 |
Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma
Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma, tehnično oblikovanje diplomske naloge, tehnično oblikovanje diplomskih nalog
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829
|
 Objavljeno: 19 Jul 2010 16:06 Naslov sporočila: diploma magistrska naloga |
 |
|
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
NAVODILA ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE
DIPLOMSKE NALOGE UP VŠZI
Avtor: mag. NADJA PLAZAR
Izola, februar, 2005
Kazalo vsebine
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
KAZALO VSEBINE
1 PRIPRAVA NA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE ....................................................... 4
1.1 Izbira teme.................................................................................................................. 4
1.2 Iskanje literature......................................................................................................... 4
1.3 Dispozicija (načrt dela) .............................................................................................. 5
1.4 Postopek prijave diplomske naloge............................................................................ 7
2 SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE ..................................................................... 9
2.1 Naslov in naslovne strani ........................................................................................... 9
2.2 Kazalo vsebine ...........................................................................................................9
2.3 Kazalo slik in kazalo preglednic ................................................................................ 9
2.4 Povzetek in ključne besede ter abstract in keywords ................................................. 9
2.5 Osrednji del diplomske naloge................................................................................. 10
2.5.1 Uvod s teoretičnim delom ................................................................................ 10
2.5.2 Materiali in metode ..........................................................................................10
2.5.3 Rezultati ...........................................................................................................11
2.5.4 Razprava...........................................................................................................11
2.5.5 Sklep.................................................................................................................11
2.6 Seznam virov............................................................................................................11
2.7 Seznam uporabljenih simbolov oz. kratic ................................................................ 11
2.8 Priloge ...................................................................................................................... 12
2.9 CD medij .................................................................................................................. 12
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE................... 13
3.1 Oštevilčevanje poglavij ............................................................................................ 13
3.2 Številčenje strani ...................................................................................................... 13
3.3 Oblikovanja besedila ................................................................................................14
3.4 Umeščanje in opremljanje slik in preglednic ........................................................... 14
3.5 Umeščanje enačb...................................................................................................... 15
3.6 Uporaba opomb........................................................................................................15
3.7 Seznam virov in navedki v besedilu......................................................................... 15
3.7.1 Navedki v besedilu ........................................................................................... 15
3.7.2 Seznam virov.................................................................................................... 16
SEZNAM VIROV.................................................................................................................... 19
Kazalo preglednic
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Najpomembnejši slogi diplomskega dela......................................................... 14
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
1 PRIPRAVA NA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
1.1 Izbira teme
Študent prijavi temo diplomske naloge po objavljenem razpisu tem in mentorjev diplomskih
nalog v zaključnem letniku. Študent si temo lahko izbere tudi po lastni presoji, v vsakem
primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja.
Spisek predlaganih tem in mentorjev je objavljen na spletni strani UP VŠZI do konca meseca
januarja tekočega študijskega leta.
Študent lahko zamisel za temo črpa iz različni virov: študijskih gradiv, zapiskov predavanj in
vaj, monografij, leksikonov, enciklopedij, strokovnih revij, na internetu objavljenih
strokovnih in znanstvenih člankov, lahko pa zamisel dobi tudi med opravljanjem kliničnih vaj
v učnih bazah.
Tema diplomske naloge naj bo iz vsebine nosilnih predmetov smeri, ki jo je študent vpisal,
lahko pa je tudi iz vsebine drugih predmetov študijskega programa, vendar mora biti
raziskovalno področje diplomske naloge povezano s študijsko smerjo.
Tema naj ne bo preširoka, bolje je izbrati ožjo temo in jo konkretneje obdelati. Tako omejeno
temo naj študent oblikuje v delavni naslov.
1.2 Iskanje literature
Ko se študent odloči za temo diplomske naloge se sooči z enim od zahtevnejših elementov v
nastajanju diplomske naloge, in sicer z iskanjem znanstvenih in strokovnih informacij. Z
zbiranjem in proučevanjem literature študent ugotovi koliko je o določeni temi že raziskano in
napisano ter presodi izvedljivost naloge.
Iskanje literature razdelimo na iskanje dokumentov, ki vsebujejo potrebne informacije in
študij informacij v zbranih dokumentih. Ti dve aktivnosti se med seboj razlikujeta, saj je
zbiranje dokumentov pretežno rutinsko delo, njihov študij pa je kompleksna intelektualna
aktivnost, ki vključuje analizo in kritično presojo zbranega gradiva.
Dokumenti, ki vsebujejo znanstvene in strokovne informacije, so mnogoštevilni in
raznovrstni. Najpogosteje se pojavljajo kot znanstvena in strokovna literatura, izdana v obliki
zapisa na papirju, v zadnjem času pa se vse bolj uporabljajo informacije zbrane v računalniški
obliki.
Nekaj tipičnih vrst dokumentov (1):
• Monografske publikacije: knjiga, brošura, monografija, zbornik, priročniki, leksikoni,
enciklopedije;
• Serijske publikacije: strokovne in znanstvene revije, poljudne revije, časopisi;
• Polpublikacija: interni dokumenti, rokopisi, seminarska naloga, diplomska naloga,
magistrska naloga, doktorska disertacija;
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
• Elektronski dokumenti: internet, disketa, CD- ROM, DVD.
