Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

NAVODILA IN SMERNICE ZA IZVEDBO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA NA VISOKI ŠOLI ZA VARSTVO OKOLJA

Avtorica:
doc. dr. Marta Veder

Urednica:
doc. dr. Natalija Špeh

Odgovorna urednica:
Mag. Milena Pečovnik

Velenje, april 2010
Vsebina

1 UVOD 3
2 IZHODIŠČA 3
3 NAMEN PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA 3
4 PARTNERSKI ODNOS VŠVO IN PODJETIJ 4
5 RAZVOJ KOMPETENC ŠTUDENTOV 4
6 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE V TUJINI 5
7 OBSEG, TRAJANJE IN IZVEDBA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA 6
7.1 VLOGA VŠVO PRI PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU 7
7.2 Program praktičnega usposabljanja 7
7.3 Napotitev, spremljanje, nadzor in evidenca študentov pri praktičnem usposabljanju 7
7.4 Podpora, pomoč in svetovanje študentom pri praktičnem usposabljaju 8
7.5 Dokumenti, potrebni za izvedbo praktičnega usposabljanja 8
8 OBVEZNOSTI ŠTUDENTA 9
9 VLOGA MENTORJA 9
10 VLOGA DELOVNEGA MENTORJA 10
11 IZDELAVA IN VSEBINA POROČILA 11
12 PRILOGE 11
12.1 11
12.2 Priloga 1: Dokumenti za izvedbo praktičnega usposabljanja v tujini 12
12.3 18
12.4 Priloga 2: Dokumenti za izvedbo praktičnega usposabljanja 18

1 UVOD
Za pridobitev diplome študijskega programa Visoke šole za varstvo okolja Velenje (VŠVO) mora študent poleg drugih obveznosti po programu opraviti tudi praktično izobraževanje. Praviloma bo diplomska naloga študenta predstavljala konkretno reševanje problematike, s katero se bo študent spoznal med opravljanjem praktičnega dela in izdelavo projektne naloge.
Študentska praksa oziroma praktično usposabljanje študentov je pomemben del bolonjskega programa. Program predvideva več pozornosti praktičnemu usposabljanju študentov, usposabljanju mentorjev iz podjetij in namenja več naporov povezovanju študentov s potencialnimi delodajalci že v času študija. Praktični del študija praviloma nadgradi teoretične študijske vsebine, ki so jedro študijskih programov. Sočasno študentom omogoči prenos pridobljenega znanja in teoretične usposobljenosti v prakso. Na ta način študentje oblikujejo stališče, katera znanja so pri študiju temeljna, dobijo vpogled v realne delovne razmere in pogoje ter delovne naloge, ki jih bodo opravljali na tematskem področju, za katerega se specializirajo oz. se vanj usmerjajo. Študentje imajo tako možnost presojati podjetja in institucije iz lastne izkušnje ter spoznati možne poklicne poti. Istočasno imajo priložnost spoznati svoje dejanske in potrebne kompetence in veščine znotraj področja, ki jih zanima.

2 IZHODIŠČA
VŠVO je v šolskem letu 2008/09 vpisala prvo generacijo študentov, ki bodo praktično usposabljanje opravljali v tretjem letniku. Visoka šola želi svoj izobraževalni program v največji meri približati bolonjskemu procesu, zato namerava izoblikovati učinkovit program praktičnega usposabljanja, ki se bo navezoval na študijski program, istočasno pa omogočal ustrezno pripravo diplomantov za strokovno ter vsebinsko pestra in zahtevna delovna mesta s poklicno klasifikacijo na področju okoljevarstva. Z njim bo vsebinsko in kakovostno dopolnila študijski program, ki ga izvaja, in zagotovila ustrezno usposobljenost svojih diplomantov kot bodočih strokovnjakov za potrebe evropskega trga dela na področju varstva okolja in ekotehnoloških postopkov.
VŠVO je novembra 2009 v Velenju v okviru programa Evropske Skupnosti »Implementacija bolonjskega procesa« izvedla tri delavnice z delovnim naslovom »Izdelava programa praktičnega usposabljanja študentov Visoke šole za varstvo okolja Velenje«. Projekt šole je bil namenjen oblikovanju kakovostnega programa praktičnega usposabljanja študentov na področju okoljevarstva in ekotehnologij, skladno z aktualnimi priporočili o prilagajanju študijskih programov bolonjskemu procesu. Pomembno izhodišče pri oblikovanju programa delavnic je bila vključitev vseh sodelujočih pri izvedbi praktičnega usposabljanja: študentov, mentorjev šole in mentorjev iz podjetij. Delavnice so prispevale pomemben nabor idej in predlogov, ki so v skladu s priporočili bolonjskega procesa, zato jih bo VŠVO upoštevala pri izvajanju programa praktičnega usposabljanja študentov VŠVO (Svetina in Špeh, 2010).

3 NAMEN PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
VŠVO je nova visokošolska izobraževalna institucija, ki šele oblikuje in uvaja svoj program praktičnega usposabljanja študentov ter njegove vsebine. Kot zavezanka bolonjskega procesa namerava v njem udejaniti evropsko komponento in oblikovati program, ki bo aplikativno naravnan.
S programom praktičnega usposabljanja na področju varstva okolja in ekotehnologij namerava VŠVO doseči naslednje cilje:
• omogočiti zaposljivost svojih diplomantov,
• obogatiti in nadgraditi kakovost študija,
• ponuditi študentom, da že med študijem spoznajo dobre prakse s področja varovanja narave in okolja ter ekotehnologij,
• povezovanje šole s širšim družbenim okoljem; raziskovalnimi institucijami, gospodarskimi družbami ter predstavniki negospodarstva doma in v tujini ter
• usposobiti diplomante za potrebe evropskega trga dela.

