Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma
Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma, tehnično oblikovanje diplomske naloge, tehnično oblikovanje diplomskih nalog
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




PRILOGA 2 – USMERITVE ZA OBLIKO DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGI

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov -> Pomoč pri pisanju magistrske naloge
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 06 Jul 2011 08:37    Naslov sporočila: PRILOGA 2 – USMERITVE ZA OBLIKO DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGI Odgovori s citatom

PRILOGA 2 – USMERITVE ZA OBLIKO DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

USMERITVE ZA OBLIKO DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

Magistrsko delo mora biti napisano v knjižnem jeziku, zato je jezikovni pregled strokovnjaka obvezen. Študent magistrskemu delu priloži izjavo lektorja o lektoriranju (Priloga A3) in kopijo diplome lektorja.

V nadaljevanju so navedena najpomembnejša navodila za urejanje osnovnega teksta po APA pravilih. Format papirja mora biti A4, razmik med vrsticami 1,5, velikost 12 (urejevalnik besedila Word). Besedilo (vsebinski del) naj bo tiskano obojestransko, uvodni razdelek (naslovne strani, predgovor, kazalo) pa enostransko.


Pri urejanju osnovnega teksta upoštevajte naslednja navodila:
1. Levi rob 4 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 3,5 cm, spodnji rob 2,5 cm (do oznake strani);
2. Naslov na naslovni strani naj bo izpisan z večjimi znaki (font 20), osnovno besedilo (tudi naslovi poglavij in podpoglavij) z velikostjo 14 pik, opombe pod črto pa z velikostjo 10 pik;
3. Uporabljajte poenoteno obliko pisave (npr. Times New Roman, Courier);
4. Razmik med vrstami naj bo 1,5 vrstice čez celoten tekst. Enojen razmik se naj uporablja samo za naslove in tekst preglednic, grafov, opomb, citatov, vire literature (medtem, ko mora biti med posameznimi viri literature razmik 1,5 vrstici).
5. Vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran;
6. Vsak odstavek pričnite pisati s poravnavo na levem robu (torej brez zamika v desno);
7. Celotno besedilo mora imeti poravnana oba robova (obojestransko), kar velja tudi ob naštevanju v alineah;
8. Robove poravnajte tudi v opombah pod črto;
9. Pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
- Prva naslovna stran ni oštevilčena;
- Druga stran (osnovne informacije v zvezi s postopkom magistriranja) ni oštevilčena;
- Zahvala;
- Naslov magistrskega dela in izvleček v slovenskem jeziku;
- Naslov magistrskega dela in izvleček (abstract) v svetovnem tujem jeziku (izvleček oz. abstract ne sme presegati 350 besed);
- Osnovno kazalo;
- Seznam preglednic;
- Seznam grafikonov oz. slik;
- Preliminarne strani so oštevilčene z malimi rimskimi števili (i, ii, iii, iv, v,…),
drugi del magistrskega dela (od uvoda do literature) se oštevilči z arabskimi številkami (1,2,3,..), strani številčite v sredini zgoraj;
- Seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
- Priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
- Pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem:
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
1.2 Namen in cilji dela
1.2.1 Namen
1.2.2 Cilji
1.3 Metodologija raziskovanja …

Če magistrsko delo razdelite v več delov, umestite pred prvo poglavje v vsakem od delov ustrezni naslov, npr.: PRVI DEL: NASLOV...

Z velikimi črkami in poudarjeno (polkrepko) pišete samo glavne naslove, ostale pa z običajnim tekstom – z veliko začetnico in brez poudarka.

Urejanje slik in tabel:
1. Zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno magistrsko delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. Vsaka tabela (slika) ima naslov, ki je napisan z poudarjenimi znaki (npr. Tabela 1: Ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek raka na pljučih);
3. Vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. Jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. Po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. Po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. Pod tabelo navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena;
8. Vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. Za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.


Oblika magistrskega dela

Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V MARIBORU in pod tem FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE (velikost črk 20). Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME MAGISTRSKEGA DELA (velikost črk 20). Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisano v oklepaju (magistrsko delo) (velikost črk 16). V levem kotu spodaj je z malimi tiskanimi črkami zapisan kraj (Obvezno Maribor) - (velikost črk 16) in leto izdelave magistrskega dela ter v desnem kotu spodaj ime in priimek kandidata (velikost črk 16). Barva črk srebrna.