Največje zakladnice znanstvene in strokovne literature so vsekakor knjižnice. Izbira knjižnice
je odvisna od številnih dejavnikov, vključujoč delovni čas, kraj, razpoložljivost in vrsto
literature, ki jo knjižnica hrani. Poleg uporabe tradicionalnih knjižnic lahko za pridobivanje
virov služi tudi virtualna knjižnica (COBISS, MEDLINE).
Če je le mogoče, naj izbrana literatura ne bo starejša od petih let, starejši so lahko le ključni
članki določenega področja, ki kažejo na zgodovinski razvoj področja ali misli.
1.3 Dispozicija (načrt dela)
Z izrazom dispozicija označujemo načrt, osnutek ali navodilo za pripravo pisnega dela.
Študent z dispozicijo jasno nakaže jedro problematike, ki ga bo v diplomski nalogi
obravnaval.
Dispozicija je koristen pripomoček, ki pisca usmerja k zastavljenemu cilju. Ravno zato je to
pogosto tudi formalna zahteva pri pisanju nekaterih visokošolskih besedil. Le redko bo kdo
pričakoval dispozicijo za krajšo seminarsko nalogo, zahteva pa se jo za diplomsko nalogo. S
tem se kandidata nekako prisili, da že pred prijavljanjem teme dobro razmisli o vsebini,
pregleda literaturo in opredeli problem (1).
Na UP Visoki šoli za zdravstvo Izola je treba dispozicijo napisati na največ dveh listih
formata A4 (enostransko).
Dispozicija mora vsebovati:
1. Naslov diplomske naloge
Študent naj napiše predvideni (delovni) naslov diplomskega dela.
2. Opredelitev problema
Študent naj na kratko opredeli področje, ki ga bo natančneje proučeval in raziskoval. Pri tem:
• Na kratko opiše širše področje, ki ga želi v diplomski nalogi obravnavati;
• Pove kaj bi v diplomski nalogi rad proučeval-to je tema diplomske naloge;
• Zastavi si vprašanje, kaj o izbrani temi strokovna javnost še ne ve in bi rada vedela - to
so raziskovalna vprašanja.
Raziskovalno vprašanje ali vprašanja, na katerega iščemo odgovor, razvijemo v raziskovalni
problem, ki bo usmerjal proučevanje in katerega razrešitev je pomembna za stroko.
Primer področja raziskovanja in iz njega izhajajoč problem raziskovanja:
Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjed - Življenje pacienta s kronično rano
3. Namen in cilji naloge
Študent v nalogi pojasni namen zastavljenega problema in odgovori na vprašanje, zakaj
analizira izbrano temo. Nameni pa so lahko različni in izhajajo iz problema, ki si ga je študent
zastavil pri pisanju diplomske naloge, vendar morajo odgovoriti na zastavljeno vprašanje kaj
se bo s predlagano raziskavo v stroki spremenilo, kaj bomo mi ali kdo drug od tega imeli.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Primeri ciljev v diplomski nalogi s področja Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedo:
• predstaviti splošne značilnosti življenja pacienta z golenjo razjedo;
• pomen uporabe sodobnih obveznih materialov pri oskrbi rane in njihov učinek na
celjenje rane;
• vpliv sodobnih obvezilnih materialov na celjenje rane: kakovost oskrbe rane, hitrejše
celjenje, manj boleče previjanje rane,…
• vpliv kronične rane na pacientovo življenje.
4. Hipoteza (delovno vprašanje, teza ali trditev)
Hipoteza je nedokazana, zgolj verjetna trditev, ki izhaja iz prej postavljenih ciljev. Vsebuje
naj tudi aplikacijo rešitve problema v sistemu zdravstva, kar pomeni, da študent nakaže kako
se ugotovitve diplomskega dela lahko uporabijo v sistemu zdravstva.
Primeri hipotez v diplomski nalogi s področja Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedo:
• oskrba rane z sodobnimi obvezilnimi materiali je kakovostnejša;
• oskrba rane z sodobnimi obvezilnimi materiali omogoča hitrejše celjenje ran;
• previjanje ran s sodobnimi obvezilnimi materiali je manj boleče od klasičnega;
• pri oskrbi kronične rane s sodobnimi obvezilnimi materiali je življenje pacienta
kakovostnejše.
5. Predvidene metode raziskovanja
Pri izdelavi diplomske naloge lahko študent uporabi eno ali več metod raziskovanja, ki se
delijo na tri splošne metode (2):
1. Zgodovinska (historična) metoda: preučevanje pojavov v preteklosti;
2. Opisna (deskriptivna) metoda:
• Deskripcija: postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov;
• Klasifikacija in kategorizacija: postopek definiranja določenega pojma;
• Komparacija: primerjava enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov in odnosov;
• Kompilacija: povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih
avtorjev;
• Sintetizacija: strnitev opazovanj, pojavov in procesov v eno celoto;
• Kvalitativna in kvantitativna analiza: kvalitativna (deduktivna) analiza je način
logičnega sklepanja na temelju splošnih spoznanj oz. teorij. Kvantitativna (induktivna)
analiza pa je empirično preverjanje deduktivnih ugotovitev;
3. Eksperimenatlna (poskusna) metoda: je tista metoda, pri kateri raziskovalec obvladuje
razmere poskusa in tako vpliva na potek dogodkov. Pri tem skuša pri vseh objektih
poskusa čim bolj poenotiti vse dejavnike, ki jih v poskusu ne proučuje, tako da se
skupine v poskusu razlikujejo med seboj le glede proučevanega dejavnika.
6. Seznam virov
V dispoziciji navedemo le najpomembnejše vire, ki jih bomo uporabili pri izdelavi diplomske
naloge – največ 10 različnih virov. Seznam virov naj bo v abecednem vrstnem redu.
Natančnejša navodila glede navajanja virov so podrobneje napisana v poglavju 3.7 Seznam
virov.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
1.4 Postopek prijave diplomske naloge
Prijava teme in sklep o diplomski nalogi
Študent prijavi temo na posebnem obrazcu Prijava teme diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-1),
ki je sestavni del Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomske naloge Visoke šole za
zdravstvo Izola (v nadaljevanju: Pravilnik). Obrazec mora podpisati tudi mentor. Predvideni
mentor lahko predlaga tudi somentorja.
K obrazcu Prijava teme diplomske naloge študent priloži »Dispozicijo diplomske naloge«.
Študent izdela dispozicija po teh Navodilih za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP
VŠZI.
Študent odda Prijavo teme diplomske naloge v referat za študentske zadeve. Referat za
študentske zadeve posreduje Prijavo teme diplomske naloge vsakega 25. v mesecu v pregled
Komisiji za študijske zadeve UP VŠZI. Ob pozitivnem mnenju Komisije za študijske zadeve
v 7-ih dneh posreduje dekanu predlagano Prijavo teme diplomske naloge.
Dekan ali pooblaščeni prodekan v 14- dneh potrdi ali zavrne Prijavo teme diplomske naloge.
Če nima pripomb, jo dokončno potrdi s podpisom Sklepa o diplomski nalogi (Obr. VŠZI-D-
2).
Referat evidentira potrjeno Prijavo teme diplomske naloge in podpisan Sklep o diplomski
nalogi (v nadaljevanju: sklep). Referat za študentske zadeve v 7-ih dneh po prejemu potrjene
dokumentacije, dostavi en izvod sklepa študentu, en izvod mentorju, en izvod somentorju (če
ga ima), en izvod pa arhivira.
Veljavnost teme je omejena. Če študent v roku 18 mesecev po odobritvi teme ne predloži
izdelane diplomske naloge, sklep preneha veljati. S tem prenehajo tudi obveznosti mentorja in
somentorja.
O podaljšanju roka za največ šest mesecev odloča dekan na predlog mentorja. Podaljšanje nad
šest mesecev odobri senat UP VŠZI na osnovi utemeljenih razlogov.
Prijava na zagovor diplomske naloge
Pred zagovorom odda študent v referat za študentske zadeve izpolnjeno Prijavo k zagovoru
diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-3) in štiri trdo vezane izvode diplomske naloge in končno
verzijo diplomske naloge na CD-ju v ustrezni elektronski obliki.
Ko prejme referat za študentske zadeve izpolnjeno Prijavo k zagovoru diplomske naloge in
štiri trdo vezane izvode, preveri, ali je študent opravil vse predpisane študijske obveznosti po
študijskem programu in poravnal vse obveznosti do knjižnice UP VŠZI.
Če so opravljene vse predpisane obveznosti, referat predano diplomsko nalogo evidentira in
pošlje en izvod diplomske naloge mentorju. Ko je imenovana komisija za zagovor diplomske
naloge, članom komisije referat posreduje preostale izvode.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Imenovanje komisije za zagovor diplomske naloge
Komisijo za zagovor diplomske naloge imenuje dekan šole na predlog mentorja. (Obr. VŠZID-
4).
Dekan imenuje komisijo za zagovor diplomske naloge v 14- dneh, od dneva ko referat za
študentske zadeve evidentira prejem štirih trdo vezanih diplomskih nalog in izpolnjeno
Prijavo k zagovoru diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-3) .
Komisija za zagovor diplomske naloge je sestavljena iz treh članov, in sicer: predsednika,
mentorja in enega člana. Mentor ne more biti predsednik komisije.
Če ima študent somentorja, je somentor tretji član komisije.
V Odločbi o imenovanju komisije za zagovor diplomske naloge (v nadaljevanju: odločba) se
hkrati določi tudi datum in kraj zagovora diplomske naloge. Referat za študentske zadeve
pošlje odločbo študentu in članom komisije 10 dni pred zagovorom.
Postopek zagovora
Zagovor diplomske naloge je javen in se izvede, kot sledi:
1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji
za zagovor diplomske naloge in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Študent predstavi svoje diplomsko nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše
ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.
3. Čas predstavitve diplomske naloge naj bo 10-15 minut. Sledi mu zagovor.
4. Mentor postavi študentu vprašanja. Svoja vprašanja postavijo in pojasnijo tudi
preostali člani komisije in z dovoljenjem predsednika komisije tudi drugi prisotni.
5. Komisija sklepa o oceni diplomske naloge in oceni ustnega zagovora. Pri oceni
diplomske naloge se upošteva kakovost diplomskega izdelka in opisa opravljenega
dela v predloženi pisni obliki, pri oceni ustnega zagovora pa kakovost študentove
predstavitve diplomske naloge in odgovorov na zastavljena vprašanja. Predsednik
komisije vpiše obe oceni v zapisnik o zagovoru diplomske naloge, ki ga podpišejo vsi
člani komisije (Obr. VŠZI-D-5).