4 PARTNERSKI ODNOS VŠVO IN PODJETIJ
Temeljni pogoj za uspešno izvedbo praktičnega usposabljanja je partnerski odnos med VŠVO in delodajalci (podjetji, zavodi, inštituti). Partnerstvo mora temeljiti na zaupanju, medsebojni pomoči in odgovornosti vseh partnerjev. Delodajalci se morajo zavedati pomena takega sodelovanja in izkoristiti priložnost, ki jim jo stik s študenti ponuja in si s kakovostno ponudbo praktičnega usposabljanja zagotoviti visoko usposobljene bodoče strokovnjake in delovno silo, hkrati pa mora šola v svojih študijskih programih ponujati vsebine, ki bodo v kar največji meri zadovoljevala potrebe trga znanja in dela.
Kvalitetno praktično usposabljanje zagotavljajo ustrezno izobraženi mentorji, tako iz vrst visokošolskih učiteljev, kakor delodajalcev. Glede izobraževanja mentorjev bo VŠVO ponudila možnost interaktivnih izobraževalnih programov za mentorje v podjetjih, ki bodo temeljili na pristopih seminarjev in spletnega učenja, saj ne moremo pričakovati, da bi lahko bili kandidati za mentorje dalj časa odsotni z delovnega mesta. Za motivacijo mentorjev bi bilo smiselno ponuditi tudi možnost habilitacije v že obstoječe visokošolske nazive oz. ponuditi nove, prilagojene potrebam mentorjev praktičnega usposabljanja (naziv ''gost iz prakse'').
Študent mora biti osrednji partner v procesu praktičnega usposabljanja. Verjetno bo v trenutnih gospodarskih razmerah težko zagotoviti vsem študentom enako kvalitetna mesta praktičnega usposabljanja. Številni potencialni delodajalci se težko odločajo za množično ponudbo mest za prakso. V študentih podjetja še vedno prepogosto vidijo zgolj motnjo delovnega procesa, namesto priložnosti zase. Dodatno oviro pa predstavlja tudi veliko število študentov v programih visokošolskega strokovnega izobraževanja. Praktično usposabljanje naj bi spodbujalo tekmovalnost študentov. Usmerjanje študentov na prakso bo temeljilo na načelu najboljšim najboljšo prakso, tudi v tujini preko programa Erasmus ter ostalih programov mobilnosti.

5 RAZVOJ KOMPETENC ŠTUDENTOV
Bolonjski proces ima dva vidika, formalnega in procesnega. Formalni vidik zagotavlja primerljivost med programi glede na strukturo programa in obremenitve študentov in je tako osnova za prenos dosežkov študentov ter mobilnost študentov in visokošolskih učiteljev. Procesni vidik bolonjske prenove pa naj bi zagotavljal razvoj kompetenc v okviru sodobne izobraževalne paradigme, ki v središče izobraževanja postavlja študenta in uvaja aktivne oblike študijskega dela.
Učenje na delovnem mestu, kamor uvrščamo praktično usposabljanje, je ena od številnih aktivnih oblik študijskega dela. Praktično usposabljanje zagotavlja interdisciplinarnost in ustreza vseživljenjskemu izobraževanju. Praktično usposabljanje omogoča študentom avtentično preverjanje uporabnosti teoretičnega in aplikativnega znanja, ki ga pridobivajo v predavalnicah, na seminarjih in v laboratorijih visokošolskih zavodov. Tako na delovnem mestu razvijajo in utrjujejo vrsto instrumentalnih kompetenc, kot so metodološke kompetence (sposobnost organiziranja delovnega časa, reševanje realnih problemov, uporaba znanja v praksi, itd.), sposobnost ustne in pisne komunikacije, lahko tudi v tujem jeziku, v primeru, da je organizirana praksa v tujini in preverjanje tehnične usposobljenosti, tam kjer je to pomembno. Praktično usposabljanje je tudi zelo primerna oblika aktivnega učenja za nadgrajevanje med-osebnostnih kompetenc, kot so kritičnost, samokritičnost, delo v skupini, etičnost, itd. Praksa bi morala biti zlasti usmerjena v razvijanje sistemskih kompetenc: iniciativnosti, kreativnosti, avtonomnosti pri delu, podjetništva, sposobnosti prilagajanja novostim, skrbi za kakovost, raziskovalnih spretnosti in sposobnosti zasnove ter vodenja oz. koordiniranja projektov.

Cilji praktičnega usposabljanja študentov so:
• SINTEZA ZNANJ pridobljenih v predhodnih semestrih teoretičnega usposabljanja z uporabo teoretično pridobljenih znanj pri reševanju inženirskega problema v gospodarski družbi, kjer se usposablja. Pri tem zasledujemo dva vidika izobraževanja in sicer (1) SOCIALIZACIJO DELA ŠTUDENTA, kar vključuje študenta v delovno okolje podjetja, kjer se mora vključiti v redno delo, kot vsi zaposleni, kar pomeni redni delovni čas 40 ur tedensko in (2) PRAKTIČNO REŠEVANJE DOLOČENEGA PROBLEMA iz vnaprej izbranega področja, ki ga rešuje skupaj z mentorjem iz podjetja in nosilcem področja oz. predmeta. Tako študent spozna značilnosti operativnega dela v nekem izbranem podjetju in rešuje konkreten problem ob sodelovanju obeh mentorjev na nivoju inženirskega znanja in na koncu lahko zaključi z zagovorom naloge pred komisijo.
• ZNANJE IN RAZUMEVANJE: Študent je sposoben povezati teoretična in praktična znanja, ki jih je pridobil pri različnih predmetih med študijem v osnovo za reševanje inženirskega problema na posameznih segmentih stroke. Pozna načine reševanja posameznega problema, obvlada tehnološko-tehnične parametre posameznih strojev in naprav in organizacijo dela, na katerih temelji proces ali tehnologija.
• UPORABA: Teoretično znanje, pridobljeno v času študija, zna študent povezati s praktičnim, kar mu omogoča sodoben pristop pri reševanju inženirskih problemov.
• REFLEKSIJA: Študent je sposoben kritične analize in primerjave različnih izkustvenih reševanj problema, ki ga je sposoben razrešiti na podlagi sinteze pridobljenih znanj v času študija.
• PRENOSLJIVE SPRETNOSTI: Praktično usposabljanje predstavlja sintezo večine predmetov specifičnega tehniškega in naravoslovnega področja, od temeljnih znanj do specialnih znanj pri reševanju izbranih problemov v praksi. Študent mora biti usposobljen za pripravo različnih rešitev in se na podlagi rezultatov skupinskega dela odločiti za najboljšo.

Konkretno bodo študentje s svojim praktičnim delom poglabljali in utrjevali strokovna znanja na naslednjih področjih:
• ekotehnologije,
• izvajanje okoljevarstvenih predpisov o varstvu okolja, narave ter ravnanja s kemikalijami,
• racionalizacija porabe surovin, energije in vode,
• gospodarjenje z odpadki,
• ekologija,
• druga področja v povezavi z varstvom okolja in narave.

6 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE V TUJINI
Program ERASMUS je podprogram programa Vseživljenjsko učenje, ki nudi podporo za razvoj evropske razsežnosti študija.
Študentje bodo v okviru Erasmus programa ali drugih programov lahko opravljali v tujini tudi študijsko prakso. To pomeni, da lahko študentje opravijo del ali celotno študijsko prakso v podjetjih ali centrih izobraževanja ene od držav članic Evropske skupnosti. Obdobje študijske prakse je časovno omejeno in traja od najmanj 3 mesecev do največ 12 mesecev. Pogoj za opravljanje Erasmus študijske prakse je status študenta. Vsak študent bo lahko le enkrat v času študija opravljal Erasmus prakso in enkrat Erasmus izmenjavo. Erasmus študijska praksa bo predvidoma lahko potekala tudi v kombinaciji z Erasmus študijsko izmenjavo.
Minimalni kriteriji, ki jih mora izpolnjevati študent, so formalni status v državi (državljan, begunec, stalno prebivališče) in status študenta v času študijske prakse v tujini. Dodatna zahteva VŠVO je motiviranost študenta, primernost prakse, znanje jezika države v katero odhaja na prakso, itd.
Študent naj bi si sam ali v sodelovanju z VŠVO poiskal podjetje ali center izobraževanja, kjer bi rad opravljal Erasmus študijsko prakso v tujini. Mednarodna pisarna VŠVO na svoji spletni strani objavlja aktualne ponudbe in kontaktne naslove, za opravljanje študijskih praks, ki jih pridobiva iz tujine.

Postopek prijave:
1. Mednarodni pisarni VŠVO študent pošlje izpolnjeno Prijavo za Erasmus prakso (lahko tudi brez naziva organizacije, če se še ni odločil, kje bo opravljal prakso);
2. pred podpisom pogodbe in prejemom štipendije mora študent najti organizacijo opravljanja prakse v tujini in Mednarodni pisarni VŠVO posredovati podpisano Izjavo o opravljanju študijske prakse (Work Experience Certificate);
3. študent pripravi Delovni program in Obvezo o zagotavljanju kakovosti (Training Agreement and Quality Commitment);
4. študent z VŠVO podpiše pogodbo o opravljanju prakse (Placement Contract);
5. pred odhodom v tujino študent posreduje Mednarodni pisarni še potrdilo o vpisu, s katerim izkazuje status študenta;
6. po opravljeni praksi v tujini študent predloži potrdilo o uspešni izvedbi prakse, po potrebi, npr. zaradi obveznega (vmesnega) poročanja VŠVO na MVZT ipd., pa tudi pred iztekom študijske prakse..

Dokumenti, potrebni za izvedbo praktičnega usposabljanja v tujini, so v poglavju Priloga 1 teh navodil. Podatki in dokumenti o Erasmus študijskih praksah so objavljeni tudi na spletnih straneh VŠVO.

7 OBSEG, TRAJANJE IN IZVEDBA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Visokošolski strokovni študijski program Varstvo okolja in ekotehnologija vključuje v tretjem letniku 15 tednov ali 600 ur praktičnega usposabljanja v neposrednem delovnem okolju; v podjetjih, zavodih ali javni upravi, kjer bo delo študentov potekalo pod nadzorom delovnega mentorja in vodstvom visokošolskega mentorja. Praktično usposabljanje je v študijskem programu Varstvo okolja in ekotehnolohija ovrednoteno s 30 kreditnimi točkami, kar predstavlja 17 % vseh kreditnih točk študijskega programa.
Praktično usposabljanje bo izvedeno v obliki prakse in izdelave projektne naloge. Ocena vsebine praktičnega usposabljanja bo poleg ocene projektne naloge vsebovala tudi oceno predstavitve projektne naloge (didaktični del).
Izvajanje praktičnega usposabljanja:
• Program ima uvodni del, ki zajema seznanjanje študenta s podjetjem. Namen in cilj uvodnega dela praktičnega izobraževanja je spoznati dejavnosti in poslovanje podjetja/ustanove ter njegovo organiziranost v celoti ter naloge posameznih organizacijskih enot.

• Drugi del je namenjen praktičnemu oziroma samostojnemu izvajanju del in nalog na posameznih delovnih področjih.

• Tretji del je priprava projektne naloge in njena predstavitev.

7.1 VLOGA VŠVO PRI PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU

Vloga VŠVO pri izvajanju praktičnega usposabljanja vključuje:
1. pripravo programa praktičnega usposabljanja,
2. napotitev, spremljanje, nadzor in evidenco študentov na praktičnem usposabljanju (vodenje dokumentacije študijskih praks),
3. pripravo dokumentov za uspešno izvedbo praktičnega usposabljanja,
4. podporo, pomoč in svetovanje študentom pri praktičnem usposabljanju.

