimek in ime avtorja (desna poravnava, oddaljeno 30 mm od spodnjega roba)
Prva stran – platnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PRIIMEK IN IME
2. 2 Notranja naslovna stran v diplomskem delu
Prva notranja stran vsebuje;
 naziv univerze in fakultete (velike crke, sredinska poravnava),
 ime študijskega programa (velike crke, sredinska poravnava),
 naslov diplomskega dela (velike crke, sredinska poravnava),
 napis diplomsko delo (velike crke, sredinska poravnava),
 ime in priimek ter naziv mentorja (in somentorja) (kot v stavku, leva poravnava),
 ime in priimek kandidata (kot v stavku, desna poravnava),
 kraj (Ljubljana!!!), mesec in leto oddaje diplomskega dela (kot v stavku, sredinska
poravnava).
Naslov dela naj kratko in jasno oznaci bistvene elemente vsebine.
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
»NASLOV DIPLOMSKEGA DELA«
DIPLOMSKO DELO
Mentor/ica: dr. XY, naziv Kandidat/ka:
Somentor/ica: mag., dr. XY, naziv
Ljubljana, mesec, leto
2. 3 Stran z zahvalo (ni obvezno),
Stran je namenjena zahvali, ce jo študent želi napisati. V kolikor so bili v izdelavo diplomskega
dela kakorkoli vkljuceni ravnatelji, ucitelji, ucenci, starši ali druge osebe, je to potrebno v zahvali
navesti.
2. 4 Izvlecek s kljucnimi besedami v slovenšcini
Na naslednjo stran napišemo izvlecek in kljucne besede v slovenšcini. Izvlecek vsebinsko
povzema bistvo dela, vsebuje naj:
 izhodišca (kaj je bistvo raziskave),
 metode (merjenci, spremenljivke in metode analize podatkov) in
 rezultate (ne pa tudi vašega mnenja o njih).
Izvlecek naj ne bo daljši od 150 besed. Pod izvlecek dodajte od 3 do 8 kljucnih besed, ki
oznacujejo vsebino clanka. Obicajno so kljucne besede enostavni izrazi, v prvem sklonu ednine.
2. 5 Izvlecek s kljucnimi besedami v anglešcini (nemšcini)
Izvlecek in kljucne besede prevedemo v anglešcino (nemšcino, ce je prvi tuji jezik). Ce tega
nismo vešci, je bolje, da to stori nekdo, ki zna angleško (nemško). Pozorni bodimo predvsem na
prevajanje strokovnih izrazov. Ce ste v dvomih, kako prevesti strokovne izraze, se za pomoc
obrnite na mentorja.
2. 6 Kazalo vsebine (tudi kazalo slik, preglednic, grafov)
Kazalo podrobno razmejuje vsebinska poglavja po straneh. Preglednice, slike in grafe prav tako
vkljucimo v samostojno kazalo.
PRIMER KAZALA VSEBINE:
1. 0 UVOD ………………………………………………………. 8
2. 0 PREDMET IN PROBLEM …………………………………. 10
5. 0 ZAKLJUCKI ………….
6. 0 LITERATURA ………..
7. 0 PRILOGE ……………..
PRIMER KAZALA SLIK (ali PREGLEDNIC ali GRAFOV – princip je enak)
Vec o številcenje slik, preglednic in grafov preberite v poglavju 4. 0 ŠTEVILCENJE)
Kazalo slik
1. 1 Slika: Poligon ……………………………………………………………… 13
2. 6 Slika: Postavitev orodij za vadbo po postajah ………………………………. 27
2. 7 Seznam uporabljenih kratic (ce smo jih v diplomskem delu uporabljali)
Uporabljajte samo standardne kratice. Izogibajte se kraticam v naslovih in izvleckih. Beseda ali
izraz, ki ga krajšate, mora biti v tekstu prvic napisana v polni obliki, takoj zatem pa je v oklepaju
oznacena okrajšava, ki jo boste kasneje uporabljali, izjema so le standardne merske enote.
Primer: V-I proces – vzgojno-izobraževalni proces
2. 8 Vsebina diplomskega dela, razdeljena na poglavja
Ce je diplomsko delo raziskovalno (temelji na zbiranju in analizi podatkov), si poglavja sledijo v
naslednjem zaporedju
1. 0 UVOD
Je prvo poglavje diplomskega dela. V njem opišemo izbrano podrocje dela. V njem kandidat
razcleni vsebino diplomskega dela, po literaturi povzame znane rešitve in oceni njihov pomen za
diplomsko delo.
2. 0 PREDMET IN PROBLEM
To poglavje se deli na podpoglavja. V tem delu se navede namen diplomskega dela, razloge
raziskovalnega dela ali opazovanja in ugotovitve predhodnih raziskav (kratko), kjer citirate
uporabljene vire. V tem poglavju postavite teoreticno podlago za vaše delo, torej predstavite to
kar je že znano (vezano seveda na vaš problem) in na koncu izpeljete kaj bo predmet vašega dela.
Pišite v obliki trditev, ki jih podprete z ustreznimi citati, predvsem clanki (in ne predvsem
monografije), med njimi naj bodo tudi tuji viri.
3. 0 CILJI RAZISKAVE
Napišite, kaj želite z raziskavo ugotoviti. Cilje pišemo v alineah, smiselno se morajo odražati v
hipotezah. Pred navajanjem ciljev zapišemo uvodni stavek v smislu »Glede na predmet in
problem raziskave, smo postavili naslednje cilje« ali »Skladno s predmetom in problemom, smo
postavili naslednje cilje«.
Primer: Ugotoviti razlike med decki in deklicami v rednem in organiziranem izvenšolskem
športnem udejstvovanju.
4.0 HIPOTEZE
Hipoteze so nedokazane trditve. Pišite jih kot trditve v obliki povednega stavka. Veljavnost
hipotez preverjate z raziskavo. Hipoteze nujno izhajajo iz ciljev, pišete jih v alineah. Pred
navajanjem hipotez napišemo stavek v smislu »Glede na postavljene cilje, smo opredelili
naslednje hipoteze« ali »Skladno s postavljenimi cilji, smo opredelili naslednje hipoteze«.
Primer: Z redno in organizirano izvenšolsko športno dejavnostjo se ukvarja vec ucencev kot
ucenk.
9.0 LITERATURA IN VIRI
Poglavje zajema vse vire in literaturo, ki jih je študent dejansko uporabljal. Pod literaturo
razumemo vsa tista domaca in tuja knjižna dela, razprave in clanke iz zbornikov in strokovnih
revij, ki s o izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat smiselno uporablja in navaja v
besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvršceno v seznam literature, omenjeno v besedilu
dela. V seznam literature uvrstimo tudi diplomska, specialisticna, magistrska in doktorska dela.
Med vire pa uvršcamo statisticne publikacije in publikacije s podrocja normativne ureditve,
interna gradiva, slovarje in druga gradiva.
Vsako trditev, dognanje in misel drugih je potrebno potrditi z referenco. Navedke (citate) v
besedilu je treba citirati v skladu z APA sistemom (glej: Navodila za citiranje po APA standardu
– v nadaljevanju). Navedki, uporabljeni v preglednicah in slikah, naj bodo oštevilceni po vrstnem
redu preglednic in slik v besedilu. Pri navajanju vec del istega avtorja dobi vsak navedek svojo
številko, starejša dela je treba navesti prej. Vsi navedki v besedilu morajo biti vsebovani v
seznamu virov, ki naj bo dodan na koncu clanka. Seznam naj vsebuje le dela, ki so tiskana ali
kako drugace dostopna javnosti. Kot primer, kako navajate vire se poslužujete nacina, ki ga
uporablja APA. Navede se vse avtorje, ne glede na število. Ce pisec prispevka ni znan, se vir
zacne z naslovom dela. Ce navajate delo, ki še ni izšlo, je pa v tisku, navedite vse podatke,
namesto strani pa "v tisku." Navedbe, kot so osebni pogovor, neobjavljena predavanja ali referati
in podobno, ne sodijo v seznam virov. Osnovne podatke o delih, kot so navedbe avtorja,
urednika, založnika in naslov dela, pišite v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je
navedeno v originalni izdaji (oglejte si primere citiranja za najbolj pogoste vrste virov).
10.0 PRILOGE
Priloge so sestavni del diplomskega dela. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za
celovit prikaz dela, vendar bi z odvracanjem pozornosti od glavne teme v vsebini diplomskega
dela motile potek sporocila le tega. V priloge spadajo npr. primeri anketnih vprašalnikov,
navodila merjencem, primeri ucnih priprav itd.
Ce je diplomsko delo teoreticno (na podlagi študija relevantne literature obravnava kak
strokovni problem), si poglavja sledijo v naslednjem zaporedju:
1.0 UVOD
Je prvo poglavje diplomskega dela, v katerem opišemo izbrano podrocje dela ter razloge ta svojo
izbiro. V njem lahko kandidat razcleni tudi vsebino diplomskega dela ter predstavi osnovni
problem oz.dognanja, iz katerih je izhajal pri pripravi diplomskega dela.
2. 0 OSREDNJI DEL NALOGE
- PREDSTAVITEV TEMELJNIH POJMOV: V tem delu predstavite strokovna
pojmovanja oz. teoreticna izhodišca diplomskega dela. Opredelitve oz. definicije, ki jih
uporabljate kot izhodišce za razpravo, naj bodo smiselno povezane in komentirane glede
na pomen za osrednji problem diplomskega dela.
- PREDSTAVITEV PROBLEMA/AVTORJA/TEME: Ta del izhaja iz prejšnjega in je
najpomembnejši del diplomskega dela, saj v njem predstavite svoje razumevanje
problema/teme, ki ga obravnavate v besedilu. Izogibajte se vsebinskim povzetkom del ali
opisovanju problema, pac pa o njem razpravljajte interpretativno oz. razlagalno.
- SPECIALNODIDAKTICNI DEL: Obravnavano temo umestite v kontekst ucenja in
poucevanja oz. ucnega nacrta ali pa na podlagi obravnavanega teoreticnega vidika
izdelajte model šolske obravnave znacilnega tematskega sklopa pri pouku. Ta del je lahko
tudi empiricni – npr. analiza vprašalnika na podlagi obravnavane teme ipd. Pri tem delu
smiselno uporabljamo navodila za pisanje raziskovalnih diplomskih del.
- SKLEP: Povzemite in smiselno povežite teoreticna izhodišca, vašo samostojno
obravnavo problema ter njegov specialnodidakticni vidik. Navedite možnosti dodatnih
raziskovalnih vprašanj, ki izhajajo iz problema, in jih zaradi obsega niste mogli ustrezno
obravnavati. Ovrednotite pomen obravnavane teme za sodoben pouk ter predlagajte
izboljšave metod, oblik in vsebin vzgojno-izobraževalnega procesa, ce je to mogoce.
3.0 OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA
3. 1 Oblika ilustracij in preglednic
Ilustracije: Med ilustracije prištevamo: grafikone, fotografije, skice, sheme, diagrame, algoritme
in drugi graficni material. Ilustracije vkljucite v besedilo samo na ustrezno mesto. Vsaka
ilustracija naj ima zaporedno številko in naslov (zgoraj), po potrebi pa še legendo (spodaj). Ce so
na ilustracijah simboli, pušcice, številke ali crke, jih natancno razložite v legendi.
Preglednice: Naj bodo vkljucene med besedilo kamor sodijo. Preglednica mora biti pregledna in
razumljiva. Vsaka preglednica mora imeti zaporedno številko (glej 2. 7 Kazalo vsebine) in
naslov (zgoraj). Vsebina v vrsticah mora biti podana v celu preglednice, po stolpcih pa v glavi
preglednice. Vsa polja v morajo biti izpolnjena, ce podatek v polju manjka, je treba jasno
oznaciti, ali ni podatka, ali je vrednost podatka enaka nic, ali je zanemarljivo majhna. Preglednici
morajo biti dodana potrebna pojasnila in legenda okrajšav (spodaj).
4.0 ŠTEVILCENJE
4. 1 Številcenje strani
Zacetne strani diplomskega dela (razen naslovne strani in kolofona, ki sta brez oznake) do prvega
poglavja (1.0 UVOD) naj bodo v nogi strani zaporedoma oznacene z rimskimi številkami,
vsebina diplomskega dela pa z arabskimi številkami (od uvoda do literature/ virov).
4. 2 Številcenje poglavij
Poglavja naj bodo številcna zaporedoma (primer je naveden tudi v 2. 9 Vsebina diplomskega
dela, razdeljena na poglavja). Vsako poglavje ima lahko še podpoglavja, ki so oštevilcena z
dvema arabskima številkama, locenima s piko. Prva številka je enaka zaporedni številki poglavja,
druga številka pa pomeni zaporedno številko podpoglavja. Nadaljnje delitve podpoglavij na
podrazdelke niso priporocljive (npr. 2. 1. 3). Ce je nadaljnja delitev nujna, naslov podrazdelka
napišemo s krepko pisavo v svojo vrstico (brez številcne oznake).
4. 3 Številcenje slik, preglednic in grafov
Slike, preglednice in grafe številcimo z dvema arabskima številkama, locenima s piko. Prva
številka predstavlja številko poglavja, druga številka pa zaporedno številko slike (ali preglednice
ali grafa) (npr. slika 1. 4 pomeni, da gre za cetrto sliko v prvem poglavju). Številke 0 ne
uporabljamo, saj ne moremo reci, da je to nicta slika v prvem poglavju!!!
4. 4 Številcenje opomb
Opombe naj bodo številcene z dvignjeno pisavo, besedilo opombe naj bo zapisano v nogi strani,
na kateri je opomba. Opomb ne dodajajte spisku uporabljenih virov na koncu dela, prav tako ne
izdelujte posebnega spiska opomb1.
4. 5 Številcenje virov
Seznam citirane literature in virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev in oštevilcen z
zaporednimi številkami.
1 Primer številcenja in zapisa opombe v nogo strani, na kateri se pojavi opomba
b) POVZETEK APA STANDARDOV ZA CITIRANJE IN
NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE2
(American Psychological Association)
(Prirocnik: Publication Manual of the American Psychological Association, 4. izdaja)
"Slovenska inacica navodil"
Pripravila: Franci Ambrožic, Alenka Hudobivnik (Ljubljana, 28.02.2001), dopolnitve iz zadnje,
5. verzije APA pripravila Alenka Hudobivnik (junij, 2003)
Citiranje (med besedilom)
CITAT = dobesedna navedba tujega besedila (SSKJ, '94, str. 88; primer: pogosto citirana knjiga)
1. Citiramo kadar povzemamo izjave, misli ali ugotovitve drugih. Ce ne navedemo avtorja je
to pravzaprav “intelektualna kraja”. Ne citiramo le tistega, kar je postalo del splošnega
znanja.
2. Citiramo vedno iz originalnega vira, ce ta ni dostopen, smemo izjemoma povzeti citat iz
drugega vira, vendar moramo to napisati (povzeto po: ….).
3. Citiramo lahko v originalni obliki, v navednicah (Franci je rekel: “Predlagam, da
napišemo navodila za APA standard.”); ali pa samo povzamemo bistvo misli (Franci je
predlagal, da napišemo navodila za APA standard), torej navednic ne uporabimo.
4. Citiramo tako, da po misli v oklepaju napišemo priimek avtorja in letnico izdaje dela.
Locimo ju z vejico. Ce je avtorjev do vkljucno 5, prvic navedemo vse. Ce jih je vec od 5,
ali pri ponovnem citiranju istega vira, navedemo samo prvega in dodamo “et al.”. Priimke
avtorjev locujemo z vejicami, med predzadnji in zadnji priimek damo po vejici še znak
“&” (ce je citirano delo v celoti v oklepaju) oziroma “in” (ce so avtorji našteti izven
oklepaja) – glej drugi primer z avtorjema Amis in Slack. Ce avtor ni znan, namesto
priimka napišemo naslov dela (na primer: Zakon o društvih, 1995).
5. Vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v seznamu citiranih virov (referenc,
citatov).
Primeri:
• En avtor: (Chelladurai, 1985)
• Dva avtorja: (Amis, & Slack, 1996)
• Manj kot 5 avtorjev: (Bednarik, Kolenc, Petrovic, Simoneti, & Šugman, 1998) ! opomba:
pri ponovnem citiranju istega vira, napišemo vir v "et al." obliki.
• Vec kot 5 avtorjev: (Petrovic et al., 1995)
• Vec del istega avtorja (ali vec avtorjev) z isto letnico izzida: (Ambrožic, 1999a, 1999b) !
opomba: tudi v seznamu virov na koncu uporabimo isto logiko!
2 Poglavje je povzeto po http://www.sp.uni-lj.si/knjiznica/APA.citiranje.htm
• Vec del razlicnih avtorjev: (Ambrožic, 1996; Bala, 1999; Cankar, & Ambrožic, 1987;
Dežman, 1998) – dela locujemo s podpicjem!
• Posredno citiranje (uporabljamo le izjemoma): (Chelladurai, 1985; povzeto po: Ambrožic,
1999)
Navajanje virov (na koncu dela)
Uporabljamo pri: reviji Šport, reviji KinSI, hrvaški reviji Kineziologija, seminarskih nalogah,
diplomskih nalogah, magistrskih nalogah, doktorskih disertacijah, raziskovalnih nalogah,
strokovnih in raziskovalnih clankih.
1. Vire navajamo po abecednem redu priimka prvega avtorja (oziroma naslova, ce avtor ni
znan). Ce isti avtor nastopa enkrat samostojno, drugic pa kot prvi avtor dela z vec
soavtorji, najprej navedemo njegova samostojna dela, nato (urejeno po abecedi priimkov
drugega, tretjega..) skupinska dela (z vedno vec avtorji). Ce se isti avtor pojavi veckrat,
navedemo dela po letu izdaje - najprej starejša in nato mlajša dela.
2. Viri morajo biti oštevilceni.
3. Navajamo samo javno dostopne vire!
4. Ce delo še ni objavljeno (je pa sprejeto in v postopku objave) napišemo vse podatke
enako, namesto letnice pa napišemo “v tisku”.
5. Ce avtor dela ni znan, namesto priimka napišemo naslov dela.
6. Navesti je potrebno VSE avtorje (tudi ce jih je vec od 5), ne le prvega, kot je to pri
citiranju. Avtorje locujemo z vejico, med predzadnjega in zadnjega pa dodamo po vejici
še znak &.
7. Pri monografijah pišemo naslov dela v kurzivi (poševnem tisku) ali podcrtano, pri clankih
pa ime in letnik (volumen) revije (glej primere).
8. Vsi podatki naj bodo v originalnem jeziku, prevod naslova lahko podamo tudi v
slovenšcini, v oglatih oklepajih, takoj po originalnem naslovu.
Primeri - najprej je podano splošno pravilo (zaradi berljivosti je namesto kurzive uporabljeno
podcrtavanje), potem pa še primer(i)
KNJIGA
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Kraj: Založnik.
Pecjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
 (Vec avtorjev, prevod naslova)
Rado, I., Wolf, B., & Hadžikadunic, M. (1999). Kompjuter u sportu [Racunalnik v športu].
Sarajevo: Univerzitet u Sarajevu, Fakultet za sport.
 (Brez avtorja)
Publication Manual of the American Psychological Association (Fourth Edition). (1994).
Washington, D.C.: American Psychological Association.
 (Brez avtorja, ima samo urednika)
Kovac, M. (Ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo
za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije.
DIPLOMSKO, MAGISTRSKO ALI DOKTORSKO DELO
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Diplomsko delo, Kraj: Založnik.
Verhovnik, U. (1999). Poskus ovrednotenja vadbenega procesa tekacev na srednje proge.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Magistrska naloga, Kraj: Založnik.
Erculj, F. (1996). Ovrednotenje modela ekspertnega sistema potencialne in tekmovalne
uspešnosti mladih košarkaric. Magistrska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
šport.
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Doktorska disertacija, Kraj: Založnik.
Vest, A.L. (1995). Model nekaterih energijskih znacilnosti kajakašev. Doktorska disertacija,
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
RAZISKOVALNO POROCILO FAKULTETE ALI UNIVERZE
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov (Raziskovalno porocilo). Kraj: Založnik.
Strel, J., Šturm, J., & Ambrožic, F. (1982). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje
in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šolske mladine v SR Sloveniji
(Raziskovalno porocilo). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za
telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.
POGLAVJE V KNJIGI
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov poglavja. V Zacetnice imena urednika
Priimek urednika (Ur.), Naslov knjige (str. Prva stran poglavja-zadnja stran
poglavja). Kraj: Založnik.
Vidmar, J. (1997). Športno-rekreativna dejavnost odraslih prebivalcev Slovenije in nekateri
kazalci zdravstvenega stanja. V B. Sila (Ur.), Gibalna aktivnost odraslih prebivalcev Republike
Slovenije (str.193-208). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
NEOBJAVLJENO ALI OMEJENO DOSTOPNO DELO
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Neobjavljeno delo.
Ambrožic, F., & Hudobivnik, A. (1999). Citiranje in navajanje virov po APA - Slovenska verzija
navodil. Neobjavljeno delo.
CLANEK V REVIJI
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Ime revije, volumen(številka), prva stran
clanka-zadnja stran clanka.
Coh, M., Kugovnik, O., & Štuhec, S. (1998). Biomehanske znacilnosti golf udarca. Šport, 46(4),
45-49.
 (Clanek v tisku)
Coh, M., Kugovnik, O., & Štuhec, S. (v tisku). Biomehanske znacilnosti golf udarca. Šport.
 (Clanek oddan, pa še ni sprejet v objavo)
Coh, M., Kugovnik, O., & Štuhec, S. (1999). Biomehanske znacilnosti golf udarca. Clanek oddan
v objavo.
CLANEK V DODATKU (SUPPLEMENT) REVIJE
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. Ime revije, volumen(Suppl. Številkasuplementa),
prva stran clanka-zadnja stran clanka.
Kriska, M. A. (1997). Introduction to a collection of physical activity questionnaires [Uvod k
zbirki vprašalnikov o telesni aktivnosti]. Medicine & Science in Sports & Exercise, 29(Suppl. 6),
5-9.
PRISPEVEK V ZBORNIKU KONFERENCE, SIMPOZIJA ALI KONGRESA (TUDI
PRISPEVEK V ENCIKLOPEDIJI)
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. V Naslov zbornika (str. prva stran clankazadnja
stran clanka). Kraj: Založnik.
Jošt, B. (1992). Evaluation of the model of success in different sports on the basis of expert
modelling. V Proceedings book of the Sixth ICHPER - Europe Congress Physical Activity for a
Better Lifestyle (str. 228 -223). Prague: Faculty of Physical Education and Sports.
 (Vec avtorjev, prevod naslovov, vec urednikov)
Ambrožic, F., & Petrovic, K. (1999). Changes in the level of sports activity of the general
Slovene population between 10 and 75 years of age [Spremembe v športni aktivnosti slovenske
populacije med 10. in 75. letom starosti]. V V. Strojnik, & A. Ušaj (Ur.), Proceedings I. - 6.
Sport Kinetics Conference '99 "Theories of Human Motor Performance and their Reflections in
Practice" [Teorije cloveškega motoricnega delovanja in njihov odraz v praksi] (str. 35-3Cool.
Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Sport.
CLANEK IZ CASNIKA (MESECNIK, TEDNIK, DNEVNI CASOPIS)
 Priimek, zacetnice imena. (Datum). Naslov. Ime publikacije, volumen, str. prva
stran-zadnja stran.
(Opomba: ce je clanek objavljen na vec razlicnih straneh, jih naštejemo, locene z vejico)
Zelnik, D. (16.09.2000). Od obljub k dejanjem. Šolski razgledi, 51, str. 4.
TELEVIZIJSKA ODDAJA
 Priimek-producenta, zacetnice imena. (Producent). (Datum). Naslov. Kraj:
Distributer.
Crystal, L. (Producent). (11.10.1993). The MacNeil/Lehrer news hour. New York and
Washington, DC: Public Broadcasting Service.
ON-LINE IZVLECEK
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov. [on-line]. Ime revije, volumen, prva-stranzadnja-
stran. Izvlecek iz: Ime-podatkovne-zbirke Datoteka: ime-datoteke Enota:
oznaka-enote
Meyer, A.S. , & Bock, K. (1992). The tip of the tongue phenomenon: Blocking or partial
activation? [on-line] . Memory and cognition, 20, 715 – 726. Izvlecek iz: DIALOG Datoteka:
PsycINFO
Enota : 80–16351
ON-LINE REVIJA, DOSTOPNA VSEM PO ELEKTRONSKI POŠTI
 Priimek, zacetnice imena. (Leto, mesec). Naslov. [dolžina clanka]. Ime revije [On-line
serijska publikacija], volumen(številka). Dostopno po E-pošti: e-naslov Sporocilo:
tekst-sporocila
Funder, D.C. (1994, March). Judgmental process and content: Commentary on Koehler base-rate
[9 odstavkov]. Psycoloquy [On-line serijska publikacija], 5(17). Dostopno po E-pošti:
psyc@pucc Sporocilo: Get psyc 94-xxxxx
ON-LINE REVIJA, DOSTOPNA VSEM PO FTP (FILE TRANSFER PROTOCOL)
 Priimek, zacetnice imena. (Leto, mesec). Naslov. [dolžina clanka]. Ime revije [On-line
serijska publikacija], volumen(številka). Dostopni FTP: Ime-strežnika: oznakastrežnika
Podrocje: ime-podrocja Datoteka: ime-datoteke
Funder, D.C. (1994, March). Judgmental process and content: Commentary on Koehler base-rate
[9 odstavkov]. Psycoloquy [On-line serijska publikacija], 5(17). Dostopni FTP:
Ime strežnika: princeton.edu Podrocje: pub/harnad/Psycoloquy/1994. volume. 5
Datoteka: psycoloquy.94.5.17.base-rate.12.funder
RACUNALNIŠKE DATOTEKE ALI PODATKOVNE ZBIRKE
 Naslov [Racunalniški trak]. (Leto). Kraj: Ime-producenta [Producent in distributer].
National Health Interview Survey – Current health topics: 1991 – Longitudinal study of aging
(4. verzija) [Racunalniški trak]. (1992). Hyattsvile, MD: National Center for Health Statistics
[Producent in distributer].
IZVLECEK NA ZGOŠCENKI (CD-ROM)
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov clanka [CD-ROM] . Naslov revije, volumen,
prva-stran-zadnja-stran. Izvlecek iz: Vir in številka enote
Meyer, A.S., & Bock, K. (1992). The tip-of-the-tongue phenomenon : Blocking or partial
activation? [CD-ROM]. Memory &Cognition, 20, 715-716. Izvlecek iz: SilverPlater
Datoteka: PsycLIT Enota: 80-16351
Bower, D.L. (1993). Employee assistant program supervisory referrals: Characteristics of
referring and non-referring supervisors [CD-ROM]. Izvlecek iz: ProQuest Datoteka: Dissertation
Abstracts Enota: 9315947
RACUNALNIŠKA PROGRAMSKA OPREMA (SOFTWARE)
 Priimek, zacetnice imena. (Leto). Naslov [Vrsta programske opreme]. Kraj:
Založnik.
Bender report [Racunalniški program]. (1993). Melbourne, FL: Psychometric Software.
Breckler, S.J., & Pratkanis, A.R. (1985). Experiment Command Interpreter for the IBM personal
computer [Programski jezik]. Baltimore: Authors.
URL NASLOV (INTERNET)
 Naslov strani. (Datum). Kraj: Založnik. Pridobljeno dan.mesec.leto s svetovnega
spleta: http naslov
Electronic reference formats recommended by the American Psychological Association.
(19.11.1999). Washington, DC: American Psychological Association. Pridobljeno 3.5.2000 s
svetovnega spleta: http://www.apa.org/webref.html
DOPOLNITVE IZ ZADNJE, 5. IZDAJE PRIROCNIKA PUBLICATION MANUAL OF
THE AMERICAN PSYCHOLOGICAL ASSOCIATION (PRIPRAVILA ALENKA
HUDOBIVNIK)
Osebne komunikacije (navajamo samo med tekstom) so lahko pisma, memoranda, nekatere
elektronske komunkacije (n.pr. e.mail), osebni razgovori, telefonski pogovori ipd.
( T.K. Lutes, osebna komunikacija, 18.april, 2001)
On-line serijske publikacije: splošna oblika:
Avtor, A.A., Avtor, B.B., & Avtor,C.C. (2000). Naslov clanka.Naslov revije, volumen, prva
stran – zadnja stran. Pridobljeno dan mesec, leto, ime vira.
On-line dokument: splošna oblika:
Avtor, A.A.. (2000). Naslov dela. Pridobljeno dan mesec, leto, ime vira.
Clanek v reviji, ki ima vec kot šest avtorjev. Ce je avtorjev vec kot šest, sledi za šestim
avtorjem et. al.
Elektronska verzija clankov na podlagi tiskane verzije. Format je enak citiranju clanka iz
tiskane verzije, za naslovom clanka pa navedemo v oglatem oklepaju elektronska verzija.
VandenBos, G., Knapp, S., & Doe, J. (2000). Role of reference elements in the selection of
resources by psychology undergraduates [elektronska verzija]. Journal of Bibliographic research,
5, 117-123.
Clanki iz revij, ki so samo na internetu
Frederickson, B.L. (7. marec, 2000). Cultivating positive emotions to optimaze health and wellbeing.
Prevention & Treatment, 3, clanek 0001a. Pridobljeno 25. marec, 2000, iz
http://journals.apa.org/prevention/volume3/pre0030001a.html
Clanki iz revij na internetu, pridobljeni s ftp
Crow, T.J. (2000). Did Homo sapiens speciate on the y chromosome? Psycoloqui, 11.
Pridobljeno 25.marca, 2001, s
ftp://ftp.princeton.edu/harnad/Psycoloqui/2000.volume.11/psyc.00.11.001.language-saxchromosomes.
1.crow
Zborniki konferenc in simpozijev
Izvlecek referata, predstavljenega na simpoziju, pridobljen iz spletne strani univerze.
Cutler, L D., Frolich, B., & Hanrahan, P. (16.januarja, 1997).Twohanded direct manipulation on
the responsive workbench. Referat je bil predstavljen leta 1997 na Symposium on Interactive 3D
Graphics. Izvlecek pridobljen 12,junija, 2000, iz
http://www.graphics.standard.edu/papers/twohanded/
Opombe:
Primeri so podani za nekoliko prirejeno in poenostavljeno "slovensko" uporabo APA standarda!
V angleški inacici uporabljamo za dolocene oznacbe angleške izraze in kratice - na primer:
”Bachelor's thesis” namesto Diplomsko delo, ”Master's thesis” namesto Magistrsko delo,
”Doctoral dissertation” namesto Doktorsko delo; ”pp.” namesto str. (strani); ”In” namesto V
(poglavje v knjigi), ipd. Ce boste pisali prispevek za objavo v tujini ali v slovenski reviji v tujem
jeziku (KinSI), se seznanite z "angleško verzijo" standarda APA!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 27 Jan 2012 09:20    Naslov sporočila: &#1048708; Tehnična navodila za izdelavo diplomskega del Odgovori s citatom

1
􀂄 Tehnična navodila za izdelavo diplomskega dela
Vezava diplomskega dela
Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na
naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.
Standard papirja
Diplomsko delo mora biti pisano na A4 velikosti
Format strani
V pokončnem formatu.
Robovi
Robovi so zgoraj, spodaj in levo poravnani od roba 3 cm, desno pa 2 cm.
Pisava
Tip pisave: Priporočamo tip Tahoma (tudi Arial)
Velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno (12 points, regular)
Enojni razmak med vrsticami (single line spacing)
Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na (notranji)
naslovni strani diplomskega dela oštevilčenje ni izpisano. Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko
ii, summary (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv.
Prvi del diplomskega dela (od naslovne strani do uvoda diplomskega dela se oštevilči z malimi rimskimi
števili (ii, iii, iv, v,…). Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca diplomskega dela) se oštevilči z
arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
Obseg besedila
Diplomsko delo visokošolskega programa študija: tri do štiri avtorske pole (90.000-120.000 znakov;
približno 42-60 strani besedila, morebitne priloge se dodajo posebej).
􀂄 Struktura diplomskega dela
Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
1. naslovna stran,
2. povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede,
3. kazalo,
4. uvod,
5. obdelava teme,
6. zaključek,
7. uporabljena literatura,
8. viri (po potrebi),
9. seznam slik in tabel (po potrebi),
10. seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
11. slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
12. priloge (če obstajajo),
13. izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja.
􀂄 Oblika diplomskega dela
Na zunanji strani diplomskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi
črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v
dveh vrstah, z malimi tiskanimi črkami zapisano Diplomsko delo visokošolskega programa. Sledi ena
vrsta presledka, in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME DIPLOMSKEGA DELA. Sledi
ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami
zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje diplomskega dela.
Prva notranja stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem
FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z malimi črkami napisano Diplomsko delo, sledi ena
izpuščena vrstica in nato izpis NASLOVA DIPLOMSKEGA DELA z velikimi tiskanimi črkami. V spodnjem
levem delu je z malimi črkami izpisano besedilo Kandidat oziroma Kandidatka, za tem pa nekoliko
zamaknjeno kandidat(-ka) izpiše svoje ime in priimek. Sledi ena izpuščena vrstica z izpisom Mentor ter
nato poimenska navedba mentorja (poravnano z imenom kandidata(ke) s popolnim habilitacijskim in
znanstvenim nazivom (npr. izr. prof. dr. Janez Černe). V zadnji vrstici je na sredini izpisano Ljubljana
(obvezno) ter mesec in leto izdelave diplomskega dela.
2
----------------------------
Priporočilo:
Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oziroma opravil raziskavo) in
zahvale naj se ne piše.
Slika 1: Zunanja stran diplomskega dela
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Ime in priimek kandidata
Ljubljana, mesec in leto
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
20 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
Slika 2: Prva notranja stran diplomskega dela
3
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Kandidat(ka):
Ljubljana, mesec in leto
12 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
12 točk,
male črke
Mentor(ica): Naziv, ime in priimek
Ime in priimek
Številka indeksa
Povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede.
Najprej se navede povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku, ki obsega od 10 do 15 vrstic. Za
povzetkom so v novem odstavku navedene ključne besede diplomskega dela. Na naslednji strani je v
tujem jeziku (angleško, nemško ali italijansko) zapisan prevod povzetka in ključnih besed.
V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli diplomskega dela, podobno,
kot je to navedeno v naslednjem primeru.
Slika 3: Primer oblike »Povzetka« in »Kazala«
4
KAZALO
POVZETEK ii
SUMMARY iii
1 UVOD 1
1.1 Izhodišče diplomskega dela 3
1.2 Namen in cilji raziskave 5
1.3 Metode dela 6
1.4 Struktura diplomskega dela 8
2 PRVO POGLAVJE 10
2.1 Prvo podpoglavje 11
2.1.1 Podtema 11
2.1.2 Podtema 12
2.2 Drugo podpoglavje 13
2.3 Tretje podpoglavje 16
..
9 ZAKLJUČEK 56
LITERATURA 59
VIRI 61
SEZNAM SLIK IN TABEL 63
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC 64
SLOVAR TUJIH IZRAZOV 65
PRILOGE 67
Priloga 1: Vprašalnik 67
Priloga 2: Obrazec za prijavo 71
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA 74
iv.
Povzetek
Evropski model upravnega prava doživlja veliko pomembnih
sprememb. Vplivi, ki povzročajo te spremembe so zelo
raznoliki. Med najpomembnejše sodijo globalizacija, razvoj
posebne upravne strukutre v Evropski Uniji in razcvet
informacijske tehnologije. Zaradi vseh teh vplivov naj bi se
evropski (kontinentalni) model upravnega prava v zadnjih
dvajsetih letih zelo spremenil. V diplomskem delu
obravnavam spremembe v evropskih kontinentalnih državah,
ki naj bi temeljito spremenile obliko, organizacijo in način
delovanja javne uprave in upravnega prava.
Ključne besede: evropski model upravnega prava,
regulatorna država, globalizacija, evropeizacija, upravno
pravo, konvergenca modelov, nacionalna upravna kultura.
ii.
􀂄 Vsebinska sestava diplomskega dela
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in zaključek (Zelenika, 1998, str.
460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako opredelimo področje raziskovanja,
opišemo proučevan problem, opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne omejitev oziroma težave s
katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem razvijamo, razlagamo in
obdelujemo temo diplomskega dela tako, da prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
Poleg tega na strokovno utemeljen način razložimo rezultate, do katerih smo prišli. Obdelava teme
praviloma obsega tri dele:
− teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni) del, v katerem predstavimo
kratko zgodovino preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta in ugotavljamo
pomembnost, aktualnost in uporabnost obravnavane teme,
− analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično in sintetično predstavimo
najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije,
− predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo konkretne rešitve aktivnosti in
ukrepe, ki jih je moč uporabiti v praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov diplomskega dela temelji na
dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo tri ravni, kot je
to navedeno v spodnjem primeru).
5
1 POGLAVJE
1.1 PODPOGLAVJE
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in
zaključek (Zelenika, 1998, str. 460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako
opredelimo področje raziskovanja, opišemo proučevan problem,
opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne
omejitev oziroma težave s katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega
dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem
razvijamo, razlagamo in obdelujemo temo diplomskega dela tako, da
prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
1.1.1 Drugo podpoglavje
Obdelava teme praviloma obsega tri dele:
• teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali
eksplikativni) del, v katerem predstavimo kratko zgodovino
preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta
in ugotavljamo pomembnost, aktualnost in uporabnost
obravnavane teme,
• analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično
in sintetično predstavimo najpomembnejša lastna in tuja
spoznanja, stališča, podatke in informacije,
• predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo
konkretne rešitve aktivnosti in ukrepe, ki jih je moč uporabiti v
praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov
diplomskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri
čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
5
14 točk
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk,
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
poševno
Pri označevanju in zapisu delov seminarske naloge velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred naslovom tretjega
in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z arabskimi
številkami.
Priporočamo, da v naslovu teme diplomske naloge oziroma v naslovu poglavij in podpoglavij ne
navajate okrajšav in kratic.
Citiranje
V besedilu sta začetek in konec citata označena z narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno
naveden vir (skladno z določili standardov ISO 690 in ISO 690-2). Tudi pri povzemanju določene
literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega citiranju) je treba na ustreznem
mestu natančno navesti podatke o viru, kot je to prikazano v nadaljevanju. Načinov citiranja je več.
Priporočamo, da citiranih virov ne navajate pod črto, oziroma da pri citiranju uporabljate harvardski
način citiranja.
• Pri harvardskem načinu citiranja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz
katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 1999, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Ivanko in Brejc, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot
dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jambrek et al., 1997, str.
43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej Vlaj,
1998, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Šmidovnik), ki jo je v svojem delu
povzel drugi avtor (npr. Setnikar-Cankar). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po
originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:«
in navede priimek avtorja dela (Šmidovnik v: Setnikar-Cankar, 1998, str. 20).
• Izjemoma se pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo lahko navedeta le
priimek in letnica (Devjak, 1995).
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se
zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Kocjančiču, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na
abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka
(Vintar, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo
letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Virant (1998, str. 307), ki pravi,…).
6
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in
citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka
vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige
(oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni)
obliki.
Navajanje in označevanje slik, tabel in preglednic
V besedilu diplomskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr.
Slika 1: Potrdilo o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor
vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to
prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko. Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo,
dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten
zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri.
Debelina črt na slikah, tabelah in preglednicah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah
najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru)
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel, s tem, da
je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je
označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu
pa levo. Vrednosti v stolpcih so lahko poravnane desno ali sredinsko.
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 25. 11. 2004 diplomirala na Visokošolskem strokovnem programu
Javna uprava in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomirana upravna organizatorka
Univerza
v Ljubljani
Universitas
Labancensis
Dekan: Rektor:
Vir: Marinšek (2004, str. 32)
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2002, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Kolenc (2003, str. 5)
Zaključek
V zaključku podamo vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili v uvodu diplomskega dela ter
predstavimo najpomembnejše rešitve v uvodu postavljenih problemov. Zaključek predstavlja
7
sistematično, natančno strnjeno sintezo vseh pomembnejših spoznanj, informacij, stališč, dejstev in
ugotovitev iz analitičnega dela diplomskega dela. Zaključek obsega največ 10 odstotkov obsega
diplomskega dela.
V zaključku ne predstavljamo novih spoznanj, dokazov, podatkov oziroma dejstev temveč ga
oblikujemo na temelju predstavljenih predhodnih spoznanj, dokazov,… V zaključku tudi ne navajamo
citatov in opomb pod črto.
Literatura
Pod naslovom »Literatura« se navedejo vsa uporabljena dela, ki jih je kandidat uporabljal pri pisanju
diplomskega dela. Če je bilo v diplomskem delu uporabljenih več deli istega avtorja, se dela navajajo
po kronološkem zaporedju, od starejših k novejšim objavam.
Viri
Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,…), statistične
informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, interna glasila,…) pri katerih ni navedenega avtorja
(navedeni sta le začetnici imena oziroma niti to ne), interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna (podatki dobljeni v podjetjih, zavodih,…).
Navajanje literature in virov
Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način
uporabljali pri pisanju dela. V kolikor je del več kot 25, jih je treba razporediti v skupine (knjige, članki
v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni
vrsti red priimkov avtorjev. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi
avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer:
SELJAK, Janko. Statistične metode. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj,
kraj in leto, strani.
Primer:
BREJC, Miha. Organizacijski pojmi in metode. Organizacija in kadri. 1990, let. 23, št. 5/6, str. 515-516.
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime
avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega,
ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
PEČAR, Zdravko. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave. V: ABRAHAMSBERG, Niko (ur.): Zbornik znanstvenih razprav 1997. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1997,
str. 221-244.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o financiranju občin. Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje,
letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource
Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu
zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni
zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«.
6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http: //www.oecd.org/puma/sigmaweb/acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
8
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na
katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je
zaporedno od začetka do konca besedila.
Seznam slik (in tabel)
je oblikovan tako, da so slike navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za
vsako posamezno sliko se navede številčna oznaka slike, naslov slike in številka strani na kateri se
slika pojavlja.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice.
Primer:
KM Kadrovski menedžment
regio. regionalizacija
SL Statistični letopis
ZAGA Zakon o arhivskem gradivu in arhivih
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se
predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
Priloge
Če je priloga ena sama, potem ni oštevilčena, pač pa je navedeno le, da gre za prilogo (Priloga:
vprašalnik). Če je prilog več, so priloge naslovljene in oštevilčene (Priloga 1: Naslovna stran diplomske
naloge, Priloga 2: Naslovna stran seminarske naloge,…)
Izjava kandidata
Na zadnji strani diplomskega dela je navedena izjava kandidata, da je diplomsko delo njegova avtorska
stvaritev ter v naslednjem odstavku lektor diplomskega dela.
Viri
• International organisation for standardization. International standard ISO 690, Second edition
1987-08-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690 : 1987
(E).
• International organisation for standardization. International standard ISO 690-2, First edition
1997-11-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690-2:
1987(E).
• IVANKO, Štefan. Upravni praktikum I. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1996.
• ZELENIKA, Ratko. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela. Ekonomski
fakultet u Rijeci, Rijeka, 1998.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov -> Pomoč pri pisanju magistrske naloge Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3  Naslednja
Stran 2 od 3

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.