6. Predsednik komisije za zagovor diplomske naloge v navzočnosti javnosti sporoči
študentu uspeh zagovora in pridobljeni strokovni naslov.
7. Skupni čas zagovora diplomske naloge naj traja do 45 minut.
Po uspešno opravljenem zagovoru referat za študentske zadeve izračuna zaključno oceno
študija diplomanta in študentu izstavi Potrdilo o diplomiranju (Obr. VŠZI-D-6).
Objava obrazcev
Vsi obrazce, ki jih študent potrebuje za izdelavo diplomske naloge in prijavo na zagovor, so
objavljeni na spletni strani šole z možnostjo natisa. Obrazci pa so študentom na voljo tudi v
referatu za študentske zadeve.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2 SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE
Diplomsko nalogo obsega:
1. naslovno stran na platnici (glej prilogo 1)
2. prazen list (prvi list)
3. naslov diplomske naloge (glej prilogo 2 – drugi list):
4. povzetek in ključne besede
5. abstract
6. kazalo vsebine
7. kazalo slik
8. kazalo preglednic
9. osrednji del diplomske naloge (uvod s teoretičnim delom, materiali in metode,
rezultati, razprava in zaključne ugotovitve)
10. seznam virov
11. seznam uporabljenih simbolov oz. kratic
12. morebitne priloge
13. CD medij.
2.1 Naslov in naslovne strani
Naslov diplomske naloge mora obsevati njegovo vsebino. Naslov diplomskega dela mora biti
jasen, kratek, natančen in privlačen. Na začetku pisanja študent najprej določi delovni naslov,
ko je naloga končana, pa končni naslov, ki se od delovnega ne sme bistveno razlikovati (3).
V prilogi 1 je prikazana struktura platnice diplomske naloge. Prvi list trdo vezanega izvoda je
prazen list. Sledi ponovljena naslovna stran z navedbo (glej prilogo 2 – tretji list).
2.2 Kazalo vsebine
Kazalo je načrt dela in prikazuje njegovo sestavo oz. zaporedje obravnavane teme. Obsega
naj vse naslove poglavij in podpoglavij, kot so navedeni v besedilu (3), vendar največ do treh
številk členitve.
2.3 Kazalo slik in kazalo preglednic
Zaradi lažjega pregleda mora diplomska naloga vsebovati tudi kazalo morebitnih slik oz.
preglednic.
2.4 Povzetek in ključne besede ter abstract in keywords
Povzetek je kratka obnova ali izvleček iz vsebine in je pomembna sestavina strokovnih del.
Predvsem naj bi potencialnemu bralcu omogočal ugotoviti, ali je vsebina dela uporabna in ali
se splača prebrati celotno delo (1). Avtor mora v povzetku zajeti naslednje:
• opis problema in cilje proučevanja
• opis metod proučevanja in
• opis rezultatov s ključnimi ugotovitvami.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
V povzetek ne sodijo metodološke in druge podrobnosti, statistični podatki in surovi rezultati
(razen če niso posebno pomembni za delo). Povzetek pišemo v strnjenem odstavku, ne
vstavljamo naslovov in v njem ne naštevamo.
Povzetek diplomskega dela lahko vsebuje največ 250 besed. Pod povzetkom naj avtor navede
še ključne besede. Abstract mora biti zapisan v slovnično pravilni angleščini.
2.5 Osrednji del diplomske naloge
Osrednji del diplomske naloge (uvod s teoretičnim delom, materiali in metode, rezultati,
razprava in sklep) mora vsebovati od 30 do največ 50 strani. Naslovi poglavij se morajo
prikazati tudi v glavi dokumenta.
2.1.1 Uvod s teoretičnim delom
V uvodu opišemo pomen dela, definiramo problem in predstavimo morebitne hipoteze.
Opišemo problem, torej kaj je tisto, kar še ne vemo, in pokažemo njegovo relevantnost, torej
zakaj je vredno raziskati. V tem delu naloge povzamemo dela, ki so pomembni za
obravnavano problematiko. Prikažemo uveljavljene in alternativne teorije, primerjamo
poglede in jih kritično presojamo. Bralca tako opremimo z osnovnim znanjem, ki ga
potrebuje, da lahko razume in ustrezno umesti raziskavo ter tako sledi obravnavi (1).
V tem delu naloge predstavimo tudi cilje diplomskega dela, zato je bistvenega pomena
natančna opredelitev problema. Možne odgovore na raziskovalna vprašanja lahko izrazimo
kot nekakšne domneve, ki nas vodijo pri proučevanju. Pri empiričnih raziskavah je potrebno
te domene izraziti v obliki hipotez.
2.1.1 Materiali in metode
V tem poglavju navedemo uporabljeni material ter raziskovalne metode in tehnike tako
natančno, da je mogoča ponovitev raziskave. V tem poglavju natančno opišemo (1):
• splošno opredelitev raziskave, kjer opredelimo vrsto raziskave, vrsto raziskovalnega
pristopa in raziskovalnega načrta
• podatke, kjer opredelimo vir podatkov in tip podatkov
• zbiranje podatkov, kjer opredelimo metode zbiranja podatkov
• materiale in inštrumente, ki smo jih uporabili za zbiranje podatkov
• vzorec, kjer natančno opredelimo populacijo in opišemo vzorec, ki smo ga izbrali
• analizo podatkov, kjer opredelimo metode analiziranja kvantitativnih in kvalitativnih
podatkov
• potek raziskave.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.1.1 Rezultati
V poglavju rezultati prikažemo vse pomembne rezultate analiz zbranih podatkov. V to
poglavje sodijo rezultati v obliki besedila, preglednic, diagramov, grafikonov in slik, ki se
dopolnjujejo, in ki so z vidika obravnavanega problema pomembni.
Pri navajanju rezultatov praviloma najprej prikažemo najpomembnejše rezultate in šele nato
razne podrobnosti, kot so: vmesni rezultati, statistične podrobnosti ipd.
2.1.1 Razprava
Razprava se sklicuje na rezultate iz prejšnjega poglavja in jih komentiramo z vidika ciljev
raziskave, primerjamo z rezultati drugih raziskav, razlagamo morebiten razkorak med
pričakovanimi in dobljenimi rezultati, presojamo njihovo natančnost in veljavnost, jih
interpretiramo z uporabo znanih teorij in tako iščemo odgovore na v uvodu postavljena
vprašanja, potrdimo ali zavrnemo postavljene hipoteze. Pomembno je, da predočimo bralcu
tudi omejitve raziskve. Tovrstna interpretacija rezultatov naj bi privedla do sprememb,
dopolnitev starih spoznanj in tudi do novih spoznanj (1).
2.1.1 Zaključne ugotovitve
Zaključne ugotovitve morajo zaključiti besedilo in ga ponovno stakniti z uvodom (1). V
zaključnih ugotovitvah povzamemo ključne misli diplomske naloge in jih predstavimo v
strnjeni obliki, prikažemo pomen naših ugotovitev za ožje in širše predmetno področje ter
oblikujemo konkretna priporočila ali predloge. V tem delu lahko podamo kritiko svojemu
delu ter opozorimo na možne omejitve pri posploševanju pridobljenih rezultatov. Podamo
lahko tudi osebno mnenje in videnje problematike. Sklep mora biti povsem vaš, torej avtorski
(3).
2.6 Seznam virov
Pomembna sestavina strokovnega dela je seznam virov, kjer moramo navesti vse vire, ki smo
jih navedli v besedilu. Natančna navodila za navajanje in citiranje virov se v tehničnih
navodilih izdelave diplomske naloge..
2.7 Seznam uporabljenih simbolov oz. kratic
Če v besedilu uporabljate kratice, jih v abecednem vrstnem redu navedite v posebnem
poglavju.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.8 Priloge
Med priloge lahko priložimo gradivo, ki ne sodi neposredno v glavno besedilo. Priloge so
lahko:
• računalniški izpisi rezultatov
• obsežne tabele
• anketni vprašalniki
• večja skupina slik, fotokopij dokumentov, fotografij.
Priloge morajo biti ustrezno označene, da se lahko na njih sklicujemo med besedilom.
2.9 CD medij
Na zadnji strani diplomskega dela mora biti prilepljen žepek s CD medijem, ki vsebuje
diplomsko nalogo v obliki word dokumenta. Na CD naj študent napiše podatke s platnice
diplomskega dela.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE
NALOGE
Zaradi večje preglednosti in enotnega izgleda diplomskih nalog je potrebno diplomsko nalogo
oblikovati v skladu s predpisano predlogo (glej prilogo 3).
Pri oblikovanju naj bo študent posebej pozoren na (3):
• oštevilčevanje poglavij
• številčenje strani
• oblikovanja besedila
• umeščanje in opremljanje slik in preglednic
• umeščanje enačb
• izdelavo seznama virov in citiranje.
3.1 Oštevilčevanje poglavij
Poglavja diplomske naloge začnemo oštevilčevati z uvodom, nazivi poglavij naj se pojavljajo
v glavi dokumenta), oštevilčujemo vsa poglavja osrednjega dela diplomske naloge – t.j. vse
do sklepa. Način oštevilčevanja poglavij, ki ga mora študent uporabiti pri izdelavi
diplomskega dela, je prikazano v preglednici 1.
Oštevilčevanje poglavij mora biti avtomatsko.
3.2 Številčenje strani
Strani številčimo od osrednjega dela diplomske naloge dalje. Številke strani so v nogi
besedila na desni strani (glej prilogo 3).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
3.3 Oblikovanja besedila
Pri oblikovanju besedila je potrebno uporabljati naslednje standarde:
• uporaba urejevalnika besedila: diplomsko nalogo pišemo s pomočjo urejevalnika
besedil na računalnik;
• format papirja - besedilo izpisujemo na A4 format papirja praviloma enostransko,
zaželjeno je, da je osrednji del diplomskega dela natisnjen enostransko;
• kakovost tiska: priporočljivo je, da besedilo natisnemo z laserskim ali enakovrednim
tiskalnikom;
• robovi papirja: robovi papirja morajo biti levo 3 cm, desno 2 cm, zgoraj 2.5 cm,
spodaj 2.5 cm
• razmik med odstavki – razmik med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med
podglavji in podpoglavji pa dve, vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran
(zadnja vrstica odstavka naj ne bo sama na naslednji strani);
• obojestranska poravnava besedila – besedilo mora biti obojestransko poravnano z
predpisano pisavo;
• uporaba slogov - besedilo oblikujemo s pomočjo slogov (Style). Z oblikovanjem
besedila študent pokaže znanje pri uporabi urejevalnika besedil. Najpomembnejši
slogi, ki jih študent potrebuje za izdelavo diplomske naloge so prikazani v spodnji
preglednici.
Preglednica 1: Najpomembnejši slogi diplomskega dela
Slog Vrsta, velikost in oblika črk
1 POGLAVJE Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk, oštevilčeno
1.1 Podpoglavje Times New Roman, 14 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno
2.1.1 Podpoglavje Times New Roman, 12 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno
Besedilo Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska
por)
NEOŠTEVILČEN NASLOV Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk
Preglednica 1: naziv preglednice Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek
tisk, avtomatsko oštevičevanje, nad preglednico
Slika 1: naziv slike Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek
tisk, avtomatsko oštevičevanje, nad sliko
1 Opomba Times New Roman, 10 pt, obojstranska por., avt .
oštevičevanje
3.4 Umeščanje in opremljanje slik in preglednic
Slika v besedilu mora biti sredinsko poravnana. Imeti mora zaporedno številko in naslov.
Vsaka slika mora imeti sklic v besedilu in mora biti z njim vsebinsko povezana. Slika mora
biti pravilno označena, da lahko izdelamo avtomatsko kazalo slik (glej prilogo 3).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Pod sliko mora biti navedena pojasnitev opomb, kratic ali simbolov ter naveden vir. Oznaka
slike oz. preglednice se mora nahajati nad samo sliko. Izogibajte se nepreglednim in obsežnim
slikam, oz. tabelam.
3.5 Umeščanje enačb
Enačbe številčite tako, da je prva številka številka poglavja, druga številka pa zaporedna
številka enačbe v poglavju.
Primer:
ob = a + b + c (2.1)
3.6 Uporaba opomb
Opombe besedila oblikujemo v skladu s predpisano predlogo. Uporabljamo jih, ko (3):
• želimo določeno trditev bolje pojasniti ali ilustrirati;
• želimo napotiti bralca na druge vire, ki jih poznate;
• kadar celotno podpoglavje povzemate po določenem viru.
Napotki pri uporabi opomb:
• opombe so oštevilčene od začetka do konca besedila z istim vrstnim redom;
• na koncu vske opombe je vedno pika.
3.7 Seznam virov
Natančna navodila za navajanje virov so povzeta iz knjige avtorja Miroljuba Jakovljevića:
»Od izbire teme do zagovora diplomskega dela« (4).
2.1.1 Navedki v besedilu
V biomedicini je dopustno navajanje tujih dognanj, spoznanj in misli po smislu, ne pa
dobesedno, pri tem je treba biti pozoren, da vsebine ne popačimo.
V besedilu navedke oštevilčimo po vrstnem redu pojavljanja v besedilu z arabskimi
številkami med oklepajema, npr. (4). Če se pozneje v besedilu znova sklicujemo na že
uporabljeni navedek, napišemo številko, ki jo je navedek dobil pri prvi omembi. Navedki,
uporabljeni samo v tabelah in slikah, naj bodo oštevilčeni po vrstnem redu, kakor sodijo
tabele in slike v besedilo. Pri navajanju več del istega avtorja dobi vsak navedek svojo
številko.
Če nam delo ni dostopno v izvirniku, ga navajamo preko posredujočega dela. Vsi navedki iz
besedila, tudi iz posredujočega dela, pa so vsebovani v seznamu virov (4).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.1.1 Seznam virov
Podatki o navedenih delih morajo biti točni in preverjeni. V seznamu virov navedemo tako
tiskane kot elektronske vire podatkov. Viri so napisani v ležečem tisku in si sledijo po
zaporednih številkah navedkov. Citirano delo vsebuje priimek in začetnico imena avtorja
oziroma avtorjev in/ali urednika oziroma urednikov, naslov in podnaslov originalnega dela,
podatke o izdaji in natisu ter impresum:
Priimek in ime avtorja(ev) in/ali urednika(ov). Najprej so navedeni priimki i črke imen
vseh avtorjev in/ali urednikov (editorjev) po vrstnem redu kot v citiranem delu. Avtorji so
ločeni z vejico, na koncu je pik. Navajamo vse avtorje, če jih je do šest, če pa jih je več,
navedemo prve tri in dodamo et al. (in ostali). Če pisec prispevka ni znan, namesto imena
napišemo Anon.Če je pisec sestavka organizacija, potem jo napišemo namesto imena avtorja v
jeziku., v katerem je napisana (primer 1).
Primer 1:
The Committee on the Scandinavian society for Clinical Chemistry and Clinical Physiology
Če navajamo uradne liste ali zakone, jih zapišemo na mestu imena avtorjev (primer 2).
Primer 2:
Zakon o zdravstvenem varstvu RS.
Naslov in podnaslov originalnega dela. Prvo besedo v naslovu pišemo z veliko začetnico,
vse ostale z malo, razen lastnih imen in samostalnikov pri nemških naslovih.Na koncu naslova
je pika. Podnaslov ločimo od naslova z dvopičjem.