7.2 Program praktičnega usposabljanja

V študijskem programu je potrebno predložiti tudi program praktičnega usposabljanja (učni načrt), v katerem naj bodo vključeni:
• cilj in predmetno-specifične kompetence praktičnega usposabljanja,
• opis vsebine, način izvedbe, obseg (število ur, kreditnih točk itd.),
• obveznosti študenta,
• temeljna literatura,
• metode ocenjevanja,
• predvideni študijski dosežki.

7.3 Napotitev, spremljanje, nadzor in evidenca študentov pri praktičnem usposabljanju

Napotitev, spremljanje, nadzor in evidenco študentov na praktičnem usposabljanju opravlja koordinator praktičnega usposabljanja šole. Namen spremljanja, nadzora in evidence študentov na praktičnem usposabljanju je, da je VŠVO vedno znano, koliko študentov je na usposabljanju, kje praktično usposabljanje opravljajo in ali so pri tem uspešni. Le tako lahko sprotno rešujejo probleme, načrtujejo praktično usposabljanje v prihodnje in ga uspešno prilagajajo spremembam na trgu dela in v gospodarstvu.

Naloge in vloga koordinatorja praktičnega usposabljanja so:
• skrb za administrativno podporo organiziranja, izvedbe in spremljanja prakse,
• pripravi priročnik in različne vodnike za učinkovito iskanje strokovne prakse , ki obsega primere za oblikovanje prošenj, življenjepisa, izpeljavo intervjuja ter druge praktične nasvete; ob zaključku študijskega leta pripravi zbornik projektnih nalog študijskih praks
• spremlja ponudbe strokovnih praks s strani organizacij in o tem obvešča študente (skrbi za kakovosten izbor organizacij, kjer se bo izvajalo praktično usposabljanje),
• ureja formalnosti in dokumentacijo med šolo, študenti in organizacijo, kjer se izvaja praktično usposabljanje (skrbi za informiranje izvajalcev praktičnega usposabljanja o študentih, ki prihajajo k njim na prakso,…),
• skrbi in vzdržuje bazo podatkov študentov in izvajalcev praktičnega usposabljanja, ki imajo na voljo mesta za prakso.

7.4 Podpora, pomoč in svetovanje študentom pri praktičnem usposabljaju

Uspešen potek praktičnega usposabljanja je odvisen od pomoči šole študentom pri izbiri, iskanju in izvajanju praktičnega usposabljanja. VŠVO bo študentom nudila naslednjo pomoč:
• svetovanje pri vseh postopkih praktičnega usposabljanja,
• pomoč in svetovanje pri iskanju mest za praktično usposabljanje,
• napotki, navodila, informacije pred opravljanjem praktičnega usposabljanja (npr. obveščanje, priprava, ustrezna navodila, obrazci),
• vključevanje praktičnega usposabljanja v načrtovanje in razvoj kariere diplomanta,
• spodbujanje in omogočanje opravljanja praktičnega usposabljanja v mednarodnem okolju,
• izmenjava znanj, izkušenj in informacij med študenti in mentorji,
• informacijska podpora za uspešno in hitrejše izvajanje praktičnega usposabljanja.

VŠVO bo pripravila študentom zgibanko ali vodnik z vsemi informacijami, napotki in nasveti za uspešno izvajanje praktičnega usposabljanja. Publikacija bo vsebovala vse postopke, ki jih mora študent opraviti, in pri vsakem napotke in nasvete, kje pridobiti dodatne informacije, dokumente in podobno. Poleg tega bo študentom svetovala tudi z drugimi praktičnimi nasveti, kot so: kako naj se študent obrne na zavod ali gospodarsko družbo, kaj naj vsebuje življenjepis, kako potekajo razgovori v zavodu ali gospodarski družbi, kako naj delovnemu mentorju predstavijo problematiko, ki jih zanima, ter kako izdelati in uspešno zagovarjati zaključni izdelek (projektno nalogo).
Zelo pomembna naloga šole je, da študente pouči o pomembnosti praktičnega usposabljanja in poudari, da je opravljanje prakse priložnost za kasnejšo zaposlitev. Poleg tega mora študentom pojasniti njihovo osrednjo vlogo v procesu praktičnega usposabljanja. Študent se mora zavedati pomena svoje osrednje vloge in s tem odgovornosti, ki jo ima do šole in organizacije, ki mu je omogočila, da se pri njej usposablja. Praviloma naj vodi emprirični del projektne naloge študijske prakse v nadgradnjo za izdelavo diplomske naloge.

7.5 Dokumenti, potrebni za izvedbo praktičnega usposabljanja

Uspešnost izvedbe praktičnega usposabljanja je mogoče izboljšati tudi s pripravo ustreznih dokumentov, s katerimi usmerjamo, spremljamo in evalviramo potek in izvedbo. Praktično usposabljanje poteka po sledečih postopkih s pripadajočimi dokumenti:

1. Prijava praktičnega usposabljanja
• navodila za izvedbo (pripravi VŠVO);
• izjava izvajalca praktičnega usposabljanja o sprejemu študenta (pridobi VŠVO od izvajalca praktičnega usposabljanja za enega ali več študentov hkrati, ali pa pridobi študent, če si poišče mesto sam);
• obrazec za prijavo študenta;
• pogodba o praktičnem usposabljanju.

2. Izvajanje praktičnega usposabljanja
• obrazec za vmesno poročanje o poteku praktičnega usposabljanja.

3. Zaključek praktičnega usposabljanja
• poročilo o opravljenem praktičnem usposabljanju (izpolni študent),
• potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju (izpolni delovni mentor),
• anketa o opravljenem praktičnem usposabljanju.

Vzorci posameznih dokumentov so v Prilogi 2.

8 OBVEZNOSTI ŠTUDENTA
Vsak študent ima možnost, da si izbere praktično usposabljanje glede na lasten interes, v pomoč pa mu je lahko tudi koordinator za študijsko prakso na VŠVO, ki mu pomaga najti najprimernejše mesto za usposabljanje, skladno s predvidenimi cilji in kompetencami študijskega programa.

