 |
Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma
Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma, tehnično oblikovanje diplomske naloge, tehnično oblikovanje diplomskih nalog
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829
|
 Objavljeno: 11 Maj 2011 20:44 Naslov sporočila: UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER NAVODIL |
 |
|
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
NAVODILA ZA IZDELAVO PISNIH IZDELKOV
Po sklepu dekanje UP, Fakultete za management Koper, z dne 1. 10. 2010 veljajo Navodila
za izdelavo pisnih izdelkov za vse pisne izdelke študentov Fakultete za management Koper
na vseh stopnjah in programih študija, tj. od zakljucne projektne naloge na 1. stopnji do
doktorske disertacije na 3. stopnji študija. Navodila se upoštevajo tudi za izdelavo pisnih
izdelkov pri posameznem predmetu.
III
POVZETEK
Povzetek naj na kratko opredeli specificno temo, ki jo zakljucno delo obravnava, predvsem pa
naj na kratko, jasno in cim bolj preprosto povzame poglavitne rezultate, zakljucke, ugotovitve
… dela. Splošne misli in ugotovitve v povzetek ne sodijo; uvrstite jih v uvod. Zapisan naj bo
v strnjenem odstavku, obsega naj 80–100 besed, ubeseden naj bo brezosebno oz. v trpniku in
v sedanjem casu.
Kljucne besede: beseda1, beseda2, beseda3, beseda4, beseda5.
SUMMARY
Translate the summary into English.
Keywords: word1, word2, word3, word4, word5.
UDK:
V
VSEBINA
1 Tipologija in osnovni izgled pisnih izdelkov .................................................................... 1
2 Oblikovanje besedila .......................................................................................................... 2
2.1 Predhodne in dodatne sestavine pisnih izdelkov .......................................................... 2
2.1.1 Naslovna stran in platnica ................................................................................ 3
2.1.2 Povzetek ........................................................................................................... 3
2.1.3 Zahvala ............................................................................................................ 4
2.1.4 Kazalo vsebine ................................................................................................. 4
2.1.5 Kazalo ponazoril .............................................................................................. 4
2.1.6 Seznam krajšav ................................................................................................ 4
2.1.7 Seznam literature ............................................................................................. 4
2.1.8 Priloge .............................................................................................................. 5
2.2 Številcenje strani .......................................................................................................... 5
2.3 Velikost papirja in robovi besedila ............................................................................... 6
2.4 Pisava ........................................................................................................................... 6
2.5 Razmiki med vrsticami ................................................................................................ 7
2.6 Seznami ........................................................................................................................ 7
2.7 Sprotna opomba ........................................................................................................... 7
2.8 Clenitev besedila .......................................................................................................... 8
2.9 Oblikovanje ponazoril .................................................................................................. 9
3 Prevzemanje in dokumentiranje virov ........................................................................... 11
3.1 Oblikovanje in umešcanje bibliografskega sklica .......................................................11
3.1.1 Primera dobesednega prevzemanja virov .......................................................11
3.1.2 Primera nedobesednega prevzemanja virov .................................................. 12
3.2 Oblikovanje bibliografskih opisov ............................................................................. 13
3.2.1 Nacin zapisa avtorjev ..................................................................................... 15
3.2.2 Kaj pišemo poševno? ..................................................................................... 15
3.2.3 Dodatni napotki ............................................................................................. 16
4 Nekaj napotkov za boljši jezik ......................................................................................... 17
4.1 Locila......................................................................................................................... 17
4.2 Enote: kg, m, %, EUR … ........................................................................................... 17
4.3 Datumi ........................................................................................................................ 17
4.4 Osebna imena ............................................................................................................. 18
4.5 Imena gospodarskih družb ......................................................................................... 18
4.6 Tujke.......................................................................................................................... 18
4.7 Kratice ........................................................................................................................ 19
4.8 Številke ....................................................................................................................... 19
4.9 Neprimerna (nepravilna) raba nekaterih besed in besednih zvez............................... 19
Literatura ............................................................................................................................... 21
Priloge ..................................................................................................................................... 23
VI
PONAZORILA
Slika 1: Sestavine seminarske naloge ..................................................................................... 2
Slika 2: Sestavine zakljucnega dela ........................................................................................ 3
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ..................................................... 10
Preglednica 1: Obseg ter vezava zakljucnih del ....................................................................... 1
Preglednica 2: Številcenje strani .............................................................................................. 6
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami .............................................. 9
Opomba: Namesto skupnega kazala za vsa ponazorila lahko izdelate loceni kazali, ki si lahko
sledita na isti strani:
SLIKE
Slika 1: Sestavine seminarske naloge ..................................................................................... 2
Slika 2: Sestavine zakljucnega dela ........................................................................................ 3
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ..................................................... 10
PREGLEDNICE
Preglednica 1: Obseg ter vezava zakljucnih del ....................................................................... 1
Preglednica 2: Številcenje strani .............................................................................................. 6
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami .............................................. 9
VII
KRAJŠAVE
FM Fakulteta za management Koper
UP Univerza na Primorskem
Ur. l. RS Uradni list Republike Slovenije
d. d. delniška družba
d. o. o. družba z omejeno odgovornostjo
s. p. samostojni podjetnik posameznik
tj. to je
t. i. tako imenovani
Opomba: Zgoraj so navedene nekatere kratice in okrajšave, ki so obicajno rabljene napacno. V svoj
seznam krajšav vkljucite le tiste krajšave, ki niso splošno znane.
1
1 TIPOLOGIJA IN OSNOVNI IZGLED PISNIH IZDELKOV
Navodila pred vami veljajo za vse pisne izdelke študentov – od nalog pri predmetih do
zakljucnih del študijskega programa. Med zakljucna dela uvršcamo zakljucno projektno in
diplomsko nalogo na 1. stopnji študija, magistrsko nalogo na 2. stopnji študija, magistrsko
nalogo (znanstveni magisterij) ter doktorsko disertacijo na 3. stopnji študija.
Osnovne znacilnosti pisnih izdelkov so naslednje:
− izdelava z urejevalnikom besedil (npr. MS Office, OpenOffice.org),
− zakljucno delo mora biti jezikovno neoporecno in lektorirano – za jezikovno ustreznost
zakljucnega dela je odgovoren študent,
− obseg zakljucnih del (brez predhodnih sestavin in prilog) je predstavljen v preglednici 1.