Podatki o izdaji in natisu. Podatke zapišemo v skrajšani obliki, in sicer po pravopisu jezika
po katerem je delo napisano (primer 3).
Primer 3:
* First Edition = 1st ed.; Second Edition = 2nd ed.; Third Edition = 3rd ed.;
* Second Edition, revised and Expanded = 2nd ed., rev. and epanded;
* Fourth Edition, Fourth printing = 4th ed.,4th print.;
* druga, dopolnjena izdaja =2. dop.izd.;
*Dritte Auflage= 3. Aufl..
Impresum (kraj izdaje, založnik ali izdajatelj in letnica izdaje).
Impresum je za različna dela različen:
• Pri knjigah in drugih monografijah je za krajem izdaje dvopičje, sledi ime založbe, za
njim vejica, nato letnica izdaje, ki ji sledi dvopičje in nato strani od – do ter pika. Če je
več krajev, napišemo prvega in dodamo /etc./. Če v knjigi ni navedena letnica izdaje,
napišemo letnico natisa (copyright) (primer 4 in 5).
Primer 4:
Jones DA, Round JM. Skeletal muscle in health and disease: a textbox of muscle
physiology. Manchester /etc./: Manchester University Press, 1992: 41-54.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Primer 5:
Kisner C, Colby LA. Therapeutic exercise: foundation and techniques. 2nd ed.
Philadelphia: Davis, cop., 1990: 43-56.
• Pri poglavju iz knjige napišemo za avtorjem(ji) in naslovom poglavja »In:«nato pa vse
podatke o knjigi, iz katere je poglavje (primer 6).
Primer 6:
Mollnar GE, Perrin JCS. Head Injury. In: Mollnar GE, ed. Pediatric rehabilitation. 2nd
ed. Baltimore /etc./: William and Wilkins, cop. 1992: 254-292.
• Pri prispevku iz zbornika pišemo za avtorjema(ji) in naslovom poglavja »In:«nato pa
vse podatke o uredniku, vejica, ime kongresa, dvopičje, tema kongresa, dvopičje,
podnaslov, vejica, kraj izdaje, dvopičje, založnik ali izdajatelj, vejica, leto izdaje,
dvopičje, strani prispevka od začetka do konca in pika (primera 7 in  .
Primer 7:
Radonjić-Miholič V, Rakušček N. Skupinska terapija – dopolnilni program rehabilitacije
bolnikov z afazijo. In: Vovk M, Lenček S, eds. 3. Srečanje logopedov Slovenije: Govor in
govorne motnje pri otrocih od 4. – 9.leta starosti: zbornik referatov. Gozd Martuljek
1991. Ljubljana: Aktiv logopedov Ljubljane, Gorenjske in Dolenjske, 1991: 62-65.
Primer 8:
Košorok V. Problem profesionalne rehabilitacije po poškodbi glave. In: 7.
alpenlaendisch-adriatisches Symposium fuer internationale Zusammenarbeit in der
Rehabilitation: Probleme, Moeglichkeiten und Grenzen der Rehabilitation bei schwer
Gleidmassenverletzen und bei polytraumatiesirten: Schlussbreiht, garmisch-
Partenkirchen/Murnau 1991. Wien: Allgemeine Unfallversicherungsanstalt, cop. 1992:
241-243.
• Pri Peršernovi nalogi, diplomskem in magistrskem delu ter doktorski dizertaciji za
avtorjem(ji) in naslovom dela napišemo vrsta dela [Prešernova naloga, diplomsko ali
magistrsko delo, doktorska dizertacija] in zakljčimo s piko. Nadaljujemo s krajem,
dvopičjem, ustanovo, vejico in zaključimo z letom in s piko.
Primer 9:
Šolič N. Teniški komolec [diplomsko delo]. Ljubljana: Oddlek za fiziooterapij, Visoka šola
za zdravstvo, Univerza v Ljubljani, 1997.
• Pri člankih je treba naslove revij, iz katerih je navedek, krajšati, kot to določa Index
medicus. Kratici naslova revije sledi letnica, nato podpičje, letnik (volume), okrogli
oklepaj, številka revije, okrogli zaklepj, dvopičje in nazadnje strani od začetka do
konca sestavka in pika (primer 10)
Primer 10:
Michaud LJ, Rivara FP, Jaffe KM, Fay G. Dailey JL. Traumatic brain injury as a risk
factor for behavioral disorders in children. Arch Phys Med Rehabil 1993; 74(4): 368-375.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
• Pri člankih iz suplementa sledi za številko revije v okroglem zaklepaju in dvopičju
Suppl in njegova številka, čemur sledi dvopičje in strani od začetka do konca sestavka
in pika (primer 11).
Primer 11
Rott T. Patološke spremebe pri uremičnem sindromu. Med Razgl 1984; 23(4): Suppl 7:
358-410.
• Če je bilo pri nastajanju diplomskega dela uporabljeno še kakšno drugo natisnjeno ali
nenatisnjeno gradivo, ga je potrebno prav tako citirati. To velja za:
prispevek iz dnevnega časopisa (primer 12)
audiovizualni material (primer 13)
računalniški program (primer 14)
slovarji in podobni navedki (primer 15)
nenatisnjena dela (primer 16)
Primer 12
Rensberger B, Specter B. CFCs may destroyed by natural process. The Washington post
1989 Aug 7; Sect. A:2 (col 5).
Primer 13
AIDS epidemic: the physician's role [videorecording]. Cleveland (OH): Academy of
Medicine Cleveland, 1987.