Študentove naloge:
• lahko izbira vsebine praktičnega usposabljanja, ki ustrezajo njegovemu interesu in izbira zunanje organizacije, kjer bo opravljal praktično usposabljanje (po potrebi pred pričetkom prakse študent potencialnega izvajalca prakse tudi obišče ter mu posreduje morebitne praktične izkušnje, specifične interese, znanja, ipd.),
• izbere mentorja na šoli,
• lahko pripravi svoj predlog konkretnih nalog v skladu s programom prakse in s svojimi pričakovanji ter sposobnostmi,
• mora opraviti prakso v zahtevanem obsegu,
• mora pri delu upoštevati navodila delovnega mentorja in koordinatorja prakse (sodelovanje z mentorjem in koordinatorjem na šoli),
• odgovorno opravlja naloge, ki so mu zaupane ter mentorju na šoli v dogovorjenem roku odda gradivo in vso potrebno dokumentacijo o svojem delu, vodi ustrezno dokumentacijo o poteku prakse (dnevnik prakse…),
• mora upoštevati predpise o varstvu pri delu in uporabljati ustrezna zaščitna sredstva,
• mora varovati morebitne poslovne tajnosti izvajalca praktičnega usposabljanja, s katerimi se seznani med opravljanjem prakse,
• mora pripraviti končno poročilo v obliki projektne naloge o praktičnem usposabljanju, predlog opisne ocene lastnega procesa učenja in dosežkov pri praktičnih izkušnjah,
• mora pridobiti pozitivno oceno prakse s strani delovnega mentorja in mentorja na šoli,
• mora uspešno zagovarjati projektno nalogo.

9 VLOGA MENTORJA
Praktično usposabljanje poteka v povezavi med:
• študentom,
• mentorjem na šoli ter
• delovnim mentorjem pri izvajalcu praktičnega usposabljanja (v gospodarski družbi, v izobraževalnem zavodu, neprofitnem zavodu, ...).

Mentor na šoli mora biti strokovno usposobljena oseba. Mentor na šoli je habilitirani predavatelj. Vloga mentorja je, da je študentu hkrati vzornik, motivator in svetovalec.

Njegove naloge so, da:
• spodbuja strokovni razvoj študenta,
• ustvarja priložnosti za učenje na področjih komuniciranja, kritičnega mišljenja, odgovornosti, prilagodljivosti in timskega dela,
• uči specifične spretnosti,
• postavlja izzive in opozarja na odgovornosti,
• daje konstruktivne povratne informacije tako o študentovih odlikah kot slabostih,
• pomaga študentu razumeti notranjo organizacijo dela izvajalca praktičnega usposabljanja,
• odgovarja na vprašanja in je dosegljiv za individualen pogovor,
• spodbuja študenta in mu daje podporo,
• nudi dodatne informacije,
• pomaga študentu dostopati v mrežo poslovnih stikov.

Naloge mentorja na šoli ter delovnega mentorja se lahko natančneje opredeli in dopolni v pogodbi o izvajanju praktičnega usposabljanja.

Naloge mentorja na šoli:
• na podlagi okvirnega programa praktičnega usposabljanja VŠVO pripravi študentu individualen program,
• skupaj z delovnim mentorjem se dogovori o poteku praktičnega usposabljanja v organizaciji,
• študente seznani s programom, vsebino, cilji, nalogami ter ustreznimi informacijami o praktičnem usposabljanju,
• sodeluje pri pridobivanju zunanjih institucij (podjetij…) za izvajanje praktičnega izobraževanja,
• občasno nadzira delo študenta na praktičnem izobraževanju,
• je zadolžen za komunikacijo med VŠVO in delovnim mentorjem ali institucijo,
• zagotovi v času trajanja praktičnega usposabljanja delovnemu mentorju in študentu možnost rednih stikov, konzultacij, dodatnih informacij in po potrebi tudi obišče izvajalca delovne prakse,
• pregleda poročilo študenta in oceno delovnega mentorja o praktičnem usposabljanju študenta,
• oceni opravljeno študijsko obveznost in oceno vpiše v dokument o opravljenih obveznostih.

Povzetek zaključenih poročil o opravljenem praktičnem izobraževanju študentov VŠVO v izbrani organizaciji mora biti na voljo študentom na VŠVO pred odhodom na praktično izobraževanje v podjetja ali druge ustanove.

10 VLOGA DELOVNEGA MENTORJA
Delovni mentor je imenovan glede na strokovne zahteve. Lahko je licencirani mentor ali pa je to v zavodu ali gospodarski organizaciji zaposlen delavec z izobrazbo, ki ni nižja od tiste, ki jo bo pridobil študent po zaključku študija in ima delovne izkušnje na ustreznem strokovnem področju. Izjemoma lahko pri posameznih izvajalcih, kjer nihče od zaposlenih ne izpolnjuje pogojev, za mentorja določijo zaposlenega, ki ima največ izkušenj z zahtevnimi in odgovornimi nalogami.

Naloge delovnega mentorja v zavodu ali gospodarski družbi:
• načrtuje in organizira potek praktičnega usposabljanja študenta skupaj z mentorjem šole,
• pripravi vse potrebno za prihod študenta na mesto izvajanja praktičnega usposabljanja,
• zagotovi ustrezne pogoje za usposabljanje (dogovor z vodstvom institucije in s kolegi glede sodelovanja in statusa študenta, uredi delovni prostor, potrebne informacije, pripravi gradivo za delo v skladu s programom praktičnega usposabljanja),
• predstavi študenta delovni sredini, kjer bo študent opravljal praktično usposabljanje,
• vodi, usmerja in svetuje študentu v času praktičnega izobraževanja,
• določi oblike in vsebine pisnega dela (skupaj s študentom), ki ga pripravi študent,
• nadzira študenta pri izdelavi pisnega izdelka,
• oceni študentovo praktično usposabljanje,
• izda potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju.

Koristi mentorstva:
• mentorju omogoča, da se prek poučevanja sam uči,
• pomaga mentorju, da ostaja seznanjen z novostmi na svojem področju,
• mentorja izpostavlja novim idejam,
• mentorju nudi notranje zadovoljstvo ob uspehih študenta,
• razširja mentorjevo mrežo poslovnih poznanstev.

VŠVO bo organizirala seminarje in spletno učenje za delovne mentorje študentom svojega študijskega programa, na katerem bo mentorje seznanila s sodobnimi praktičnimi in teoretskimi metodami mentorstva ter jih tako spodbudila k iskanju lastnega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji.

11 IZDELAVA IN VSEBINA POROČILA
Študentje po opravljenem praktičnem izobraževanju pripravijo projektno nalogo, ki jo skupaj s poročilom o opravljenem praktičnem izobraževanju in oceno o opravljenem praktičnem usposabljanju oddajo koordinatorju za študijsko prakso VŠVO.

Projektna naloga naj obsega pet tipkanih strani in mora biti pripravljena v skladu z Navodili za pripravo projektne naloge pri predmetu praktično izobraževanje.

Med ustnim zagovorom, ki okvirno traja 30 minut, študent v 10 do 15 minutah predstavi svoje delo s poudarkom na rešitvah, nato pa člani komisije lahko zastavijo dodatna vprašanja in sugestije.

Ocena praktičnega izobraževanja je sestavljena iz:
• ocene študentovega dela, ki jo pripravi mentor v podjetju na osnovi skupnega dogovora vseh odgovornih, ki so spremljali in nadzorovali delo študenta v podjetju v posameznih organizacijskih enotah. Pri ocenjevanju mentor upošteva aktivnost študenta pri delu, samoiniciativnost, natančnost, samostojnost, komunikativnost, odnos do delovnih obveznosti, obvladovanje del in nalog ter kakovost opravljenega dela.
• ocene projektne naloge – pri oceni projektne naloge mentor upošteva kakovost in uporabnost naloge ter študentov zagovor projektne naloge.

Praktično izobraževanje se ocenjuje z ocenami od ena do deset in se vpiše v poročilo o opravljenem delu.

12 PRILOGE
12.1

12.2 Priloga 1: Dokumenti za izvedbo praktičnega usposabljanja v tujini

PRILOGA 1.1: Prijava za ERASMUS izmenjavo

PRIJAVA ZA ERASMUS ŠTUDIJSKO PRAKSOV LETU 20__/20__

Ime in priimek študenta:
Datum rojstva:
Naslov stalnega prebivališča:
Naslov za obveščanje:
Telefon:
E-mail:
Letnik študija:  prvi  drugi  tretji  absolvent
Naziv študijskega programa:
Način študija:  redno  izredno
Naziv izvajalca študijske prakse:
Naslov izvajalca študijske prakse:
Država izvajalca študijske prakse:
Ime odgovorne osebe izvajalca študijske prakse:
Kontaktna oseba oziroma mentor študijske prakse:
Znanje tujih jezikov:
Predvideno trajanje študijske prakse: od do

Kraj in datum:
Podpis študenta:

PRILOGA 1.2: Izjava o opravljanju študijske prakse

WORK EXPERIENCE CERTIFICATE

Name of organization providing training:
Address:
Person in charge:
Country where the company is based:
Country where the training will take place:
Contact person:
Student's mentor:
E-mail:
Phone:
Fax:

The organization/company _________________________________________ confirms that ______________________, a student at the Environmental Protection Collede Velenje, takes part in the organization's/company's work experience programme. The organization/company binds itself to complete the work experience programme according to the working plan agreed upon by all three parties; the student, the student's home college and the organization/company providing the training.

Date and place: ___________________

Signature of the person in charge: ________________

PRILOGA 1.3.: Delovni plan in Obveza o zagotavljanju kakovosti

TRAINING AGREEMENT and QUALITY COMMITMENT ERASMUS PROGRAMME

I. DETAILS OF THE STUDENT
Name of the student:
Subject area: Academic year:
Degree:
Sending institution:

II. DETAILS OF THE PROPOSED TRAINING PROGRAMME ABROAD
Host organisation:
Planned dates of start and end of the placement period: from ________till _______, that is ______ months.
Knowledge, skills and competence to be acquired:
Detailed programme of the training period:
Tasks of the trainee:
Monitoring and evaluation plan:

III. COMMITMENT OF THE THREE PARTIES
By signing this document the student, the sending institution and the host organisation confirm that they will abide by the principles of the Quality Commitment for Erasmus student placements set out in the document below.

THE STUDENT
Student’s signature: __________________ Date:

THE SENDING INSTITUTION
We confirm that this proposed training programme agreement is approved. On satisfactory completion of the training programme the institution will award _____ ECTS credits or will record the training period in the Diploma Supplement.
Coordinator’s signature: ________________ Date:

THE HOST ORGANISATION
We confirm that this proposed training programme is approved. On completion of the training programme the organisation will issue a Certificate to the student.
Coordinator’s signature: ___________________ Date:

QUALITY COMMITMENT
For Erasmus student placements

This Quality Commitment replicates the principles of the European Quality Charter for Mobility

THE SENDING HIGHER EDUCATION INSTITUTION UNDERTAKES TO:
• Define the learning outcomes of the placement in terms of the knowledge, skills and competencies to be acquired.
• Assist the student in choosing the appropriate host organisation, project duration and placement content to achieve these learning outcomes.
• Select students on the basis of clearly defined and transparent criteria and procedures and sign a placement contract with the selected students.
• Prepare students for the practical, professional and cultural life of the host country, in particular through language training tailored to meet their occupational needs.
• Provide logistical support to students concerning travel arrangements, visa, accommodation, residence or work permits and social security cover and insurance.
• Give full recognition to the student for satisfactory completed activities specified in the Training Agreement.
• Evaluate with each student the personal and professional development achieved through participation in the Erasmus programme.

THE SENDING INSTITUTION AND HOST ORGANISATION JOINTLY UNDERTAKE TO:
• Negotiate and agree a tailor-made Training Agreement (including the programme of the placement and the recognition arrangements) for each student and the adequate mentoring arrangements.
• Monitor the progress of the placement and take appropriate action if required.

THE HOST ORGANISATION UNDERTAKES TO:
• Assign to students tasks and responsibilities (as stipulated in the Training Agreement) to match their knowledge, skills, competencies and training objectives and ensure that appropriate equipment and support is available.
• Draw a contract or equivalent document for the placement in accordance with the requirements of the national legislation.
• Appoint a mentor to advise students, help them with their integration in the host environment and monitor their training progress.
• Provide practical support if required, check appropriate insurance cover and facilitate understanding of the culture of the host country.

THE STUDENT UNDERTAKES TO:
• Comply with all arrangements negotiated for his/her placement and to do his/her best to make the placement a success.
• Abide by the rules and regulations of the host organisation, its normal working hours, code of conduct and rules of confidentiality.
• Communicate with the sending institution about any problem or changes regarding the placement.
• Submit a report in the specified format and any required supporting documents at the end of the placement.

12.3
12.4 Priloga 2: Dokumenti za izvedbo praktičnega usposabljanja

PRILOGA 2.1.: Izjava izvajalca praktičnega izobraževanja

IZJAVA IZVAJALCA PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA
(izpolni izvajalec praktičnega usposabljanja)

PODATKI O ORGANIZACIJI
Ime:
Naslov (sedež):
Odgovorna oseba:
Kontaktna oseba:
Telefon:
Fax:
E-pošta:

Potrjujemo, da bomo v študijskem letu ______/______ v sodelovanju z Visoko šolo za varstvo okolja izvajali praktično usposabljanje študenta/študentov. V ta namen bomo v skladu s študijskim programom, ki vključuje praktično usposabljanje, sklenili Pogodbo o praktičnem usposabljanju med visokošolskim zavodom, študentom in našo organizacijo. Naša organizacija lahko sprejme na praktično usposabljanje (predvidoma) _____ študentov.

Praktično usposabljanje bo potekalo pod mentorstvom:
1.
2.
3.
4.

Mentorja/e smo pripravljeni poslati na delavnico za izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje, ki ga organizira Visoka šola za varstvo okolja Velenje: ☐ da ☐ ne

Kraj in datum:

Podpis odgovorne osebe:

PRILOGA 2.2.: Prijava študenta na praktično usposabljanje

PRIJAVA ŠTUDENTA NA PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
(izpolni študent)

Vpisna številka:
Ime in priimek študenta:
Naslov (ulica, hišna številka, poštna številka in pošta):
Telefonska številka:
E-naslov:
Letnik študija:  prvi  drugi  tretji  absolvent/ka
Način študija:  redno  izredno
Študijski program:
Smer študija:
Študijsko leto:
Ime in priimek mentorja na VŠVO:
Izvajalec praktičnega usposabljanja (podjetje, zavod, druga organizacija) in naslov izvajalca:
Telefon, e- naslov:
Ime in priimek odgovorne osebe:
Ime in priimek zunanjega mentorja:
Tema praktičnega usposabljanja:
Datum začetka opravljanja praktičnega usposabljanja:

Kraj in datum:
Podpis študenta:
6

PRILOGA 2.3.: Pogodba o praktičnem usposabljanju

Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 2, 3320 Velenje, ki jo zastopa direktor _________________________,
izvajalec praktičnega usposabljanja ___________________________________, ki ga zastopa direktor ________________________
in
študent ___________________________
sklenejo

POGODBO O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU

1. člen
Ta pogodba ureja medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pogodbenih strank pri izvajanju praktičnega usposabljanja študentov študijskega programa »Varstvo okolja in ekotehnologija«, dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje, ki ga izvaja Visoka šola za varstvo okolja.

2. člen
Pogodbo sklenejo pogodbene stranke za čas praktičnega usposabljanja od ________ do ________, do izpolnitve ______ ur v študijskem letu _____________, v _______________ (navesti letnik).

3. člen
Dolžnosti VŠVO so da:
• pripravi program praktičnega usposabljanja, določi mentorja na šoli in temo (zaključne) projektne naloge,
• vodi ustrezno dokumentacijo o izvajanju praktičnega usposabljanja,
• izvaja svetovanje in nadzor nad izvajanjem praktičnega usposabljanja.

4. člen
Dolžnosti izvajalca praktičnega usposabljanja so, da:
• določi mentorja v skladu s kriteriji o izvedbi praktičnega usposabljanja študentov,
• pred začetkom dela seznani študenta s predpisi o varstvu pri delu, z nevarnostmi povezanimi z njegovim delom in mu zagotovi ustrezna zaščitna sredstva,
• poskrbi za zavarovanje študenta,
• zagotovi izvedbo praktičnega usposabljanja, ki ustreza okvirnemu programu šole,
• nudi študentu prehrano med delom,
• omogoči šoli opravljanje svetovanja in nadzora nad izvajanjem praktičnega usposabljanja,
• po končanem praktičnem usposabljanju mentor pri izvajalcu ovrednoti študentovo delo in študentovo poročilo ter ga posreduje mentorju šole.

5. člen
Dolžnosti študenta so, da:
• redno opravlja praktično usposabljanje,
• pri delu upošteva navodila šole in delovnega mentorja pri izvajalcu,
• upošteva predpise o varstvu pri delu in uporablja predpisana zaščitna sredstva,
• varuje poslovno tajnost izvajalca,
• vodi ustrezno dokumentacijo (dnevnik),
• po končanem praktičnem usposabljanju pripravi poročilo skladno z navodili o izvajanju usposabljanja.