Primeri:





Željeno je, da je na hrbtu magistrskega dela natisnjen naslov diplomskega dela (rastoče od spodaj) npr.: Vloga medicinske sestre pri vzgoji za življenje.

Prvi list: je prazen (za morebitne zaznamke).

Drugi list: isto kot na platnicah (prva naslovna stran).








Hrbtna stran drugega lista:
 Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede
 naziv, ime in priimek mentorja (v levem kotu spodaj)
 naziv, ime in priimek somentorja (v levem kotu spodaj) - če ga ima.




UNIVERZA V MARIBORU
FAKLUTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE



















Mentor: Naziv, Ime in Priimek
Somentor: Naziv, Ime in Priimek
(npr. Doc.dr. _____ ______ )
20 TOČK, VELIKE ČRKE






















16 točk male črke


























Tabela 1: Zgradba teoretičnega in empiričnega magistrskega dela

TEORETIČNO MAGISTRSKO DELO EMPIRIČNO MAGISTRSKO DELO
Povzetek (v slovenskem in angleškem jeziku z naslovom magistrskega dela) Povzetek (v slovenskem in angleškem jeziku z naslovom magistrskega dela)
Sestavine glavnega besedila sklepni Uvodni del
del jedro 1 Uvod in opis problema
2 Namen in cilji naloge
3 Raziskovalna vprašanja ali hipoteze
4 Metodologija
4.1 Raziskovalne metode
4.2 Uporabljeni viri

1 Uvod in opis problema
2 Namen in cilji naloge
3 Teoretični del
4 Empirični del
4.1 Raziskovalna vprašanja ali hipoteze
4.2 Metodologija
4.2.1 Raziskovalne metode
4.2.2 Raziskovalni vzorec
4.2.3 Postopki zbiranja podatkov

5 Obravnava teme in diskusija

5 Rezultati
6 Interpretacija in razprava
6 Sklep

7 Sklep
Dodatne sestavine Literatura
Priloge Literatura
Priloge



NAVAJANJE VIROV V BESEDILIH – CITIRANJE (ZA CITIRANJE SE UPORABLJAJO APA PRAVILA):
1. Etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz posameznega vira praviloma ni dopustno, zato naj kandidat omeji povzemanje na nujen in smiselni obseg z vidika obravnavanega problema v magistrskem delu;
2. Vse vire, ki ste jih uporabili in navedli v besedilu, morate zapisati v seznamu virov na koncu magistrskega dela. Eden od namenov seznama virov je omogočiti bralcem, da sami poiščejo citiran vir, zato mora biti seznam pravilen. Vsak vir naj vsebuje: avtorja, letnico izdaje, naslov in podatki izdaje. Nenatančen ali nepopoln seznam virov v tiskani obliki daje slab vtis o avtorju. Po APA pravilih so tudi uradni dokumenti podani v tem seznamu virov;
3. V seznamu virov navedite samo tiste vire, ki ste jih sami dejansko tudi neposredno uporabili.

V nadaljevanju so podani praktični primeri citiranja virov v besedilu

1. En avtor, eno delo
V besedilu se na ustreznem mestu navaja en avtor in letnica na dva načina:
….V raziskavi (Šostar-Turk, 1997) je bilo ugotovljeno…….. ali
….Šostar-Turk (1997) je v raziskavi ugotovila…..
V primeru, da se to delo citira v naslednjih stavkih znotraj istega odstavka , se lahko uporablja samo priimek:

Šostar-Turk je nadalje ugotovila….

2. Eno delo več avtorjev
• V primeru dela dveh avtorjev se navedeta oba avtorja
• V primeru dela s tremi, štirimi ali petimi avtorji, se pri prvi omembi dela citirajo vsi avtorji in pri nadaljnjem citiranju v besedilu se navede samo prvi avtor in nato doda ''et al.''

Fijan, Šostar-Turk, in Cencič (2005) so ugotovili…..[prvo citiranje v besedilu]
Fijan et al. so nadalje ugotovili …..[nadaljnje citiranje v besedilu]

• V primeru dela s šestimi ali več avtorji, se citira samo ime prvega avtorja in nato doda ''et al.''. Izjema je le v primeru, da s takšnim krajšanjem nastaneta dve referenci z enako obliko. V tem primeru je treba toliko avtorjev napisati, da sta vira med samo različna, npr:

Kosslyn, Koenig, Barnett, Carve, Tang, in Gabrieli (1996)
Kosslyn, Koenig, Gabrieli, Tang, Marsolek, in Daly (1996)

v skrajšani obliki sta zgornja primera:

Kosslyn, Koenig, Barnett, et al. (1996)
Kosslyn, Koenig, Gabrieli, et al. (1996)

3. Skupine kot avtorji
Skupino kot npr. združenje, ki služi kot avtor, je treba prvič v besedilu izpisati in v oglatih oklepajih navesti kratico, ki se lahko potem uporablja pri naslednjem citiranju, npr.:

(Obrtno- Podjetniška zbornica Slovenije [OZS], 2007)
(Uradni List Republike Slovenije [Ul RS], 2005)

V nadaljnjem besedilu se lahko citira:
(OZS, 2007),
(Ul RS, 2005)

4. Dela brez avtorjev vključno z uradnimi materiali
• V primeru anonimnega dela damo v narekovaje naslov članka ali poglavja in v ležeči pisavi podamo naslov knjige, brošure ali poročila:

o negi (''Nega bolnika'', 1997)
v knjgi College bound seniors (1979) …

• viri, ki se nanašajo na uradne dokumente, obravnavamo kot vire brez avtorjev, kar pomeni da v besedilu citramo takšno gradivo s prvimi nekaj besedami vira in letnico.
• Kadar je delo označeno kot anonimno, se uporablja beseda ''anonimno'' kateremu sledi vejica in letnica (Anonimno, 2006). V seznamu virov je to delo po abecednem redu glede na besedo anonimno.

5. Avtorji z enakimi priimki
V primeru, da seznam virov vsebuje dve publikaciji z dvema ali več avtorji z enakimi priimki, je treba dodati še kratico imen pri citiranju v besedilu.

S. Fijan, R. Fijan, in Šostar-Turk (2008) so v raziskavi povzeli korelacijo…..

6. Dva ali več del v enem oklepaju
V primeru navajanja dveh ali več del v enem oklepaju, je treba upoštevati red v seznamu virov:
• Dve ali več del istih avtorjev se navaja po letnicah:

….predhodne raziskave (Fijan & Šostar-Turk, 2008, 2010)…..

• Pri več delih istih avtorjev istega leta se uporabljajo črke za letnico:

….več raziskav (Simonič & Šostar-Turk, 2005a, 2005b)….

• Pri citiranju več del različnih avtorjev navedemo dela po abecednem redu glede na prvega avtorja in ločimo dela med seboj s podpičjem:

….več raziskav (Fijan & Šostar-Turk, 2008; Šostar-Turk & Schneider, 2000)…

• Izjema je v primeru pomembnega citata, ki ga želimo izpostaviti kot prvega, ločimo tako, da citiramo najprej pomemben citati in nato dodamo frazo ''glej tudi'' pred ostalimi citati, ki so nato po abecednem redu.

(Minor, 2001; glej tudi Adams, 1999; Storandt, 1997)

7. Klasična dela
V primeru, da za delo ni znan datum publikacije, se v besedilu citira avtorja in nato dopiše datum neznan. Kadar je datum dela neuporaben, kot npr. za zelo stara dela, se citira leto prevoda in doda za letnico kratico »prev«. Za znana klasična dela kot npr. dela starih Grkov in Rimljanov ter Svetega pisma ni treba pisati vira, temveč samo sistematična števila in uporabljena verzija: npr.

(Aristotel, prev. 1931)

8. Specifični sestavni del vira
• V primeru, da citiramo specifični sestavni del vira: navedemo stran, poglavje, sliko, preglednico ali enačbo na primernem mestu v besedilu.

(Kokol, 2003, str. 250)

• Za elektronske vire, ki nimajo števila strani, je treba podati številko odstavka pred »simbolom ¶«:

(Myers, 2000, ¶ 5)

9. Osebne komunikacije
Osebne komunikacije vključujejo: pisma, elektronske komunikacije, osebni intervju, telefonske komunikacije in niso del seznama virov, ker ni možno dobiti ponovljivih podatkov.


10. Citati v oklepajih
V primeru citata, ki je del besedila v oklepaju, uporabljamo vejice namesto oklepajev za ločitev letnice:

(glej preglednico 3 v Fijan & Šostar-Turk, 2008, za ostale podatke)



NAVAJANJE VIROV V SEZNAMU VIROV – SEZNAM LITERATURE (APA PRAVILA)

Na koncu magistrskega dela mora kandidat(ka) navesti seznam uporabljene literature po abecednem vrstnem redu avtorjev.

Istovetnost citatov v besedilu in seznamu virov
Seznam literature po abecednem redu vsebuje vse vire, navedene v besedilu, pri čemer je pomembno, da so citati v besedilu in v seznamu virov resnično identični v črkovanju in letnici.

Zgradba natančnega in popolnega seznama virov
Eden od namenov seznama virov je omogočiti bralcem, da sami poiščejo citiran vir, zato mora biti seznam pravilen. Vsaj vir naj vsebuje: avtorja, letnico izdaje, naslov in podatki izdaje. Nenatančen ali nepopoln seznam virov v tiskani obliki daje slab vtis o avtorju. Po APA pravilih so tudi uradni dokumenti podani v tem seznamu virov.

APA pravila

Seznam virov naj vsebuje dvojni razmik in vsak vir ima viseči umik. Dovoljene kratice so naslednje:
pogl. Poglavje izd. Izdaja
pop. izd. Popravljena izdaja 2. izd. Druga izdaja
ur. Urednik prev. Prevod
n.d. ni datuma str. Strani
letn. Letnik št. Število

Podati je treba lokacijo založbe in sicer mesto in državo. Če je založba Univerza z mestom v imenu, ni potrebno ponoviti ime mesta. Naslednja dobro znana mesta založb so lahko podana brez države:


Baltimore New York Amsterdam Pariz
Boston Philadelphia Jeruzalem Rim
Chicago San Francisco London Stockholm
Los Angeles Milano Tokio
Moskva Dunaj

Pri navajanju letnikov vedno uporabljamo arabske številke.

Zaporedje virov v seznamu virov

Abecedni seznam virov je podan po abecednem redu priimka prvega avtorja in z uporabo naslednjih pravil za posebne primere:

• Abecedno zaporedje poteka črko za črko, vendar ''nič'' je pred ''nekaj'' oz. na primeru:

Brown, J.R. je pred Browning A.R… čeprav je ''i'' pred ''j''

• Priimke, ki vsebujejo predloge (de, la, du, von itd.) upoštevamo v celoti po abecedi.

Zaporedje več del istega avtorja. V primeru enega avtorja, podamo več virov kronološko naraščajoče in sicer prvi vir je najstarejši.

• Vir enega avtorja podamo pred virom z več avtorji, kjer imata prva avtorja enak priimek.

Alleyne, R.L. (2001).
Alleyne, R.L., & Evans,A.J. (1999).

• Viri z enakim prvim avtorjem in drugačnimi drugimi in tretjimi avtorji podamo po abecednem redu glede na priimek drugega avtorja oz. v primeru, da je drugi avtor enak, glede na priimek tretjega avtorja itd.

Šostar-Turk, S., Petrinić. I. & Simonič, M. (2005).
Šostar-Turk, S., Simonič, M. & Petrinić. I. (2005).

• Viri z enakim zaporedjem več avtorjev podamo kronološko naraščajoče oz. najprej podamo najstarejšo publikacijo.

Fijan, S., Šostar-Turk, S. & Cencič, A. (2005).
Fijan, S., Šostar-Turk, S. & Cencič, A. (2006).

• Viri istega avtorja ali enakim zaporedjem več avtorjev in enakim datumom publikacije podamo abecedno po naslovu (ne upoštevamo nedoločni člen ''A'' ali ''the''). V besedilu takoj za letom zapišemo malo črko – a, b, c v oklepaju:

Neral, B., Šostar-Turk, S. & Čokl, M. (2004a). Tisk …
Neral, B., Šostar-Turk, S. & Čokl, M. (2004b). Tisk …

Izjema je primeru, da so publikacije v istem letu in enakim zaporedjem avtorjem objavljene kot serije prvi del, drugi del, kjer podamo vire po vrsti serije in ne po abecedi.

Zaporedje več del različnih prvih avtorjev z enakim priimkom. V tem primeru so viri razporejeni po abecednem redu glede na začetnico imena prvega avtorja. Pri navajanju takšnega vira v besedilu je treba navesti še začetnico imena.

Zaporedje del skupine avtorjev ali brez imenovanih avtorjev. Kadar je avtor dela agencija, združenje, institucija ali popolnoma brez avtorja, je treba razvrstiti po abecednem redu prve besede uradnega imena. Uporabljajo se polna imena, (npr. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede). Le v primeru, da je delo podpisano z besedo'' anonimno'', se le-ta uporablja v enaki vlogi kot priimek. Kadar ni nobenega avtorja, je naslov na mestu avtorja in se vir napiše po abecednem redu glede na prvo besedo naslova. Viri uradnih dokumentov prav tako navajamo v tem abecednem seznamu virov.

1. APA pravila za pisanje različnih publikacij

Periodične publikacije: revije, časopisi, šolski časopisi itd.

Avtor, A.A., Avtor, B.B. & Avtor, C.C. (2003). Naslov članka. Ime revije, xx, xxx-xxx.

Karoli, B. (2007). Pojavljanje medicinskih sester v javnih medijih. Obzornik Zdravstvene Nege. 41, 21-4.

Allan, H. (2007). Mobbing behaviors encountered by nurse teaching staff. Nursing Ethics. 14, 463-465.

Neperiodične publikacije: knjige, poročila, brošure, monografije, priročniki in avdiovizualno gradivo.

Avtor, A.A. (2005). Naslov dela. Lokacija: založnik.

Kališnik, M., Zabavnik, P.J. & Rožić, A. (2006) Temelji znanstvenoraziskovalne metodologije v
biomedicini. Ljubljana, Slovenija: Družba Piano.

Del neperiodične publikacije:

Avtor, A.A. & Avtor, B.B. (1995). Naslov poglavja. V urednik A., urednik B. & urednik C. (Ur.), Naslov knjige (str. xxx-xxx). Lokacija:založnik.

Kupnik, D.(2006). Oskrba dihalne poti in drugi nujni posegi. V: Grmec, Š., Čretnik, A., Kupnik, D. (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju. (103-148). Maribor, Slovenija: Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola.

Elektronske periodične publikacije:

Avtor, A.A., Avtor, B.B. & Avtor, C.C. (2003). Naslov članka, Ime revije, xx, xxx-xxx. Dostopno na internetu mesec, dan, leto, vir.

Elektronski dokumenti:

Avtor, A.A., Avtor, B.B. & Avtor, C.C. (2003). Naslov članka. Dostopno dan, mesec, leto, vir.
VandenBos, G., Knapp, S., & Doe, J. (2001). Role of reference elements in the selection of resources by pshychology undergraduates [Electronic version]. Journal of Bibliographic Research, 5, 117-123.

2. Avtorji

• Najprej zapišemo priimek in nato začetnico imena ali imen. Izpišemo do šest avtorjev, v primeru, da je več kot šest avtorjev, dodamo po šestem avtorju ''et al.''
• Avtorje ter priimek in začetnico imena med seboj ločimo z vejicami,
• Pred zadnjim avtorjem zapišemo znak in (&),
• Skupinsko ime izpišemo (npr. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor),
• V primeru, da je v viru napisan pri avtor urednik, to tudi zapišemo v viru s kratico za imenom zadnjega urednika v oklepaju (ur.),
• V viru brez avtorja se naslov vira pomakne na mesto avtorja.
• Zapis avtorjev je vedno zaključeno s piko. Pika poleg začetnice zadnjega imena že predstavlja zaključek zapisa avtorjev. V primeru naslova vira namesto avtorjev pa dodamo na koncu naslov še piko.

Organisation for Economic Cooperation and Development [OECD]. (1992). Industrial policy in OECD countries - Annual review. Paris.

3. Datum publikacije

• V oklepaju zapišemo letnico publiciranja (2004). (revije, časopisi, knjige, avdiovizualno gradivo),
• Za zapise sestankov, mesečnih revij, dnevnih ali tedenskih izdaj itd. zapišemo letnico in mesec oz. dan) (1997, januar)., (2001, januar 24.).
• Za članke sprejete v tisk, zapišemo v oklepaju brez datuma: (v tisku).
• Za vire za katere ni znan datum, zapišemo v oklepaju (n.d.)
• Datum zaključimo s piko za zaklepajem.

4. Naslov članka ali poglavja

• Z veliko začetnico zapišemo samo prvo besedo naslova, in če pride v poštev, samo prvo besedo podnaslova.
• Naslova ne damo v narekovaje in ne pišemo v ležeči pisavi.
• Dodatne informacije, ki so pomembne za identifikacijo vira, zapišemo v oglatih oklepajih, npr. [pismo uredniku], [posebna izdaja], [monografija], [povzetek].
• Naslov zaključimo s piko.

5. Ime publikacije in podatki publiciranja v periodičnih publikacijah

• V ležeči pisavi zapišemo celotno ime periodične publikacije z velikimi začetnicami. V ležeči pisavi zapišemo tudi številko letnika in pred številko letnika ne zapišemo izraz ''vol''.
• Številko (issue) v oklepaju zapišemo takoj za letnikom le v primeru, da se vsaka števila začne s stranjo 1.
• Če revija ne uporablja letnikov, zapišemo mesec, letni čas oz. drugo označbo znotraj leta, npr. (1994, april).
• Podamo tudi številke strani. Za vire iz časopisov dodamo kratico besede strani (str. xxx-xxx). Za elektronske vire številke strani niso relevantne.
• Za imenom revije in letnikom damo vejice.
• Zaključimo ta del s piko.

6. Naslov dela: neperiodične publikacije

• Prvo besedo naslova dela in, če je ustrezno tudi podnaslova dela, zapišemo z veliko začetnico. Naslov zapišemo v ležeči pisavi.
• Dodatne informacije (npr. izdaja, številka poročila, številka letnika) dodamo v oklepaju takoj za naslovom brez vmesne pike. Besedila v oklepaju ne pišemo v ležeči pisavi.
• Če je potrebno, v oglatih oklepajih dodamo še informacije o obliki dela [brošura], [film], [CD] itd.
• Zaključimo ta del s piko.

Kersnič, P. & Filej, B. (ur.). (2006) Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
Slovenije. Mednarodni kodeks etike za babice (2. izd.). Ljubljana, Slovenija: Zbornica
zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

7. Naslov dela: del neperiodične publikacije (poglavje v knjigi)

• Poglavje v knjigi je podano tako, da je najprej zapisan avtor in naslov poglavja, ki mu sledijo uredniki knjige in v oklepaju kratica urednik (ur.) ter beseda ''V'' in naslov knjige, številke strani v oklepaju in ostale informacije o publiciranju.
• Ker urednik ni avtor poglavja, ne pišemo najprej priimka in nato začetnico imen, ampak najprej začetnico imena in nato priimek. V primeru velikega števila urednikov zapišemo prvega urednika in ''et al.''.
• V primeru dveh urednikov uporabimo oznako & med obema brez vejic med uredniki. V primeru treh ali več urednikov pa uporabimo vejice med uredniki.
• V primeru knjige brez imenovanega urednika samo zapišemo besedo ''V'' in naslov knjige.
• Zaključimo ta del s piko.

8. Informacije o publiciranju: neperiodične publikacije

• Podamo mesto publikacije in državo, razen, če je mesto znano po publiciranju.
• Če je založnik Univerza z imenom mesta v nazivu, ne ponovimo imena mesta.
• Založnika napišemo čim krajše, imena organizacij, kooperacij in univerz ne krajšamo, vendar ne dodajamo nazivov kot npr. založnik, Co, Inc. Itd.
• Če sta podani dve mesti, potem zapišemo prvo oz. mesto glavnega sedeža založnika.
• Zaključimo ta del s piko.



9. Informacije o dostopnosti elektronskih virov

• Dostopnost elektronskega vira podaja informacije o pridobitvi vira poleg avtorja in naslova vira.
• Če informacije pridobimo od internetnega dokumenta, podamo internetni naslov.
• Če informacije pridobimo z agregiranih baz podatkov, podamo ime baze podatkov brez dodatnega naslova.
• Zaključimo ta del s piko razen v primeru, da se ta del zaključi z internetnim naslovom.



Študentom se priporoča, da seznam virov, ki so ga uporabljali in citirali pri ustvarjanju magistrskega dela pripravijo v programu Microsoft Office Word 2007 – navodila za citiranje in pripravo seznama virov so dosegljiva na linku http://office.microsoft.com/sl-si/word-help/ustvarjanje-bibliografije-HA010067492.aspx .
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov -> Pomoč pri pisanju magistrske naloge Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.