Preglednica 1: Obseg ter vezava zakljucnih del
Zakljucno delo Avtorska pola /
št. znakov
Obseg
strani
Vezava
Zakljucna projektna
naloga
2 avtorski poli/
60000 znakov
30 Oddaja v tehnicni pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki
vezavi;
koncna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi
vezavi (modra platnica, zlate crke) in
elektronsko verzijo dela.
Diplomska naloga 3 avtorske pole/
90000 znakov
45 Oddaja v tehnicni pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki
vezavi;
koncna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi
vezavi (modra platnica, zlate crke) in
elektronsko verzijo dela.
Magistrska naloga
(strokovni
magisterij)
4 avtorske pole/
120000 znakov
50–70 Oddaja v tehnicni pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki
vezavi;
koncna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi
vezavi (modra platnica, zlate crke) in
elektronsko verzijo dela.
Magistrska naloga
(znanstveni
magisterij)
6 avtorskih pol/
180000 znakov
90 Oddaja v tehnicni pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – tri izvode v mehki
vezavi;
koncna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi
vezavi (modra platnica, zlate crke) in
elektronsko verzijo dela.
Doktorska
disertacija
10 avtorskih pol/
300000 znakov
150 Oddaja v tehnicni pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki
vezavi in en izvod v trdi vezavi (modra
platnica, zlate crke);
koncna oddaja po zagovoru – dva izvoda v trdi
vezavi (modra platnica, zlate crke) in
elektronsko verzijo dela.
2
2 OBLIKOVANJE BESEDILA
Zakljucna dela morajo biti urejena in oblikovana v skladu z ustreznim pravilnikom o
diplomiranju in s tehnicnimi navodili. Napotki v nadaljevanju so z njimi usklajeni. V
nadaljevanju so najprej podane splošne zahteve glede podobe in sestave pisnih izdelkov na
Fakulteti za management Koper, nato so podrobneje obravnavani podoba strani, pisava,
odstavek, clenitev besedila itd.
2.1 Predhodne in dodatne sestavine pisnih izdelkov
Vsi pisni izdelki morajo imeti ustrezne predhodne in dodatne sestavine. Na slikah 1 in 2 so
prikazane sestavine, predvidene za seminarske naloge in zakljucna dela.
Navodila iz tega dokumenta se smiselno uporabljajo glede na pisni izdelek, ki ga študent piše.
Slika 1: Sestavine seminarske naloge
Vir: Kobeja 2002.
3
Slika 2: Sestavine zakljucnega dela
Vir: Kobeja 2002.
2.1.1 Naslovna stran in platnica
V prilogi 1 in 2 sta loceno prikazani obliki platnice in naslovne strani. Platnico uporabljamo
zgolj pri zakljucnih delih in služi kot vzorec knjigovezu ob pripravi platnice trdo vezanega
izvoda dela. Naslovno stran uporabljamo pri vseh pisnih izdelkih. Tako platnica kot naslovna
stran sta na voljo tudi v ŠIS-u v obliki predloge za MS Word urejevalnik besedil.
2.1.2 Povzetek
Dokumentacijska stran, ki se zacne na prvi lihi strani za naslovno stranjo, vsebuje slovenski,
pri zakljucnih delih pa tudi angleški povzetek (oziroma drugace, ce je tako doloceno z
ustreznim, veljavnim pravilnikom). Pod slovenskim povzetkom je od pet do deset kljucnih
besed oz. besednih zvez v slovenskem jeziku, pod angleškim povzetkom (pri zakljucnih delih)
pa pet do deset kljucnih besed oz. besednih zvez v angleškem jeziku. Spodaj levo je
univerzalni decimalni klasifikator (UDK) vsebine dela, ki ga doloci knjižnica ob oddaji
zakljucnega dela v tehnicni pregled. Povzetek je napisan v enaki pisavi, z enakim razmikom
med vrsticami ter obojestransko poravnavo kot vsebinski del zakljucnega dela. Primer
dokumentacijske strani je umešcen na ustrezno stran v tem dokumentu.
4
2.1.3 Zahvala
Zahvala ni obvezna sestavina zakljucnega dela, po želji pa jo lahko vanj vkljucimo. Zahvala
lahko vsebuje zahvalo mentorju, morebitnemu somentorju in vsem sodelujocim, ki so
prispevali pri nastajanju zakljucnega dela. Ce se odlocimo, da bomo vkljucili zahvalo v svoje
zakljucno delo, jo umestimo na liho stran med povzetkom in kazalom vsebine.
2.1.4 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine se zacne na prvi lihi strani za dokumentacijsko stranjo. Kaže tako zunanjo kot
notranjo clenjenost besedila. Zunanjo odraža s svojo hierarhicno sestavo, na notranjo oz.
vsebinsko pa kažejo posamezni naslovi v kazalu. Vsebuje najvec tri ravni naslovov poglavij iz
besedila. Vsi naslovi imajo na desni pripisano številko strani, na kateri se poglavje s tem
naslovom zacenja. Kazalo naslovimo 'Vsebina'.
2.1.5 Kazalo ponazoril
Ponazorila zberemo v kazalu, naslovljenem 'Ponazorila', v katerem so zbrane posebej slike in
posebej preglednice. Ponazorila lahko zberemo tudi loceno: slike v kazalu, naslovljenem
'Slike', in preglednice (tabele) v kazalu, naslovljenem 'Preglednice'. V kazalu mora imeti
vsaka postavka oznako, zaporedno številko, naslov in številko strani, na kateri se nahaja.
Kazalo ponazoril se zacne na novi (ne nujno lihi) strani za kazalom vsebine.
2.1.6 Seznam krajšav
Ce je v zakljucnem delu vec specificnih, nepoznanih krajšav, jih zberemo, razvežemo in
pojasnimo v seznamu krajšav, ki ga, kot zadnjo med predhodnimi sestavinami, postavimo na
novo stran za kazalom ponazoril (med kazalom vsebine, kazalom ponazoril in seznamom
krajšav torej ni praznih strani). Primer seznama krajšav je umešcen na ustrezno stran v tem
dokumentu.
2.1.7 Seznam literature
Seznam literature sodi med dodatne sestavine in se nahaja na prvi lihi strani za sklepom.
Strani so oštevilcene v celoti kot v glavnem besedilu. Naslov 'Literatura' je poravnan na
sredino, ni oštevilcen desetiško in je viden v kazalu vsebine. V seznamu si bibliografski opisi
sledijo v abecednem zaporedju.