6. člen
Delovna obveznost študenta na praktičnem usposabljanju ne bo presegala 40 ur tedensko.

7. člen
Pogodba o praktičnem usposabljanju se lahko razveže:
• sporazumno,
• zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ene od pogodbenih strank.

Razvezo pogodbe pogodbene stranke sklenejo v pisni obliki in stopi v veljavo, ko jo podpišejo pogodbene stranke. V primeru, da ena od pogodbenih strank pogodbo odpove, je to dolžna drugim dvema pogodbenima strankama sporočiti s priporočenim pismom najmanj 8 dni pred odstopom.

8. člen
Morebitne spore v zvezi s to pogodbo bodo stranke reševale sporazumno, če pa do sporazuma ne pride, bo spor reševalo stvarno in krajevno pristojno sodišče.

9. člen
Pogodba je sklenjena v treh enakih izvodih, od katerih prejme en izvod šola, en izvod izvajalec praktičnega usposabljanja in en izvod študent.

Izvajalec:
Visoka šola za varstvo okolja

Številka: Številka:

Datum:
Datum:

Podpis direktorja:

Podpis direktorja:

Podpis študenta/ke:

PRILOGA 2.4.: Poročilo o opravljenem praktičnem usposabljanju

POROČILO O OPRAVLJNEM PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU

Vpisna številka:
Ime in priimek študenta:
Telefonska številka:
E-naslov:
Program in smer študija:
Izvajalec praktičnega usposabljanja (podjetje, zavod, druga organizacija) in naslov izvajalca:

Ime in priimek zunanjega mentorja:
Trajanje praktičnega usposabljanja: od _________do ______ ; št. ur: ______
Področje dela:
Vrsta del in nalog:
Mnenje študenta o praktičnem usposabljanju:

Kraj in datum:
Podpis študenta/tke:

Priloge:
• potrdilo (izvajalca) o opravljenem praktičnem usposabljanju,
• pisno poročilo študenta o praktičnem usposabljanju (dnevnik)

52

PRILOGA 4.5.: Potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju

POTRDILO O OPRAVLJENEM PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU
(izpolni delovni mentor praktičnega usposabljanja)

Vpisna številka:
Ime in priimek študenta:
Študijski program:
Smer študija:
Študijsko leto:
Smer študija:
Izvajalec praktičnega usposabljanja (podjetje, zavod, druga organizacija) in naslov izvajalca:

Ime in priimek mentorja v podjetju:
Tema praktičnega usposabljanja:
Trajanje praktičnega usposabljanja: od ________ do _________

Potrjujem, da je študent opravil predpisan obseg in program praktičnega usposabljanja na podlagi predvidenega učnega načrta.

Opisna ocena opravljenega praktičnega usposabljanja:

Skupna ocena (opravil/ni opravil):

Kraj in datum:
Podpis mentorja:
54 55

PRILOGA 4.6.: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK: Ocena strokovne prakse
Vprašalnik izpolni študent ob koncu strokovne prakse in ga odda skupaj z ostalo dokumentacijo. Vprašalnik je
anonimen, podatki se bodo uporabljali izključno za analizo strokovne prakse.

1. Ali ste opravljali strokovno prakso na področju smeri študija?
 da  ne

2. Velikost organizacije, v kateri ste opravljali strokovno prakso (št. zaposlenih):
 do 5  6 do 50  51 do 200  več kot 200

3. Ocena mentorja in strokovne prakse
(1 = zelo slabo, 2 = slabo, 3 = dobro, 4 = zelo dobro, 5 = odlično)

Zaposleni:
• sprejem v organizaciji 1 2 3 4 5
• odnos zaposlenih do strokovne prakse oz. praktikanta 1 2 3 4 5
• zaposleni so odgovarjali na vprašanja in pomagali 1 2 3 4 5

Praksa:
• ustreznost opravil oz. zaposlitev glede na izobrazbo 1 2 3 4 5
• možnost samostojnega dela 1 2 3 4 5
• možnost reševanja konkretnih problemov 1 2 3 4 5
• možnost pokazati iniciativo 1 2 3 4 5
• možnost sodelovanja pri zahtevnejših projektih 1 2 3 4 5

Mentor v organizaciji:
• nudi pomoč pri vključevanju v novo delovno okolje 1 2 3 4 5
• obravnava študenta kot ostale zaposlene in pomaga, da se vključi 1 2 3 4 5
• postavi delovne in učne cilje ter aktivnosti 1 2 3 4 5
• svetuje, kako začeti projekt in prakso 1 2 3 4 5
• študentu namenja čas, mu svetuje in ga ustrezno vodi 1 2 3 4 5
• prilagodljiv 1 2 3 4 5
• optimističen in vzpodbuja študenta 1 2 3 4 5
• odprto komunicira s študentom in mu posreduje povratne informacije 1 2 3 4 5

4. Ali vam je podjetje povrnilo potne stroške in stroške za prehrano?
 da  delno  ne

5. Ali ste bili na šoli zadovoljivo obveščeni o strokovni praksi?
 da  delno  ne

6. Ali so Navodila za izvajanje praktičnega usposabljanja primerna?
 da  ne

7. Kaj bi spremenili v Navodilih oz. glede obveščenosti o strokovni praksi?

8. Ali ste bili z odnosom koordinatorja prakse na VŠVO zadovoljni?
 da  ne

9. Ali ste bili z odnosom mentorja šole praktičnega usposabljanja zadovoljni?
 da  ne

10. Ali bi zavod / gospodarsko družbo v katerem ste opravljali strokovno prakso predlagali tudi drugim?
 da  ne

11. Ali ste se z izvajalcem strokovne prakse dogovarjali za nadaljnje sodelovanje?
 ne  da, preko študentskega servisa  da, za možnost zaposlitve

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli