Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

1
V skladu s 14. členom statute Fakultete za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, je
senat Fakultete za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, na 131. seji sprejel naslednji
PRAVILNIK O DOKTORSKEM ŠTUDIJU
1. člen
Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu fakulteta),
organizira izobraževanje za pridobitev doktorata znanosti skladno s predpisi na tistih
področjih in iz tistih znanstvenih disciplin, na katerih v skladu s statutom opravlja
znanstvenoraziskovalno dejavnost.
2. člen
1. DIREKTNI VPIS - študenti in študentke se vpisujejo na izobraževanje za pridobitev
doktorata znanosti po opravljenem magisteriju. Izobraževanje za pridobitev doktorata
znanosti je organizirano v obliki individualnega dela.
2. ENOVITI DOKTORSKI ŠTUDIJ - študenti in študentke se vpisujejo na izobraževanje za
pridobitev doktorata znanosti po zaključku dodiplomskega študija in opravljajo obveznosti,
ki so definirane za magistrski študij (brez magistrske naloge), ob koncu 3. semestra pa
prijavijo doktorsko disertacijo. Po četrtem semestru je izobraževanje organizirano v obliki
individualnega dela.
3. člen
Ta pravilnik podrobneje določa:
1. pogoje za pridobitev doktorata znanosti,
2. postopek za prijavo teme doktorske disertacije,
3. postopek za odobritev teme doktorske disertacije,
4. postopek oddaje, ocenjevanja in zagovora doktorske disertacije,
5. postopek za odvzem doktorata znanosti.
2
1. POGOJI ZA PRIDOBITEV DOKTORATA ZNANOSTI
4. člen
Doktorat znanosti lahko na fakulteti pridobijo kandidati in kandidatke z univerzitetno
izobrazbo iz humanističnih ali družboslovnih disciplin ali izjemoma drugih smeri, ki imajo
magisterij iz humanističnih, družboslovnih ali izjemoma drugih smeri, če:
uspešno zagovarjajo pozitivno ocenjeno doktorsko disertacijo ali
se jim pod posebnimi pogoji omogoči neposreden prehod z magistrskega na doktorski
študij.
K doktoratu lahko pristopijo tudi kandidati in kandidatke, ki imajo magisterij znanosti na
drugem področju, za katere senat fakultete na osnovi ocene njihovih strokovnih del s področja
družboslovja in humanistike ali na osnovi dispozicije oceni, da ustrezajo kriterijem za pristop
k doktoratu znanosti.
Kandidati in kandidatke iz 2. alineje prvega odstavka morajo opraviti vse obveznosti
magistrskega študija razen izdelave magistrske naloge in pri tem doseči nadpovprečne
rezultate (visoke izpitne ocene, nadpovprečni raziskovalni rezultati, ki morajo biti javno
preverljivi oz. objavljeni v znanstvenih revijah itd.). Predlog za neposreden prehod na
doktorski študij senatu poda koordinator ali koordinatorka študijskega programa (oz. smeri),
na katerega je kandidat oz. kandidatka vpisan/a ali mentor oz. mentorica, če je ta že določen/a.
Odločitev za neposredni prehod na doktorski študij sprejme senat fakultete na predlog in
utemeljitev koordinatorja ali koordinatorke študijskega programa oz. vodje študijske smeri ali
mentorja oz. mentorice, če je ta že določen/a.
Kandidat oz kandidatka lahko predloži prijavo teme doktorske disertacije potem, ko senat
potrdi predlog.
Če kandidat ali kandidatka pridobi naslov magister ali magistra v tujini, mora biti njegova oz.
njena diploma nostrificirana, preden se mu oz. ji dovoli študij za pridobitev doktorata.
Potrdilo o nostrifikaciji mora biti priloženo k prijavi doktorske disertacije.
3
2. PRIJAVA TEME DOKTORSKE DISERTACIJE
5. člen
Kandidat ali kandidatka, ki želi na fakulteti pridobiti doktorat znanosti, predloži senatu
fakultete prijavo teme doktorske disertacije.
Prijava teme doktorske disertacije mora obsegati:
1. vlogo, v kateri kandidat oz. kandidatka:
zaprosi za sprejem prijave teme doktorske disertacije;
navede podatke, ki kažejo, da izpolnjuje pogoje iz 4. člena tega pravilnika;
predlaga področje, na katerem bi želel oz želela pridobiti doktorski naslov;
lahko predlaga mentorico ali mentorja doktorske disertacije;
lahko zaprosi za pisanje v tujem jeziku;
2. univerzitetno diplomo in diplomo magisterija (če je kandidat oz. kandidatka pridobil/a
naslov magister ali magistra v tujini, mora v skladu z zadnjim odstavkom 4. člena predložiti
tudi potrdilo o nostrifikaciji) oz. sklep senata, s katerim mu oz. ji je omogočen neposreden
prehod z magistrskega na doktorski študij, če kandidat oz. kandidatka prijavlja doktorsko
disertacijo po 2. alineji prvega odstavka 4. člena tega pravilnika;
3. življenjepis, s poudarkom na delovanju na znanstvenem področju;
4. seznam objavljenih del;
5. dispozicijo doktorske disertacije v obliki, ki je opredeljena v 6. členu tega pravilnika.
Prijava je praviloma napisana v slovenščini, v tujem jeziku pa s soglasjem senata.
Kandidat oz. kandidatka odda prijavo v dveh izvodih v referatu za študijske zadeve.
4
6. člen
Dispozicija doktorske disertacije mora obsegati:
naslov (če je dispozicija napisana v tujem jeziku, mora biti ob naslovu v oklepaju napisan
tudi slovenski prevod);
tezo disertacije z odgovorom na vprašanje, kaj naj bi bil izvirni prispevek k razvoju
ustreznega znanstvenega področja, in utemeljitev znanstvene relevantnosti predlagane
teme (približno 4 strani);
kratko strukturo disertacije (v obliki kazala);
spisek temeljne literature, na katero se bo opirala disertacija.
3. POSTOPEK POTRDITVE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE
7. člen
Senat fakultete v roku 45 dni po vložitvi prijave ugotovi, ali je kandidatkina oz. kandidatova
prijava popolna. Posebej mora oceniti, ali dispozicija doktorske disertacije vsebuje vse
elemente iz 6. člena tega pravilnika. Če kandidat oz. kandidatka izpolnjuje vse pogoje za
pridobitev doktorata znanosti, senat imenuje komisijo za oceno ustreznosti predlagane teme
disertacije.
Komisija za oceno znanstvene ustreznosti teme doktorske disertacije je dolžna pripraviti
poročilo v dveh mesecih po imenovanju.
8. člen
Komisijo za oceno ustreznosti teme disertacije sestavljajo trije člani oz. članice iz vrst
visokošolskih učiteljev in učiteljic ali znanstvenih delavcev in delavk s področij, na katerih
želi kandidat oz. kandidatka pridobiti doktorat znanosti. Izmed njih senat imenuje
poročevalko oz. poročevalca. Naloga poročevalke oz. poročevalca je, da uskladi delo komisije
in napiše končno poročilo. Komisija lahko že med ocenjevanjem dispozicije predlaga
kandidatki oz. kandidatu izboljšave, vendar to lahko stori le enkrat, kandidat oz. kandidatka
pa mora nanje odgovoriti v dveh mesecih. O tem komisija poroča na senatu, kjer se določi
5
nov rok, do katerega mora kandidat oz. kandidatka predložiti odgovore. Tudi če kandidat oz.
kandidatka na predloge ne odgovori, mora komisija napisati poročilo.
9. člen
Komisija za oceno ustreznosti teme v pisnem poročilu oceni:
ali je predložena tema lahko predmet znanstvene obravnave in ali je predlagana tema
zastavljena tako, da od nje upravičeno pričakujejo samostojen in izviren prispevek k
ustreznemu znanstvenemu področju;
ali so v dispoziciji zadosti jasno definirane ključne teze in vprašanja, ki jih namerava
kandidat oz. kandidatka proučevati v disertaciji;
ali je predvidena primerna metoda za pripravo disertacije;
ali navedeni naslov in področje disertacije ustrezata predvideni vsebini;
ali je navedena temeljna literatura s področja, ki ga namerava kandidat oz. kandidatka
raziskovati v disertaciji;
ali se predložena tema zadosti razlikuje od teme kandidatkine oz. kandidatove magistrske
naloge.
Pisno poročilo komisije mora biti praviloma napisano v slovenščini ali v jeziku, v katerem je
senat dovolil prijavo. Poročilo mora vsebovati:
naslov predlagane doktorske disertacije s pripisom “ocena ustreznosti predlagane teme
doktorske disertacije”;
prikaz dispozicije in osvetlitev njene znanstvene relevantnosti;
navedbo in oceno teze predlagane disertacije;
sklep, v katerem sta navedena in utemeljena ocena in področje, na katerem bo lahko
pridobljen doktorat znanosti;
datum in podpise članov in članic komisije - pri poročevalki ali poročevalcu mora biti
pripis "poročevalka" oz. "poročevalec”;
predlog mentorja ali mentorice, ki je lahko samo redni/redna ali izredni/izredna profesor
oz. profesorica; če je mentor oz. mentorica docent oz. docentka, mora biti za to podana
posebna utemeljitev;
povzetek s sklepno oceno na eni strani.
6
10. člen
Poročilo komisije za oceno ustreznosti predlagane teme doktorske disertacije obravnava senat.
Če senat:
1. sprejme temo in imenuje mentorico ali mentorja, senat fakultete s tem sklepom seznani
kandidatko oz. kandidata. Mentor oz. mentorica in morebiten komentor oz. komentorica je
lahko znanstvenik oz. znanstvenica z doktoratom in habilitacijo v znanstveni ali pedagoški
naziv;
2. sprejme negativno oceno predlagane teme doktorske teze, mora kandidatko oz. kandidata
seznaniti s pripombami in predlogi komisije za oceno ustreznosti teme. Kandidat oz.
kandidatka mora v roku dveh mesecev oddati dopolnila in spremembe oziroma napisati
ustrezno spremenjeno prijavo teme. Poročevalka oz. poročevalec pripravi v enem mesecu
pismeno oceno popravkov, ki je dodatek k poročilu komisije z oceno primernosti teme
disertacije. To oceno ponovno obravnava senat. Če kandidat oz. kandidatka ne upošteva
pripomb, senat zavrne predlagano temo oziroma ponovno potrdi negativno oceno. Če se
kandidat oz. kandidatka ne strinja z zavrnitvijo, se lahko pritoži senatu v roku 8 dni od datuma
izdaje sklepa.
4. ODDAJA, OCENJEVANJE IN ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTACIJE
11. člen
Kandidat oz. kandidatka za pridobitev doktorata znanosti mora najkasneje v štirih letih od
dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije, fakulteti predložiti izdelano doktorsko disertacijo v
6 izvodih in v elektronski obliki.
Kandidat oz. kandidatka, ki iz opravičljivih razlogov doktorske disertacije ne more predložiti
v tem roku, lahko zaprosi za podaljšanje roka. O prošnji odloča senat fakultete, ki lahko
podaljša rok za oddajo doktorske disertacije.
7
Če kandidat oz. kandidatka ne predloži doktorske disertacije v roku iz prvega in drugega
odstavka tega člena in pred iztekom roka tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je
opustil oz. opustila prijavljeno temo.
12. člen
Mentor ali mentorica je dolžan/dolžna v rednih stikih s kandidatko oz. kandidatom skrbeti za
ustrezno znanstveno raven disertacije. Pred predložitvijo doktorske disertacije v oceno da
mentor ali mentorica pisno soglasje. Kandidat oz. kandidatka lahko predloži disertacijo v
oceno tudi brez poprejšnjega soglasja mentorice oz. mentorja, vendar mora mentor ali
mentorica pismeno pojasniti, zakaj se ne strinja s predložitvijo. Soglasje mentorice oz.
mentorja in kandidatkino oz. kandidatovo pojasnilo morata biti naslovljena na senat.
13. člen
Disertacija je praviloma napisana v slovenščini, s soglasjem senata pa lahko tudi v drugem
jeziku. Če ni napisana v slovenščini, mora imeti na koncu povzetek v slovenskem jeziku v
obsegu 10 odstotkov celotnega besedila. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom
doktorske disertacije.
Vsaki disertaciji morata biti priložena tudi povzetka v slovenskem in enem izmed svetovnih
jezikov v obsegu najmanj 4 strani. Fakulteta ima pravico do javne objave tega povzetka.
Doktorska disertacija mora biti napisana v formatu A4 in vezana. Na eni strani mora imeti
približno 2000 znakov. Na naslovni strani disertacije mora biti v sredini zgoraj z velikimi
tiskanimi črkami napisano Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski
humanistični študij, Ljubljana. Na sredini strani sta kandidatova oz. kandidatkina ime in
priimek, pod njima naslov doktorske disertacije, pod naslovom pa napis doktorska disertacija.