Primer 14
Renal system [računalniški program]. MS-DOS version. Edwardswille (KS): Medi-Sim,
1988.
Primer 15
Ectasia. Dorland's illustrated medical dictionary. 27th ed. Philadelphia: saunders, 1988:
527.
Primer 16
Lillywhite HB, Donald JA. Pulmonary blood flow regulation in an aquatic snake. Science.
In press.
• Posebej moramo navajati tudi vire s svetovnega spleta (Primer 17)
Stoddard M. AHSL Educational services.
http://amber.medilab.arizona.edu/homepage.html <16. 3. 1995>.
Seznam virov
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
SEZNAM VIROV
Pri nastanku tega dokumenta so bili uporabljeni naslednji viri, ki jih priporočamo študentom,
da jih preštudirajo pred izdelavo dispozicije in diplomske naloge.
1 Kobeja B. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za
management v Kopru, 2002: 53-106.
2 Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno
metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana:Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2000: 60-62.
3 Žižmond E. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Maribor, 1998: 10-43.
4 Jakovljević M. Od izbire teme do diplomskega dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Visoka šola za zdravstvo, 1997: 20-24.
5 Bučar B, Šabič Z, Brglez M. Navodila za pisanje seminarske naloge in diplomskega
dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2000: 38-50.
6 Wilson K. Zdravstvena nega – uvod v raziskovalno delo. Maribor: Zdravstveni dom dr.
Adolfa Drolca, 2002: 19-21.
Priloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
PRILOGE
Priloga 1 – platnica diplomske naloge
Priloga 2 – ponovljena platnica diplomske naloge
Priloga 3 – predloga diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
DIPLOMSKA NALOGA
(Times New Roman,18pt,sredinska poravnava.,velike črke)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por.,)
Priloga 1 – Platnica diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(Times New Roman, 18pt,sredinska poravnava.,velike črke, krepek tisk)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(Times New Roman, 14pt,sredinska poravnava.,velike črke, krepek tisk)
Študent: IME IN PRIIMEK
Mentor: IME IN PRIIMEK z ustreznimi znanstvenimi nazivi
Študijski program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Študijska smer: ZDRAVSTVENA NEGA
(Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
Priloga 2 – Ponovljena platnica diplomske naloge
(prazen list)
Priloga 3 – Predloga diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(Times New Roman,18pt,sredinska poravnava.,velike črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(Times New Roman,14pt,sredinska poravnava.,velike črke)
Študent: IME IN PRIIMEK
Mentor: IME IN PRIIMEK z ustreznimi znanstvenimi nazivi
Študijski program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Študijska smer: ZDRAVSTVENA NEGA
(Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por)
Kazalo (Glava besedila je vedno Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
KAZALO VSEBINE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
(Kazalo mora biti avtomatsko izdelano in ne ročno. V kazalu so prikazani naslovi samo do tretjega nivoja.V
kazalu ne prikazujemo poglavij Zahvala, Kazalo, Kazalo slik kazalo preglednic, Povzetek , Abstract)
1 Naslov 1. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ........................................1
1.1 Podnaslov 2. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).....................2
1.1.3 Podnaslov 3.nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).......2
2 Naslov 1. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ........................................4
2.1 Podnaslov 2. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).....................6
Kazalo slik (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
KAZALO SLIK (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
(Kazalo slik mora biti avtomatsko izdelano in ne ročno.)
Slika 1 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ...................................................... 2
Slika 2 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) .......................................................3
Kazalo preglednic (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
KAZALO PREGLEDNIC (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
(Kazalo preglednic mora biti avtomatsko izdelano in ne ročno.)
Preglednica 1 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ….......................................2
Preglednica 2 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava)............................................3
Povzetek in ključne besede (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo .
Ključne besede: (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por)
Abstract and keywords (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
ABSTRACT AND KEYWORDS (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo .
Keywords: (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por.)
Uvod (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 1
1 UVOD (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno)
(Z uvodom začnemo oštevilčevati poglavja, nazivi poglavij naj se pojavljajo v glavi
dokumenta)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo1.
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo. Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo.
1 Opomba (Times New Roman, 10 pt, obojstranska por.)
Naslov drugega poglavja (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 2
2 POGLAVJE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Slika 1: Naslov slike (Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek tisk)
2.1 Podpoglavje (Times New Roman, 14 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Prelgednica 1: Naslov Preglednice (Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek tisk)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Naslov drugega poglavja (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 3
2.1.1 Podpoglavje 2. nivoja (Times New Roman, 12 pt, leva por., navadne črke - ne vel.
črke, krepek tisk, oštevilčeno)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
(primer oštevilčevanja enačb)
ob = a + b + c (2.1)
Seznam virov (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 4
SEZNAM VIROV
Times New roman 12 pt, obojestranska por., ležeče, oštevilčeno.
1 Kobeja B. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za
management v Kopru, 2002: 1-20.
2 Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno
metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana:Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2000: 60-62.
3 Žižmond E. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Maribor, 1998: 10-43.
4 Jakovljević M. Od izbire teme do diplomskega dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani
visoka šola za zdravstvo, 1997: 20-24. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