Zaradi preglednosti imajo viseco prvo vrstico, kar pomeni, da so naslednje vrstice v
posameznem opisu zamaknjene od leve meje besedila za 7,5 mm. Znotraj posameznih opisov
5
v seznamu je razmik med vrsticami enojen, pred opisi pa je razmik 6 tock. Pisava je enaka kot
pri osnovnem besedilu, razen kjer je zahtevana ležeca pisava (naslovi del).
Enako velja za naslov 'Viri' in seznam virov. Vire locimo od literature glede na tip podatkov
(statisticni, administrativni, kvantitativni podatki ipd.) in ne glede na njihov dostop, tako
clanek s spletne strani sodi med literaturo in ne med vire.
Ce gre za zakljucno delo s pravnega podrocja, je treba pravne vire lociti od ostalih virov. V
tem primeru je treba torej loceno navesti: literaturo, pravne vire in druge vire. Pravne vire
stilsko obravnavamo enako kot literaturo in vire.
Oblikovanje posameznih bibliografskih opisov je posebej opisano v poglavju 3.2.
2.1.8 Priloge
Vse morebitne priloge dodamo na konec dela. Ce je prilog vec, umestimo tik pred njimi in na
prvo liho stran za seznamom literature seznam prilog, naslovljen 'Priloge' (ta naslov je v tem
primeru zadnja alineja v kazalu vsebine). Tu so priloge razvršcene, oznacene in naslovljene.
Primer seznama prilog je umešcen na ustrezno stran v tem dokumentu.
Sestavni deli prilog so obicajno:
− obsežnejši povzetek temeljnih spoznanj zakljucnega dela v slovenskem jeziku (ce je
zakljucno delo napisano v tujem jeziku),
− terminološki slovar,
− obsežnejše preglednice in slike,
− uporabljeni vprašalniki,
− izpisi racunalniške obdelave podatkov,
− predmetna kazala in
− podobno.
2.2 Številcenje strani
Številko tekoce strani postavimo na sredino noge strani. Strani predhodnih sestavin (povzetek,
kazala, seznam krajšav) oštevilcimo z rimskimi številkami (I, II, III …), ostale pa z arabskimi
številkami (1, 2, 3 …).
Morebitnih prilog ne številcimo, zadnja oštevilcena stran je seznam prilog. Posamezne priloge
so oznacene, primer oznacevanja posameznih prilog je prikazan na koncu tega dokumenta.
Ce se posamezna sestavina pricne na lihi strani in je pred njo prazna soda stran, slednje (sode
strani) ne številcimo.
6
Preglednica 2: Številcenje strani
Sestavina dela Številcenje strani Postavitev
Naslovnica Prva stran, nanjo številke ne zapišemo /
Povzetek Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje od
naslovne strani, zato bo prva rimska številka III
Liha stran za naslovnico
(Zahvala) Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje (V)
(neobvezna sestavina)
Liha stran za povzetkom
(neobvezna sestavina)
Kazalo vsebine Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje
(V oz. VII, ce vkljucimo zahvalo)
Liha stran za povzetkom
(oz. za zahvalo)
Kazalo
preglednic
Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje Naslednja stran za kazalom
vsebine
Kazalo slik Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje Nadaljujemo na isti strani za
preglednicami
Seznam krajšav Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje Naslednja stran za kazalom
slik
Vsebina Zacetek vsebine (Uvod) zacnemo številciti z
arabsko številko 1. Od Uvoda dalje celotno
vsebino številcimo zaporedno z arabskimi
številkami.
Liha stran za predhodno
sestavino
Vsako novo poglavje vsebine
pricne na naslednji strani.
Seznam literature
in virov
Z arabskimi številkami – nadaljujemo štetje Liha stran za vsebino dela
Seznam prilog Z arabskimi številkami – nadaljujemo štetje Liha stran za literaturo in viri
2.3 Velikost papirja in robovi besedila
Pri postavitvi dokumenta upoštevajte:
− format papirja A4 (210 × 297 mm),
− vsi robovi (notranji, zunanji, zgornji in spodnji) 2,5 cm,
− številka strani v nogi je od spodnjega roba oddaljena 1,5 cm in je sredinsko poravnana.
2.4 Pisava
Pri izbiri in oblikovanju pisave upoštevajte naslednja navodila:
− Za vse besedilo se uporablja pisava s serifi – na primer Times New Roman (v starejših
urejevalnikih tista z dodatkom CE). Pisava naj bo navadna (pokoncni znaki), velikost v
osnovnem odstavku pa 12 tock.
− Pisava nekaterih drugih delov besedila oz. odstavkov ima lahko drugacne lastnosti: na
primer opomba pod crto in vir pod ponazorilom naj bodo v manjši pisavi (11 tock),
naslovi pa v veliki, krepki ali ležeci.
− Ležeco pisavo lahko uporabljamo tudi za poudarke med besedilom.
− Crke in številke ne smejo biti barvne, izogibajmo se tudi barvnim ponazorilom (grafikoni,
na primer, so lahko nazorni, tudi ce so crno-beli).
7
− Dele besedila, predvsem posamezne besede ali besedne zveze, lahko poudarite z ležeco
pisavo, da se locijo od navadnega besedila.
2.5 Razmiki med vrsticami
Med vrsticami naj bo razmik 1,25. Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene. Posamezne
odstavke locuje razmik 12 tock, ki ga umestimo pred odstavek.
2.6 Seznami
Zaradi boljše preglednosti lahko dele besedila oblikujemo kot oštevilcene sezname ali
sezname z vrsticnimi oznakami. Številke oz. vrsticne oznake seznama na levi niso
zamaknjene.
Številcne sezname uporabimo le, kadar je pomemben vrstni red – na primer pri navajanju
postopkov.
Primer:
1. prvi korak,
2. drugi korak,
3. tretji korak.
Ce posamezne alineje v seznamu zacenjamo z malimi zacetnicami, jih koncamo z vejico ali
podpicjem; ce pa jih zacenjamo z veliko zacetnico, jih koncamo s piko ali z drugim koncnim
locilom.
Primer:
− alineja,
− alineja,
− alineja.
2.7 Sprotna opomba
Sprotne opombe uporabljamo kot vsebinske opombe, kar pomeni da z njimi dodatno
razlagamo vsebino. Dokumentacijskih opomb ne uporabljamo, saj za dokumentiranje
prevzetih virov uporabljamo bibliografske sklice, kot je navedeno v nadaljevanju tega
dokumenta.
8
Ko želite vstaviti sprotno opombo (opomba pod crto), takoj za besedo, poved ali misel, na
katero se vsebinsko navezujete, vstavite opombo1 kot prikazuje pricujoci primer.
Pozor: Kadar se opomba pod crto in stavcno locilo srecata, ima locilo prednost.
2.8 Clenitev besedila
Besedilo se deli v poglavja in podpoglavja, dalje na odstavke in še v njih je mogoce besedilo
razporediti v sezname.
Poglavja so hierarhicno urejena: poglavje lahko vsebuje vec podpoglavij, vsako od teh pa
lahko vsebuje manjša podpoglavja. Ce poglavje clenimo, ga moramo razdeliti na vsaj dve
podpoglavji, torej 2.3 ne more vsebovati le 2.3.1, ampak še vsaj 2.3.2.
Poskušajte besedilo oblikovati tako, da bo med vsakim naslovom in podrejenim naslovom
vsaj nekoliko besedila. Ne nizajte naslovov enega za drugim.
Vsako poglavje ima svoj naslov. Naslove clenimo do najvec treh ravni oz. podravni. Trem
ravnem poglavij so prirejene tri ravni naslovov, ki jih vsebuje tudi kazalo vsebine. Velikost
pisave naslovov je 12 tock. Pisava v kazalu vsebine je enaka kot pri osnovnem besedilu,
enaka naj bo tudi velikost crk. Naslov naj bo kratek, po možnosti naj ne bo daljši od ene
vrstice.
Naslovi glavnih poglavij naj bodo izpisani z velikimi krepkimi crkami, naslovi druge ravni z
malimi krepkimi crkami in naslovi tretje ravni z malimi ležecimi krepkimi crkami. Vse tri
ravni naslovov naj bodo oznacene desetiško, z arabskimi številkami. Za globlje clenjenje
uporabite podnaslove, izpisane z malimi ležecimi crkami, in jih ne oštevilcite. Spodaj je
prikazano oblikovanje pisave ter številcenje treh ravni naslovov in podnaslova. Pred
naslovom katerekoli ravni naj bo razmik 24 tock. Naslovi naj bodo na isti strani kot se pricne
pripadajoce besedilo. Naslovi so kot zgled oblikovani v celotnem pricujocem dokumentu,
oblikovanje naslovov razlicnih ravni je prikazano tudi s primerom:
1 NASLOV
1.1 Naslov
1.1.1 Naslov
Podnaslov
1 Pod crto na dnu strani urejevalnik sam pripravi prostor za besedilo opombe in mu priredi slog
Sprotna opomba – besedilo. Besedilo opombe je oblikovano v enaki pisavi kot osnovno besedilo, le
velikost je zmanjšana na 11 tock, razmik med vrsticami pa je enojen.
9
2.9 Oblikovanje ponazoril
Graficno gradivo, ki dopolnjuje ali nadomešca besedilo, imenujemo ponazorilo. Ponazorila
razdelimo na slike in preglednice. Med slike sodijo vsi grafikoni, diagrami, risbe, pripravljene
slicice, grafika, fotografije, opticno posneto gradivo, zaslonske slike idr. Slike naj bodo
naceloma crno-bele, razen ce je prikaz tako podroben, da bi uporaba (umirjenih) barv
izboljšala razvidnost. Preglednice pa so v stolpcih in vrsticah urejene številke, besede ali
oboje. Pisava besedila v preglednicah in slikah je enaka kot v osnovnem besedilu, izjemoma,
zaradi vecje kolicine podatkov, je lahko pisava manjše velikosti (na primer 10 ali 11 tock).
Besedilo v preglednicah mora biti poravnano levo, številke pa desno, besedilo v glavi
preglednice (naslovna vrstica) je poravnano sredinsko.
Vsako ponazorilo mora imeti oštevilcen naslov, ki je kratek, a izcrpen. Številcenje naslovov
vkljucuje zaporedno številko preglednice v pisnem izdelku, pri cemer je naslov pri
preglednicah nad preglednico, pri slikah pa pod sliko. Naslov ter viri in dodatna pojasnila so
pri preglednicah poravnani levo, pri slikah pa sredinsko. V besedilu se na preglednice
navezujemo s sklici, npr. na sliki 1, v preglednici 11.
Naslov ponazoril je v krepki pisavi in velikosti 12 tock. Pod ponazorilom so vir in morebitne
opombe. Njuna pisava je 11 tock, razmik med vrsticami pa enojen. Lastnih virov ne
navajamo.
Za lažje branje slike, predvsem grafikona, naj bo dodana legenda. Ponazorila je najbolje
razpeti med meji besedila oz. jih poravnati na sredino.
Preglednica naj bo na eni strani, razen tam, kjer je preglednica vecja/daljša od ene strani. V
takšnem primeru, naj se glava preglednice (naslovna vrstica) ponovi na vsaki strani.
Spodaj sta prikazana primera za preglednico in sliko:
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Država Po kopnem Po rekah Po morju Skupaj
Avstrija 25 79 – 330
Hrvaška* 380 290 ** 670
Italija 201 31 ** 232
Madžarska 89 13 – 102
Skupaj 921 413 ** 1334
* Meja med državama še ni dokoncno dolocena.
Dolžina je izracunana na podlagi digitalnih podatkov mej katastrskih obcin.
** Dolžina na morju še ni dolocena.
Vir: Statisticni letopis RS 1996, 35.
10
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Vir: Statisticni letopis RS 1996, 35.
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Skupaj
Po kopnem Po rekah Skupaj
11
3 PREVZEMANJE IN DOKUMENTIRANJE VIROV2
Glavne ugotovitve drugih avtorjev pisec v besedilu smiselno povzema in jih ne prepisuje, kot
da bi bile njegove. Svoje vire mora zato pisec ustrezno dokumentirati. Na FM za
dokumentiranje virov uporabljamo cikaški slog (angl: Chicago Style).3
3.1 Oblikovanje in umešcanje bibliografskega sklica
Z bibliografskim sklicem v besedilu oznacimo prevzemanje besedila od drugega avtorja.
Vsakemu bibliografskemu sklicu pripada ustrezen bibliografski opis v seznamu literature.
Vsako prevzemanje ugotovitev drugih avtorjev mora biti jasno in dosledno oznaceno.
Bibliografski sklic je najbolj pogosto sestavljen iz priimka avtorja, leta izida dela in strani, na
kateri se prevzeti del besedila nahaja v izvirniku. Pri umešcanju bibliografskega sklica
moramo biti pozorni na pravilno umešcanje locil. Vejico zapišemo med letnico in stranjo,
medtem ko za priimkom avtorja vejice ne pišemo. Ob nedobesednem prevzemanju vec
razlicnih del hkrati, bomo v bibliografskem sklicu avtorje locili s podpicjem.
Nekaj tipicnih primerov bibliografskih sklicev:
− primer za delo enega avtorja: (Jelen 1994);
− primer za delo enega avtorja s stranjo prevzema: (Jelen 1994, 17);
− primer za delo dveh avtorjev: (Medved in Vovk 1995, 20);
− primer za delo treh avtorjev: (Sinica, Škorc in Vrabec 1996);
− primer za delo štirih ali vec avtorjev – v bibliografskem opisu zapišemo vse avtorje:
(Lisjak idr. 1997);
− primer za dve deli – locimo ju s podpicjem: (Jelen 1994, 117; Medved in Vovk 1995, 95–
105);
− primer za delo brez avtorja: (SSKJ 1998).
3.1.1 Primera dobesednega prevzemanja virov
V nadaljevanju sta prikazana dva nacina dobesednega prevzemanja virov, vrinjeni in
samostojni citat. Z vrinjenim citatom prevzemamo krajše dele tujega besedila – eno do dve
povedi, s samostojnim citatom pa daljše dele – nekaj vrstic. Samostojni citat uporabimo
redko.
2 Poglavje je pripravljeno na osnovi prirocnika: Kobeja, Boris. 2001. Prirocnik za pisce strokovnih
besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management v Kopru.
3 Http://www.chicagomanualofstyle.org/ – povezavo najdete tudi na prvi strani e-ucilnice.
12
Vrinjen citat:
− Jelen (1994, 117) ugotavlja: »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nocnem spanju.«
− »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nocnem spanju,« ugotavlja Jelen (1994, 117).
− »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nocnem spanju.« (Jelen 1994, 117)
Samostojni citat:
Grabnar (1981, 17–1 nam v naslednjih stavkih nakazuje še nerazkrite razsežnosti nastanka
Prešernove pesmi »Pevcu«:
Mož, ki je napisal verz o temni noci, ki tare duha, ni bil samo trenutno navdihnjen. Uvodno
retoricno vprašanje ni samo obupni klic trpece duše, ki trpi, ne da bi vedela zakaj in kako, temvec
razodeva nesluteno globoko filozofsko ozadje, razodeva ne le trpljenje svojega avtorja, temvec
tudi neko znanje, ki ga še nismo pojasnili. Vprašanje je do skrajnosti abstraktno, teoreticno – in
kaže na Hegla in na abstraktna protislovja, prisotna v samem cistem Duhu.
3.1.2 Primera nedobesednega prevzemanja virov
Primer nedobesednega prevzemanja najbolje prikažemo, ce parafraziramo in povzamemo nek
primer izvirnega besedila. V nadaljevanju je prikaz izvirnega besedila, nato pa izhajajoca
parafraza in povzetek.
Izvirno besedilo:
Mladi ljudje niso drugacni le zato, ker so predmet specificne socializacijske izkušnje, ampak
so tudi dejansko biološko drugacni: gredo skozi specificne hormonske in nevronske procese
na ravni možganov in njihovih trajnih povezav s telesom. Bilo bi res cudno, ce teh dejavnikov
ne bi upoštevali v analizi mladinskega doživljanja sveta. Mladost je skratka kombinacija
pubertete kot biološkega procesa (specificno starostno pogojenih hormonskih in nevronskih
procesov) in najstništva kot kulturnega procesa (doživljanje modernega sveta v duševnosti).
Parafraza:
Tomc (1999, 10) mladostnike locuje od ostale populacije, ker naj bi bili drugacni tako zaradi
njihove socializacije kot zaradi hormonskih in nevronskih sprememb v njihovem telesu.
Opozarja (prav tam), da je treba upoštevati oba dejavnika, ki sooblikujeta mladost:
biološkega, ki se kaže skozi puberteto, in kulturnega, ki opredeljuje najstnikovo doživljanje
sveta.
13
Povzetek:
Tomc (1999, 10) poudarja, da moramo pri proucevanju mladostnikovega doživljanja sveta
poleg procesa socializacije upoštevati tudi biološki dejavnik.
3.2 Oblikovanje bibliografskih opisov4
Bibliografski opis sestavljajo štirje elementi:
1. avtor(ji),
2. leto nastanka/objave,
3. naslov dokumenta in
4. njegova dosegljivost.
Med navedenimi elementi so pike.
Torej bo zapis naslednji: Avtor. Leto. Naslov. Dosegljivost.
Pri oblikovanju zapisov je treba paziti na slovnicna in pravopisna pravila.
Prvi trije elementi se vedno pišejo enako, oblika zapisa cetrtega elementa (dosegljivost) pa je
odvisna od vrste uporabljenega gradiva. Poznamo štiri glavne tipe gradiva:
1. monografske publikacije (torej knjige oz. dela, ki izidejo enkrat in se ne spreminjajo vec –
npr. CD ROMi in podobne publikacije),
2. prispevke, objavljene v zbornikih (v katerih posamezni avtorji objavljajo svoje avtorske
prispevke, pri zborniku pa sodeluje tudi urednik);
3. clanke, objavljene v serijskih publikacijah (revijah, casnikih, casopisih), za katere je
znacilno, da vec let izhajajo pod istim imenom, razlikujejo pa se po štetju – letnik (ali
volumen ali tom) oznacuje zaporedno leto izhajanja serijske publikacije, zvezek, strani;
4. prispevke, ki jih avtorji objavijo na svetovnem spletu (internet).
Posebna vrsta gradiva so še gradiva, ki niso bila objavljena, so pa dosegljiva. Sem uvršcamo
akademska dela (doktorske disertacije, magistrska, specialisticna, diplomska dela), razlicna
interna ali poslovna gradiva podjetij in ustanov, morebitna izvedena dela (razni razgovori,
intervjuji, korespondenca …).
Glede na tip gradiva torej obmocje 'dosegljivosti' pišemo na razlicne nacine, opisane v
nadaljevanju:
1. Pri monografskih publikacijah v obmocje 'dosegljivost' vpišemo kraj izdaje in za
dvopicjem ime založbe. Primera:
4 Predpisana oblika po slogu Chicago
14
Kobeja, Boris. 2001. Prirocnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka
šola za management v Kopru.
University of Chicago. 2003. The Chicago manual of style. 15th ed. Chicago in London:
University of Chicago Press.
2. V primeru prispevka, objavljenega v monografski publikaciji ali v zborniku, v obmocje
'dosegljivost' za predlogom »V« vpišemo naslov primarne publikacije (zbornika),
urednika, obmocje strani, kraj izdaje in ime založnika. Primer:
Glas, Miroslav. 2002. Podjetništvo: izziv za spremembe. V Management: nova znanja za
uspeh, ur. Stane Možina, 96–151. Radovljica: Didakta.
3. Pri clankih, objavljenih v serijskih publikacijah, v obmocje 'dosegljivost' vpišemo naslov
serijske publikacije in njeno štetje. Primera:
Catana, Suzanne W. 2003. Vital approach to transition: Slovene multiple case study.
Managung Global Transition 1 (1): 29–48.
Bojnec, Štefan in Romana Kajdiž. 2010. Ucinki sistema referencnih cen na oblikovanje cen
zdravil. Management 5 (1): 53–67.
4. Prispevki, objavljeni na svetovnem spletu. Primeri:
Harris, Robert S., Kenneth M. Eades in Suzanne Chaplinsky. 1998. The dividend discount
model. Http://ssrn.com/abstract=909419 (19. 5. 2010).
Kos, Blaž. 2007. Podjetnik ali manager. Http://www.blazkos.com/podjetnik-ali-manager-kdoje-
bolj-kul.php (15. 12. 2009).
Ker ti viri niso tako stabilni, kot klasicna, na papirju objavljena besedila, na koncu zapisa v
oklepaju navedemo še datum vpogleda.
Opomba: pri virih je treba paziti na njihovo kredibilnost. V primeru prispevka Blaža Kosa gre
za 'blog', torej verjetno njegova kredibilnost ni prav velika. Gre bolj za osebno mnenje. Takim
(nepreverjenim) virom se v akademskih besedilih raje izognemo.
5. Primeri za pravne vire:5
Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 43/03, 68/06.
Direktiva 02/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dolocitvi splošnega okvirja za
obvešcanje in posvetovanje v Evropski skupnosti. Uradni list EU, št. L 80/02.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Uradni list RS, št. 42/02, 102/07.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov. Uradni list RS, št. 22/01.
5 Pri navajanju pravnih virov je treba navesti vse številke uradnih listov, v katerih je bil posamezen
pravni vir objavljen, in ne zgolj prvega ali enega od njih. Poleg tega je treba pravne vire navesti v
ustrezni hierarhiji: ustava, mednarodni pravni viri, zakonodaja, podzakonski akti in avtonomni pravni
vir.
15
6. Primer za sodne odlocbe:6
Višje delovno in socialno sodišce RS. 2004. Sklep Pdp 413/04.
7. Pri gradivih, ki niso objavljena, v obmocje 'dosegljivost' vpišemo pojasnilo, za kakšno
vrsto gradiva gre. Primera:
Cepar, Žiga. 2009. Socio-ekonomski dejavniki povpraševanja po visokošolskem izobraževanju
v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management
Koper.
Fakulteta za management. 2010. Poslovno porocilo o delu fakultete za leto 2009. Poslovni
dokumenti, Fakulteta za management Koper.
3.2.1 Nacin zapisa avtorjev
Pomembno je tudi, da pravilno zapišemo avtorje besedila, in sicer pišemo vedno polno ime in
priimek avtorja ali zacetnico imena in priimek avtorjev, ne pa mešano, enkrat polno ime
drugic pa zacetnico. Imena avtorjev pišemo po pravopisu, torej najprej ime in nato priimek.
Izjema je prvi avtor, kjer najprej zapišemo priimek in za vejico (ki oznacuje inverzijo)
dodamo avtorjevo ime. To naredimo zato, da lahko zapise razvrstimo po abecednem redu
avtorjev, pri cemer upoštevamo priimek samo prvega avtorja. Imena avtorjev med seboj
locimo z vejico (kot pri naštevanju), pred zadnjim pa zapišemo veznik 'in'. Primera:
Harris, Robert S., Kenneth M. Eades in Suzanne Chaplinsky.
(Torej: Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek.)
ali: Harris, R. S., K. M. Eades in S. Chaplinsky.
Nepravilno bi bilo obracati ali spreminjati vrstni red imen pri avtorjih, ki uporabljajo vec
imen. Imena vedno prepišemo tako, kot so navedena na uporabljeni publikaciji.
Primer napacne rabe: Harris, S. Robert. (Elementov imena torej ne pišemo od zadaj naprej!)
3.2.2 Kaj pišemo poševno?
S poševno pisavo oznacujemo naslov glavnega dokumenta, torej naslov monografske
publikacije, naslov zbornika, naslov serijske publikacije. Tudi naslov primarnega dokumenta,
objavljenega na svetovnem spletu in naslov nekega internega oz. neobjavljenega gradiva.
Naslovov podrejenih del (naslov clanka ali naslov prispevka v zborniku, naslov avtorskega
poglavja, objavljenega v monografski publikaciji) ne pišemo poševno!
6 Sledimo vzorcu: Naziv sodišca. Leto izdaje sodne odlocbe. Sodna odlocba.
16
3.2.3 Dodatni napotki
Pri oblikovanju seznama upoštevajte tudi naslednje napotke:
− dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del;
− ce se isti avtor pojavi veckrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do
najnovejšega;
− ce je vec del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v
katerem citiramo, crke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c);
− ce ima delo vec kot tri avtorje, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [idr.] oz. [et al.],
vendar zgolj v bibliografskih sklicih med besedilom, v bibliografskem opisu zapišemo
vse avtorje;
− ce kraja ni, napišemo namesto slednjega krajšavo b. k.;
− ce ni letnice, napišemo namesto slednjega b. l.;
− za piko, torej v bibliografskih opisih (ne v sklicih) pišemo z veliko zacetnico, tudi
krajšave, (prime: B. k.);
− ce se odlocimo za rabo latinskih krajšav, jih uporabljamo povsod, kjer uporabljamo
krajšave;
− dostopnost elektronskih virov zapisujemo z veliko zacetnico, kar moramo pri vsakem
viru rocno popraviti (primer: Http...).
17
4 NEKAJ NAPOTKOV ZA BOLJŠI JEZIK
Vsak pisni izdelek mora biti tudi jezikovno ustrezno, zato v nadaljevanju navajamo nekaj
napotkov in pogostih napak.
4.1 Locila
Locila pišemo levo sticno. To pomeni, da se mora locilo držati besedila, na katerega se
nanaša, za locilom pa je obvezen presledek. Izjemi sta zacetni narekovaj in zacetni oklepajem,
ki ju pišemo desno sticno. Locila v alinejah so enaka kot v stavku, saj gre le za likovno
drugace prikazano besedilo. Torej je treba tudi tu uporabljati vejice, podpicja in pike in kar je
še takšnih locil, ceprav besedilo zacenjamo z oznako v novi vrstici.
Oklepaji se morajo (spredaj in zadaj) stikati z besedilom, na katerega se nanašajo.
Tropicje – tri pike kot nadaljevanje stavka se pišejo nesticno, loceno od besedila ... Kadar jih
pišemo za besedo brez presledka, pomenijo nadaljevanje besede in ne nadaljevanje stavka oz.
misli. Sledi nekaj primerov napacne in pravilne rabe locil in primer umešcanja vejic in pik pri
številkah, kjer so pravila drugacna.
nepravilno pravilno
( nnn ) (nnn)
nnn , mmm ; mmmm . nnn, mmm; mmmm.
nnn,nnn nnn, nnn
medtem, ko … medtem ko …
1,000.10 1.000,10
4.2 Enote: kg, m, %, EUR …
Oznako za enoto s presledkom locimo od številke, na katero se nanaša. Enote lahko pišemo z
besedo ali s kratico (npr. evrov – EUR; odstotkov – %; kilogramov – kg; …), vendar s kratico
zapisane oblike ne sklanjamo (nepravilno: EUR-ov!). Raba simbola za enoto ni dovoljena na
zacetku vrstice, simbol mora biti v isti vrsti kot število, na katerega se nanaša (svetujemo
uporabo nedeljivega presledka).
4.3 Datumi
Datume lahko pišemo na razlicne nacine, npr. 3. marec 2000; 3. 3. 2000 … ne pa tudi
03.03.2000. Kadar je datum zapisan v besedilu, je seveda najprimernejša prva oblika, ostale
so primernejše za zapisovanje v preglednicah, seznamih … Seveda tudi tu velja, da vsaki piki
sledi presledek.
18
4.4 Osebna imena
Po slovenskem pravopisu pišemo imena v obliki Ime in Priimek, ne Priimek in Ime, v primeru
oblikovanja abecednega seznama po priimkih, med priimkom in imenom zapišemo vejico, s
katero oznacimo inverzijo. Primer: Priimek, Ime.
4.5 Imena gospodarskih družb
Oznako organizacijske oblike gospodarske družbe od njenega imena locimo z vejico (na obeh
straneh) in pri tem upoštevamo pravopisna pravila zapisovanja okrajšav (npr. delniška družba
– d. d.) – tudi pri okrajšavi je med elementoma razmik (nedeljivi presledek).
Besede (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetnik), ki
poimenujejo pravni položaj podjetja, so okrajšane s krajšavno piko, za pravopisno rabo to
pomeni, da mora za piko stati presledek: d. d., s. p., d. o. o.
nepravilno pravilno
Gorenje d.d. Velenje Gorenje, d. d., Velenje
Uradni list Republike Slovenije d.o.o. Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.
4.6 Tujke
Nekatere tujke, za katere imamo ustrezne domace besede:
slabo bolje
kompetitivna prednost konkurencna prednost
kompetenca pristojnost (razen v dolocenih primerih kot zmožnost)
riziko tveganje
tekst besedilo
procedura postopek
korekcije popravki
direktno neposredno
indirektno posredno
kvaliteta kakovost
faktor dejavnik (razen v matematicnem smislu pri množenju)
garancija jamstvo (razen bancne garancije)
garantiran zajamcen
privaten zaseben
nivo raven (ali stopnja)
problem težava
19
(beseda problem ima v slovenšcini bolj pomen znanstvenega problema, medtem ko za
primere, ko nam gre kaj narobe, raje uporabimo besedo težava)
4.7 Kratice
Kadar v besedilu uporabljamo veliko kratic, jih je smiselno navesti na zacetku dela v seznamu
uporabljenih kratic. Pri tem opozarjamo, da v slovenšcini kratice sklanjamo z dodanim
obrazilom za vezajem (npr. KM-ja). Nekatere splošno uveljavljene kratice pa sklanjamo kot
osebna imena (npr. Unicefa, Name …).
4.8 Številke
Števila do deset v besedilu obicajno pišemo z besedo. Nad deset jih lahko zapisujemo tudi s
številko. Izjema so navedbe kolicin v preglednicah. Decimalna števila zapisujemo z
decimalno vejico. Številke »0« ne zamenjujte s crko »o«, številke »1« pa ne s crko »l«.
napacno pravilno
miljon milijon
miljarda milijarda
4.9 Neprimerna (nepravilna) raba nekaterih besed in besednih zvez
neprimerno pravilno
sledec naslednji
le-ta zadostuje zaimek »ta«
se nahaja je
na podlagi na osnovi, na temelju
na dolgi rok dolgorocno
rezultira rezultati se kažejo v ..., rezultati so vidni ..., kar se kaže kot ...
izgleda videti je
tekom (casa) v casu
se sestoji je sestavljeno, je zgrajeno, sestavljajo, tvorijo, ...
željeno želeno (iz želeti, ne iz želje)
Je treba – je potrebno
je treba kadar nekaj moramo (sledi glagol v nedolocniku) – primer: Treba je sodelovati.
je potrebno kadar kaj potrebujemo (sledi samostalnik) – primer: Potrebno je sodelovanje.
20
Je možno – je mogoce
Nekaj je možno, kadar za to obstaja verjetna možnost dogodka, kadar pa je za to, da se bo
nekaj zgodilo, potreben poseg od zunaj, recemo, da je to mogoce narediti.
Primer: V kino bomo lahko šli, ce obstaja kinematograf. Torej je možno, da gremo v kino,
vendar to še ne pomeni, da bomo res šli, je pa mogoce.
S strani
V zadnjem casu pogosto opazimo rabo besedne zveze »s strani«, ki naj bi ji sledil osebek v
pasivnem stavku (kdo je nekaj naredil).
nepravilno: investicije s strani vlade
pravilno: vladne investicije ali sredstva je vložila vlada
Gre za neposreden prenos angleške (srbske) pasivne skladnje, ki v slovenšcini ni primerna. V
anglešcini temu recejo npr. It was made by ... – kar je nepravilno prevedeno z besedno zvezo:
je bilo narejeno s strani ...
Take stavke je treba preoblikovati. Pravilne zveza bi morala biti v aktivnem glagolskem
nacinu.
21
LITERATURA
Bajt, Drago. 1994. Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.
Bunc, Stanko. 1998. Slovar tujk. Maribor: Obzorja.
Cox, Joyce in Christina Dudley. 1999. Microsoft Word 2000. Ljubljana: Pasadena.
Hladnik, Miran. 1997. Prakticni spisovnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Kalin Golob, Monika. 2001. Jezikovne reže. Ljubljana: GV Revije.
Kobeja, Boris. 2001. Prirocnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper Visoka
šola za management.
Kobeja, Boris. 2002. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola
za management.
Kocjan-Barle, Marta. 1999. Abeceda pravopisa. Ljubljana: DZS.
Skaza, Jože. 1995. Pravopis. Ljubljana: Jutro.
Skaza, Jože. 2000. EPIS – pravopisni prirocnik. Dobrna: Eknjiga.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1993. Ljubljana: DZS.
Slovenski pravopis 1, Pravila. 1997. Ljubljana: DZS.
Sršen, Janez. 1998. Jezik naš vsakdanji. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Verbinc, France. 1997. Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.
23
PRILOGE
Priloga 1 Vzorec platnice
Priloga 2 Vzorec naslovne strani
Priloga 3 List za preverjanje ustreznosti zakljucnega dela
Priloge uvrstite na konec dokumenta; priloge nimajo oštevilcenih strani, temvec so oznacene
v glavi, kot prikazuje nadaljevanje tega dokumenta.
Vsaka priloga naj bo na svojem listu oz. na svojih listih, kot je bila uporabljena.
Priloga 1
[IME PRIIMEK] VRSTA ZAKLJUCNEGA DELA [LETO]
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
IME PRIIMEK
KOPER, LETO
VRSTA ZAKLJUCNEGA DELA
Priloga 2
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
NASLOV DELA
Ime Priimek
Vrsta zakljucnega dela
Koper, leto Mentor: naziv. Ime Priimek
Somentor: naziv. Ime Priimek
Priloga 3
LIST ZA PREVERJANJE USTREZNOSTI ZAKLJUCNEGA DELA
List je namenjen študentom za lažje in hitrejše preverjanje ustreznosti nastavitev in oblikovanja v
njihovi zakljucnem delu. Izdelek je ustrezno oblikovano, ko lahko študent pri vseh elementih
okljuka polje 'da'.
Priprava strani
da ne
Velikost lista A 4, pokoncno
Robovi 2,5 cm
številcenje strani – v nogi, na sredini, 1,5 cm od roba
glava strani (ni obvezno) – velikost pisave 11 tock, poševno, poravnava na zunanji rob
tisk obojestransko
Vrstni red sestavin zakljucnega dela in postavitev
da ne
Uvodne sestavine (platnica, naslovna stran, informacijski podatki, zahvala (neobvezno),
kazala vsebine, ponazoril, krajšave)
Glavno besedilo (ustrezno številcenje strani)
Dodatne sestavine (literatura in viri, priloge, morebitni slovarcki …)
Literatura in viri
Priloge
Oblika odstavka
da ne
Pisava crna (oz. samodejno), velikost 12 tock
Vrsticni razmik (1,25)
Poravnava obojestransko
Zamik pred odstavkom 12 tock
Samostojni citat (zamik z leve strani za 0,75 cm, velikost crk 11 tock)
Seznami (oštevilcen in oznacen seznam, zamik z leve 0,75 cm, vrsticni razmik kot pri
osnovnem odstavku, brez odmika 12 tock med posameznimi alinejami)
Sprotna opomba (velikost crk 11 tock)
Clenitev besedila (ustreznost clenjenja posameznega poglavja na vsaj dve podpoglavji)
Oblika naslovov
da ne
Naslov 1 (poravnava levo, velike tiskane crke – 12 tock, krepko, postavitev na novo (ne
nujno liho) stran
Naslov 2 (poravnava levo, crke 12 tock, krepko, pred naslovom 24 tock odmika od
prejšnjega odstavka)
Naslov 3 (poravnava levo, crke 12 tock, krepko in ležece, pred naslovom 24 tock odmika od
prejšnjega odstavka)
Podnaslov (poravnava levo, crke 12 tock, ležece, pred podnaslovom 24 tock odmika od
prejšnjega odstavka)
Priloga 3
Podoba predhodnih in dodatnih sestavin
da ne
Naslovna stran (kot v prilogi 2); velikost crk 14 tock. male crke, upoštevamo pravila za rabo
velike zacetnice, naslov dela z velikimi tiskanimi crkami velikosti 20 tock
Dokumentacijska stran s povzetkoma (80–100 besed, 5–10 kljucnih besed, UDK vrstilec)
Kazalo vsebine (leva poravnava, ustrezen zamik podrejenih naslovov, številke strani
poravnane na desni rob, pikcasta vodilna crta)
Kazalo ponazoril (naziv in številka ponazorila, naslov ponazorila, desno poravnane številke
strani, pikcasta vodilna crta; pozor na poravnavo druge in ostalih vrstic naslova ponazorila!)
Seznam krajšav (poravnava levo, brez razmika 12 tock med odstavki
Seznam literature (poravnava levo, zamik druge in ostalih vrstic za 0,75 cm, vrsticni razmik
enojno, pred odstavkom 6 tock)
Priloge (seznam prilog, oznaka prilog v glavi)
Podoba ponazoril
da ne
Oblikovanje ponazoril (ustrezna oznacenost)
Oblikovanje slik (poravnava slik)
Oblikovanje preglednic (poravnava preglednic)
Oblikovanje preglednic (poravnava besedila levo, poravnava številk desno)
Navajanje literature in virov
da ne
Vse navedbe v besedilu imajo svoj par v seznamu literature oz. virov
Vsa gradiva, navedena v seznamu literature oz. v seznamu virov imajo svojo odnosnico tudi
med besedilom
Ustreznost postavitve strani (lihe in sode strani!)
da ne
Platnica
Naslovna stran – liha stran
Informacijska stran (povzetek, summary, UDK) – liha stran
Vsebina – liha stran
Kazalo slik, kazalo preglednic – naslednja stran
Kazalo krajšav – naslednja stran
Glavno besedilo (Uvod, ostala poglavja naslednja stran) – liha stran
Literatura in viri – liha stran (seznam virov, kadar je oblikovan posebej, se nadaljuje na isti
strani takoj za seznamom literature!)
Seznam prilog 'Priloge' (kadar je oblikovan) – liha stran
Priloge – vsaka priloga je samostojen dokument, priložen zakljucnemu delu, in je zato na
svojem listu (torej liha stran)
Morebitne dodatne sestavine (npr. slovarcke ipd.) uvrstite za vire in pred priloge – liha stran |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