Če je disertacija napisana v tujem jeziku, mora biti pod naslovom dela v tujem jeziku v
oglatih oklepajih dodan še slovenski prevod dela. Spodaj na sredini strani naj bosta navedena
kraj (Ljubljana) in letnica. Prva stran disertacije je enaka naslovnici, s tem da sta na njej pod
imenom kandidatke oz. kandidata navedena še mentor oz. mentorica in morebitni oz.
morebitna komentor ali komentorica s celotnim pedagoškim nazivom.
8
Disertacija je sestavljena iz kazala, uvoda, glavnega besedila, sklepa, seznama citirane
literature, stvarnega in imenskega kazala ter morebitnega povzetka po prvem odstavku tega
člena. V uvodu mora biti jasno povzeta teza iz dispozicije doktorske disertacije. Disertacija
obsega najmanj 160 strani. Z utemeljitvijo mentorja oz. mentorice lahko disertacija izjemoma
obsega manj strani.
Disertacija mora biti napisana in urejena skladno s fakultetnimi navodili za urejanje
magistrskih nalog in doktorskih disertacij.
Za jezikovno pravilnost disertacije je odgovoren oz. odgovorna kandidat oz. kandidatka,
komisija za oceno disertacije pa jo lahko zavrne, če ni pripravljena v skladu z navodili iz tega
člena.
14. člen
Doktorska disertacija mora biti samostojen in izviren prispevek k znanstveni disciplini, iz
katere želi kandidat oz. kandidatka pridobiti doktorat znanosti.
Disertaciji mora biti priloženo zagotovilo avtorja oz. avtorice, da je pripravljal/a delo
samostojno in ob virih, ki so navedeni.
Disertacija je lahko sestavni del skupinskega dela, pri tem pa mora biti razviden samostojen
prispevek kandidatke oz. kandidata.
15. člen
Kandidat oz. kandidatka odda najprej tri nevezane izvode disertacije.
Senat na prvi seji po predložitvi nevezane disertacije imenuje komisijo za njeno oceno, ki jo
sestavljajo najmanj trije visokošolski učitelji in učiteljice ali znanstveni delavci in delavke.
Člani in članice komisije za oceno disertacije so dolžni v treh mesecih od svojega imenovanja
pregledati disertacijo in pisna poročila o oceni disertacije v zapečateni ovojnici predložiti
senatu fakultete.
9
Senat na podlagi predloženih poročil doktorsko disertacijo sprejme, zavrne ali vrne kandidatki
oz. kandidatu, da jo spremeni ali dopolni, in ji oz. mu za to določi primeren rok.
Dopolnjeno in popravljeno disertacijo komisija ponovno pregleda in predloži o njej nova
poročila. Če kandidat oz. kandidatka v postavljenem roku disertacije ne popravi, se disertacija
zavrne. Zavrnjene disertacije kandidat oz. kandidatka ne more ponovno predložiti.
16. člen
Poročilo o oceni doktorske disertacije mora obsegati:
naslov v obliki “Ocena doktorske disertacije (ime in priimek kandidatke oz. kandidata) z
naslovom “...........................”;
analizo strukture disertacije in uporabljenih metod ter oceno izvirnosti teze disertacije,
veljavnosti njenega dokazovanja pa tudi skladnosti teze z dispozicijo doktorske disertacije;
oceno stilistične in jezikovne ravni disertacije;
sklepno oceno in ugotovitev, ali je možen zagovor disertacije.
Poročilo je praviloma napisano v slovenščini, v drugem jeziku pa, če je disertacija napisana v
drugem jeziku. Če ni napisano v slovenščini, mora biti priložen povzetek poročila na eni
strani v slovenskem jeziku.
17. člen
Če senat sprejme disertacijo, zahteva od kandidatke oz. kandidata, da predloži 6 izvodov
vezane disertacije v referat za študentske zadeve in doktorsko disertacijo v elektronski obliki.
18. člen
Če senat sprejme disertacijo, določi komisijo za zagovor, ki jo praviloma sestavljajo člani in
članice komisije za oceno disertacije. Dekan oz. dekanica fakultete v soglasju s kandidatko
oz. kandidatom in komisijo za zagovor določi čas in kraj zagovora disertacije. Oboje fakulteta
javno objavi.
Zagovor je praviloma v roku dveh mesecev od dneva, ko je senat sprejel disertacijo.
10
19. člen
Zagovor disertacije je praviloma v slovenščini, v drugem jeziku pa, če je disertacija napisana
v drugem jeziku.
Zagovor se začne s predstavitvijo kandidatkinega oz. kandidatovega življenjepisa, naslova in
področja disertacije ter dotedanjega postopka sprejemanja disertacije. Pri tem kandidat oz.
kandidatka in predsednik ali predsednica komisije, ki opravi predstavitev, stojita.
Nato poročevalci oz. poročevalke posredujejo svoja poročila disertacije.
Kandidat oz. kandidatka ima pravico predstaviti svojo doktorsko disertacijo v 30 minutah, pri
tem pa lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke. V predstavitvi lahko reagira na
morebitne pripombe, zapisane v poročilih članov in članic komisije za oceno disertacije.
Po kandidatkini oz. kandidatovi predstavitvi disertacije imajo člani in članice komisije
pravico postavljati vprašanja, za njimi pa z odobritvijo predsednice oz. predsednika tudi drugi
navzoči pri zagovoru. Vprašanja naj bi bila zastavljena tako, da lahko kandidat oz. kandidatka
nanje odgovori v največ uri in pol.
Pred zagovorom ima kandidat oz. kandidatka pravico do 45-minutnega odmora za pripravo
zagovora.
Po zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor disertacije in sprejme sklep o tem, ali je
kandidat oz. kandidatka uspešno obranil/a doktorsko disertacijo. Sklep poda pismeno, v njem
navede, kdo je zagovarjal doktorsko disertacijo, naslov disertacije, svoj sklep in kratko
pojasnilo sklepa (do 30 vrstic), dan in čas zagovora ter podpise članov in članic komisije z
navedbo njihovih vlog v komisiji. Ta sklep potem predsednica oz. predsednik komisije
prebere kandidatki oz. kandidatu in navzočim pri zagovoru. Pri tem vsi stojijo.
O zagovoru disertacije se piše zapisnik, v katerem se navedejo vprašanja, ki so bila
postavljena kandidatki oz. kandidatu, in sklep o uspešnosti zagovora.
11
20. člen
Zagovora disertacije, ki ga je komisija ocenila za neuspešnega, ni mogoče ponoviti.
21. člen
Pri morebitni delni ali celotni objavi doktorske disertacije mora avtor oz. avtorica navesti, da
objava temelji na disertaciji, obranjeni (leto zagovora) na Fakulteti za podiplomski
humanistični študij, Ljubljana.
22. člen
Po uspešno končanem izobraževanju za pridobitev doktorata fakulteta poskrbi za izdajo
diplome o podelitvi strokovnega naslova “doktor ali doktorica znanosti” z oznako programa
ter morebitne smeri.
Fakulteta vodi register doktorjev in doktoric znanosti ter doktoratov.
5. ODVZEM DOKTORATA
23. člen
Doktorat znanosti se lahko odvzame, če se ugotovi, da doktorska disertacija ni rezultat
kandidatkine oz. kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Postopek odvzema
lahko sproži kdorkoli, vodi pa ga senat fakultete.
24. člen
Pismeni predlog za izdajo odločbe o odvzemu doktorata znanosti z obrazložitvijo se posreduje
senatu fakultete, ki določi najmanj dva visokošolska učitelja oz. učiteljici (komisija), da v
roku 30 dni podata mnenje o utemeljenosti predloga. Senat fakultete posreduje predlog
(predloga) te komisije skupaj z vsem gradivom senatu fakultete, ki odloča o odvzemu
doktorata (v skladu s 67. členom statuta fakultete).
12
Predlog iz prvega odstavka tega člena se lahko poda tudi, če kandidat oz. kandidatka, ki je
uspešno zagovarjal/a doktorsko disertacijo, še ni bil/a promoviran/a, obstaja pa utemeljen
sum, da disertacija ni rezultat kandidatkine oz. kandidatove lastne ustvarjalnosti. Če je podan
tak predlog, dekan oz. dekanica odloži promocijo kandidatke oz. kandidata. Promocija
kandidatke oz. kandidata se lahko odloži do konca postopka, v katerem se ugotavlja izvirnost
disertacije, vendar največ za tri mesece od vložitve predloga.
Sklep o odvzemu se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma se prekliče
veljavnost izdane diplome o doktoratu znanosti.
25. člen
Določbe tega pravilnika tolmači senat fakultete.
26. člen
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po sprejemu na senatu fakultete.
Pravilnik je sprejel senat Fakultete za podiplomski humanistični študij na 2. seji dne 10. 7.
1997, spremembe in dopolnitve pravilnika pa na 131. seji dne 17. 03. 2008.
Dekanja
Red. prof. dr. Svetlana Slapšak

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli