Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma
Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma, tehnično oblikovanje diplomske naloge, tehnično oblikovanje diplomskih nalog
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Navodila za izdelavo projekta in diplomskega dela oziroma di

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov -> Izdelava magistrske naloge
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 12 Nov 2010 07:28    Naslov sporočila: Navodila za izdelavo projekta in diplomskega dela oziroma di Odgovori s citatom

OD PROJEKTA DO DIPLOME
Navodila za izdelavo projekta in
diplomskega dela oziroma diplomske naloge
Mateja Videmšek
Recenzenti:
izr. prof. dr. Brane Dežman
izr. prof. dr. Mojca Doupona Topič
izr. prof. dr. Frane Erčulj
izr. prof. Damir Karpljuk
doc. dr. Marjeta Kovač
doc. dr. Tomaž Pavlin
doc. dr. Boris Sila
prof. dr. Vojko Strojnik
izr. prof. dr. Jože Štihec
izr. prof. dr. Milan Žvan
Ljubljana 2007
1
1. KAJ JE DIPLOMSKO DELO OZIROMA DIPLOMSKA NALOGA
Diplomsko delo je zaključni pisni izdelek študentov na univerzitetnem študijskem programu, diplomska naloga pa na visokošolskem strokovnem študijskem programu. Diplomsko delo/diplomska naloga je samostojna obravnava določenega strokovnega ali znanstvenega problema. Kandidat pri pisanju diplomskega dela/ diplomske naloge uporablja ustrezne metodološke postopke, s katerimi dokazuje usposobljenost za samostojno delo in reševanje problemov na področju svojega študija ob uporabi ustrezne literature, v kateri so praviloma tudi viri v tujem jeziku. Diplomsko delo/diplomska naloga mora biti napisana v skladu s pravili slovenskega pravopisa (lektorirana).
Diplomsko delo/diplomska naloga je lahko tudi izdelava didaktičnega gradiva ali drugega izdelka, povezanega s področjem ali vsebinami študija, kjer študent predstavi namen in način izdelave.
Diplomsko delo/diplomska naloga je lahko:
• raziskovalna (uporaba ustreznih znanstveno-raziskovalnih postopkov) ali
• strokovna (predstavitev in obdelava strokovnega problema, npr. izdelava didaktičnih gradiv).
Prispevati mora k razvoju športne stroke oziroma znanosti.
2. IZBIRA MENTORJA, PRIJAVA TER ODOBRITEV TEME IN PROJEKTA DIPLOMSKEGA DELA/NALOGE
Študent zadnjega letnika študija, absolvent ali oseba, ki nima več statusa študenta, a sme dokončati študij na podlagi določil Statuta UL oziroma na podlagi sklepa Komisije za študentske zadeve o nadaljevanju in dokončanju študija, zaprosi Komisijo za študentske zadeve za odobritev teme diplomskega dela/diplomske naloge.
Kandidat izbere temo diplomskega dela/diplomske naloge na enega od naslednjih načinov:
- iz razpisanih in javno objavljenih tem,
- na predlog visokošolskega učitelja,
- temo predlaga sam, praviloma s področja izbrane študijske smeri (ni pa obvezno).
Mentor se mora strinjati z izbiro teme diplomskega dela/diplomske naloge.
Mentorja si izbere kandidat sam. Mentor pa predlaga ostale člane komisije: recenzenta, konzultanta in morebitnega somentorja, ki se morajo z izbiro strinjati. Somentor je zaželen pri obsežnejših obravnavah za področje, ki ga mentor sam v celoti ne obvlada. Podobno nalogo, vendar manj obsežno in manj odgovorno, ima konzultant. Recenzent ob zaključku pregleda nevezano diplomsko delo in ga tudi oceni (napiše pisno recenzijo). Mentor in recenzent sta lahko le visokošolska učitelja (docent, izredni ali redni profesor), ki imata ustrezne reference z izbranega področja. Somentor in konzultant pa sta lahko visokošolska učitelja ali visokošolska sodelavca, ki sta zaprošena za pomoč pri mentorstvu.
2
Mentor ali somentor je lahko tudi visokošolski učitelj ali visokošolski sodelavec z druge institucije.
Kandidat prijavi temo in projekt diplomskega dela/diplomske naloge na predpisanem obrazcu Prijava teme in projekta diplomskega dela oziroma Prijava teme in projekta diplomske naloge, ki ga odda v Študentski referat.
Komisija za študentske zadeve študentu odobri temo in projekt diplomskega dela/diplomske naloge ter potrdi mentorja in ostale člane komisije, ki se morajo z izbiro strinjati. Če je tema diplomskega dela/diplomske naloge interdisciplinarna, lahko Komisija za študentske zadeve imenuje somentorja ali konzultanta, ki deluje na strokovnem oziroma znanstvenem področju.
Komisija za študentske zadeve lahko temo in projekt s sklepom odobri, zavrne (z ustrezno utemeljitvijo) ter ga vrne v ponovni postopek ali pa predlaga kandidatu, da dopolni in spremeni projekt.
Sklepe o odobritvi teme in projekta ter imenovanju članov komisije za zagovor diplomskega dela/diplomske naloge objavi Komisija za študentske zadeve na oglasni deski in na spletni strani Študentskega referata. Člani komisije so s sklepom seznanjeni tudi preko elektronske pošte.
Če želi študent spremeniti temo diplomskega dela/diplomske naloge ali zamenjati mentorja, mora vložiti novo prijavo na Komisijo za študentske zadeve.
Kandidat lahko v zvezi s sestavo komisije za oceno in zagovor diplomskega dela/ diplomske naloge v osmih dneh od prejema sklepa Komisije za študentske zadeve o imenovanju komisije vloži pritožbo na Senat Fakultete za šport. Ta jo obravnava na prvi redni seji, njegova odločitev je dokončna.
Brez odobrenega projekta kandidat nima pravice uporabljati storitev laboratorijev, Oddelka za računalništvo in informatiko ter drugih storitev s strani Fakultete za šport. Vse stroške, ki nastanejo pred odobritvijo projekta, kandidat nosi sam.
Po dveh letih od sprejetja teme in projekta diplomskega dela/diplomske naloge mora študent, ki ni izdelal diplomskega dela/diplomske naloge, zaprositi Komisijo za študentske zadeve za podaljšanje roka za izdelavo. Sklep o podaljšanju roka se odobrava na enak način, kot se odobrava temo in projekt diplomskega dela oziroma naloge. Rok se lahko podaljša za največ eno leto, po izteku podaljšanega roka pa je mogoče zaprositi za ponovno podaljšanje le z utemeljenimi razlogi.
3. IZDELAVA PROJEKTA DIPLOMSKEGA DELA/DIPLOMSKE NALOGE
Ko kandidat prijavi temo in projekt diplomskega dela/diplomske naloge s predpisanim obrazec Prijava teme in projekta diplomskega dela oziroma Prijava teme in projekta diplomske naloge, priloži obvezno prilogo – projekt diplomskega dela/diplomske naloge ter to odda v Študentski referat.
3
Projekt diplomskega dela/diplomske naloge naj bo napisan na dveh straneh A4 formata po naslednjih točkah:
1. Predmet in problem
2. Cilji
3. Hipoteze (pri raziskovalnem delu/nalogi)
4. Metode dela
5. Uporabnost diplomskega dela/diplomske naloge za teorijo in prakso
3.1 Predmet in problem
V tem delu projekta je treba opisati, kaj namerava diplomsko delo/diplomska naloga obravnavati (predmet raziskovanja), kaj je problem (odprto vprašanje) in kaj je širši namen dela/naloge. Pri opredelitvi predmeta diplomskega dela/naloge opredelimo širši vsebinski okvir, pri opredelitvi problema pa ta okvir zožimo na ožji izsek, ki ga delo/naloga obravnava.
3.2 Cilji
Cilji natančno predstavijo namen diplomskega dela/diplomske naloge, ki je naveden v prvi točki. Oblikovani morajo biti tako, da je iz njih mogoče izpeljati hipoteze (pri raziskovalnem diplomskem delu/nalogi).
3.3 Hipoteze (pri raziskovalnem delu/nalogi)
Hipoteze izpeljemo iz ciljev in izražajo hipotetično oziroma pričakovano rešitev problema. Hipoteze se opirajo na pretekla vedenja, spoznanja in izkušnje ali pa se oblikujejo na podlagi logičnega premisleka.
Hipoteze so lahko zasnovane v obliki ničelnih hipotez, ki jih označimo z znaki H01, H02, H03 itd., ali pa v obliki alternativnih hipotez, ki jih označimo z znaki H1, H2, H3 itd.
3.4 Metode dela
3.4.1 Metode pri raziskovalnem delu/nalogi
To poglavje je sestavljeno iz naslednjih podpoglavij:
• vzorec merjencev,
• eksperimentalni program, intervju, anketa … (v primeru, če izberemo eno izmed navedenih metod),
• vzorec spremenljivk,
• način zbiranja podatkov,
• metode obdelave podatkov,
• zbir in pregled primarnih in sekundarnih virov ter referenc in interpretacija (npr. pri raziskovalnem delu s področja zgodovine, antropologije, prava …).
4
Natančno opredelimo vzorec in utemeljimo vzorčenje, na katerem bo postavljeni problem proučevan. V primeru proučevanja učinkov eksperimentalnih programov opišemo njihove bistvene značilnosti (naloga, obseg, intenzivnost ipd.). Opredelimo in utemeljimo spremenljivke, s katerimi bo postavljeni problem obravnavan. Natančno opišemo način zbiranja podatkov in metode, s katerimi bodo obdelani dobljeni podatki in preverjene postavljene hipoteze. Dodamo tudi oceno možnosti posploševanja ugotovitev.
3.4.2 Metode pri strokovnem delu/nalogi
Pri strokovnem diplomskem delu/diplomski nalogi je metoda dela ponavadi deskriptivna, študent si pri pisanju pomaga z domačimi in tujimi viri iz različnih medijev ter lastnimi izkušnjami.
3.5 Uporabnost diplomskega dela/naloge za teorijo in prakso
Tu opredelimo koristnost ugotovitev diplomskega dela/naloge za teorijo in prakso oziroma prispevek k razvoju športne stroke in znanosti.
4. IZDELAVA DIPLOMSKEGA DELA/DIPLOMSKE NALOGE
4.1 Naslovnica in platnice
Diplomsko delo/diplomska naloga mora biti trdo vezana. Platnice (format A4) so lahko poljubne barve.
5
*********************************************************************
Na platnicah je naslednje besedilo:
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
(arial 14, sredina)
DIPLOMSKO DELO/
DIPLOMSKA NALOGA
(arial 24, poudarjeno, sredina)
IME IN PRIIMEK
(arial 14; 2,5 cm od desnega roba)
Ljubljana letnica
(Arial 14, sredina)
*********************************************************************
4.2 Prvi list
Prvi list je prazen in je namenjen morebitnim zabeležkam Študentskega referata oziroma tajništva fakultete.
**********************************************************************
6
********************************************************************
4.3 Drugi list
Drugi list je podoben platnici in vsebuje:
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
Smer študija
Izbirni predmet
(arial 11, sredina)
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA/NALOGE
(arial 16, poudarjeno, sredina)
DIPLOMSKO DELO/DIPLOMSKA NALOGA
(arial 12, sredina)
MENTOR/MENTORICA
naziv, ime in priimek
SOMENTOR/SOMENTORICA
naziv, ime in priimek Avtor/avtorica dela
RECENZENT/RECENZENTKA IME IN PRIIMEK
naziv, ime in priimek (arial 11; 2,5 cm od desnega roba)
KONZULTANT/KONZULTANTKA
naziv, ime in priimek
(arial 11; 2,5 cm od levega roba)
Ljubljana letnica
(arial 11, sredina)
*********************************************************************
4.4 Tretji list
Tretji list vsebuje zahvalo ali posvetilo.
7
****************************************************************************
4.5 Četrti list
Četrti list vsebuje naslednje podatke in izvleček:
Ključne besede: največ 8 (z njimi opišemo vsebino diplomskega dela/naloge)
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA/DIPLOMSKE NALOGE
Naslov naj bo kratek, informativen in jezikovno ustrezen.
Ime in priimek
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, letnica
Smer študija, izbirni predmet
Število strani; število preglednic; število grafov; število virov; število prilog.
IZVLEČEK
Izvleček je zgoščen prikaz celotnega dela. Navadno vsebuje kratko informacijo o:
• temeljnem namenu in ciljih dela,
• uporabljeni metodologiji,
• poglavitnih ugotovitvah dela.
Izvlečku je namenjena ena stran, ki navadno ne presega 30 vrstic (približno 200–250 besed).
Izvleček vsebuje jedrnato (skrajšano) informacijo o celotni raziskavi oziroma delu.
*********************************************************************
4.6 Peti list
Podatke o diplomskem delu/diplomski nalogi in izvleček napišemo tudi v angleškem jeziku (glej 4. list).
*********************************************************************
4.7 Šesti list
Šesti list vsebuje kazalo.
8
5. RAZISKOVALNO DIPLOMSKO DELO/DIPLOMSKA NALOGA
Vsebinska zasnova:
1. Uvod
2. Predmet, problem in namen dela
3. Cilji
4. Hipoteze
5. Metode dela
6. Rezultati
7. Razprava
8. Sklep
9. Literatura
10. Priloge
*********************************************************************
Zgodovinsko raziskovalno delo oziroma delo s področja humanistike je esejističnega tipa (uvod, jedro, zaključek), vendar z obvezno uporaba kritičnega aparata (opombe s citiranimi viri), ki ga navajamo sproti pod tekstom. Vsebinska zasnova je oblikovana glede na izbrano temo.
5.1 Uvod
V uvodu prikažemo širši okvir, iz katerega je izluščen ožji problem, ki ga naloga obravnava, hkrati pa kratko nakažemo smiselnost in pomen razrešitve tega problema. Navadno v uvodu tudi nakažemo osebne pobude in motive, ki so nas vodili pri odločitvi za temo.
Uvod obsega ponavadi od dve do tri strani, izjemoma tudi več.
5.2 Predmet, problem in namen dela
To poglavje je sestavljeno iz naslednjih delov:
• kratka opredelitev širšega področja raziskovanja,
• smiselno zoženje na ožji izsek,
• problematiziranje obravnavanega vprašanja in pogled nanj z različnih zornih kotov (s stališča dosedanjih raziskav),
• širše opredeljen namen diplomskega dela/diplomske naloge.
Navadno v začetku tega poglavja kratko opredelimo širši vsebinski okvir, nato pa ta okvir zožimo na ožji izsek, ki ga delo/naloga obravnava.
V tem delu opredelimo pomembnejše pojme, ki so v središču obravnave. Izčrpno predstavimo stanje obravnavanega izseka in razpravljamo o odprtih vprašanjih, ki bodo osrednji del diplomskega dela/naloge. V tem delu navajamo zdajšnje stanje, obstoječo teorijo in prakso, različna gledanja in podobno ter kritično ocenimo zdajšnje stanje in hkrati odpiramo vprašanja, ki jih bomo obravnavali. Sem sodi tudi
9
konfrontacija virov, še posebno, če se ti ne skladajo ali so celo protislovni. Problem, ki se ga diplomsko delo/naloga loteva, je torej treba celostno osvetliti z različnih zornih kotov. To poglavje ne sme biti skupek različnih sestavin, ki se oddaljujejo od naslovne teme in bistva diplomskega dela/naloge.
To poglavje ima lahko več podpoglavij, ki morajo biti vsebinsko utemeljena. Razlago problema naj podpirajo dosedanje raziskave. Problem (ali več odprtih vprašanj) mora biti obravnavan tako, da se vsebinsko logično steka v širšo opredelitev namena diplomskega dela/naloge (kaj se z nalogo želi doseči), iz katerega se pozneje natančneje opredelijo konkretni cilji in iz teh nato ustrezne hipoteze.
5.3 Cilji
Cilje izpeljemo iz širše opredelitve namena diplomskega dela/naloge. Širši namen, ki smo ga opredelili na koncu prejšnjega poglavja, razčlenimo na konkretnejše in nedvoumne cilje, ki morajo biti oblikovani tako, da je iz njih mogoče izpeljati hipoteze.
5.4 Hipoteze
Hipoteze izpeljemo iz ciljev in izražajo hipotetično oziroma pričakovano rešitev problema. Opirajo se na pretekla vedenja, spoznanja in izkušnje ali pa se oblikujejo na podlagi logičnega premisleka.
Hipoteze so lahko zasnovane v obliki ničelnih hipotez, ki jih označimo z znaki H01, H02, H03 itd., ali pa v obliki alternativnih hipotez, ki jih označimo z znaki H1, H2, H3 itd.
5.5 Metode dela
To poglavje je sestavljeno iz naslednjih podpoglavij:
• vzorec merjencev,
• eksperimentalni program, intervju, anketa …(v primeru, če izberemo eno izmed navedenih metod),
• vzorec spremenljivk,
• način zbiranja podatkov in
• metode obdelave podatkov.
Napisano naj bo izčrpno in natančno, tako da je celoten postopek mogoče natančno ponoviti v enakih okoliščinah in na enak način ter tako preveriti ugotovitve na enakem ali drugačnem vzorcu. Zato pri navajanju vzorca merjencev zapišemo natančno število enot in način vzorčenja.
Poleg klasičnega znanstvenega opazovanja se lahko študent odloči tudi za pedagoški eksperiment, kjer vpliva na nastanek in potek različnih pojavov in procesov, jih povzroča in načrtno varira v skladu z namenom raziskave. V pedagoškem eksperimentu torej študent s preizkušanjem pod natančno
10
kontroliranimi okoliščinami razsoja neposredno o vrednosti različnih pedagoških metod, pristopov, učil, programov, različnih izvajalcev programa ipd.
Predstavitev eksperimentalnega programa obsega podroben opis vadbenih sredstev in obremenitev, ki so jih izvedli vadeči. Program lahko predstavlja enkratno obremenitev (na primer pri proučevanju utrujenosti) ali vadbo skozi daljše obdobje (razvoj gibalnih sposobnosti, učenje gibalnih veščin ipd.). Program opišemo tako natančno, da ga je mogoče ponovno izvesti.
Pri navajanju spremenljivk utemeljujemo izbiro in navedemo avtorje instrumenta ali avtorje, po katerih so bile povzete uporabljene spremenljivke. Pri nekaterih nalogah navedemo tudi merske značilnosti izbranih spremenljivk. Opredelimo tudi način zbiranja podatkov. Celoten postopek pridobivanja informacij opišemo po vrstnem redu, kakor je potekal. Kritično navajamo morebitne nenavadnosti, zaplete in pomisleke, ki bi lahko vplivali na kakovost dobljenih informacij. Le tako bo lahko vsak naslednji, ki bo proučeval enak ali podoben problem, lahko upošteval pripombe in prišel do novih ugotovitev.
Če so postopki uporabljenih meritev znani, navedemo samo bistvene značilnosti, ki omogočajo razumevanje in vir, kjer so ti postopki podrobneje opisani. Če uporabljeni postopki niso znani, jih natančno opišemo.
Pri metodah obdelave podatkov natančno navedemo uporabljene statistične metode in testiranje statistične značilnosti (velikost napake alfe in vrsto testiranja).
Pri naštevanju delovnih orodij (vadbenih pripomočkov, merilnih aparatur, programske opreme ipd.) je potrebno navesti ime naprave (po potrebi model), ime in sedež firme (kraj in država), ki je napravo izdelala. Primer: nožna preša (model M 451, Technogym SpA, Gambettola, Italija).
5.6 Rezultati
V tem poglavju predstavimo empirične podatke, ki smo jih z raziskavo pridobili. Podatke prikažemo z jasno, razumljivo in nazorno grafično predstavitvijo. Izberemo eno ali več grafičnih predstavitev, ki najbolj ustrezajo naslovu in obravnavi postavljenega vprašanja. Včasih zadostuje preglednica, drugič nam več pove primerno izbran graf (histogram, frekvenčni poligon, strukturni krog …). Istih podatkov ne prikazujemo na več načinov. Podatkov, ki so razvidni iz preglednic in drugih grafičnih prikazov, ne ponavljamo. Povzemamo le pomembnejše, izjemne, presenetljive, nepričakovane ali posebej pričakovane in tiste, ki izstopajo ter zadevajo postavljene cilje oziroma hipoteze.
Zaradi vsebinske in vizualne preglednosti lahko poglavje razdelimo s podnaslovi na podpoglavja, ki se nanašajo na posamezne cilje oziroma hipoteze.
11
5.7 Razprava
V tem poglavju razpravljamo o dobljenih podatkih ter utemeljimo, kako smo uresničili posamezne cilje. Ker so rezultati že predhodno predstavljeni, jih v razpravi povezujemo v smiselne vsebinske sklope.
Ugotovljena dejstva kritično povezujemo in jih primerjamo z že znanimi ugotovitvami ter raziskovalnimi izsledki. Poskušamo pojasniti in razložiti vzročne zveze. “Novo” pojasnjujemo v luči “starega”. Zavračamo prejšnja stališča ali z njimi dodatno potrjujemo naše ugotovitve. Ocenimo tudi vrednost ugotovitev za teorijo in prakso.
Pri presojanju, sklepanju in odločanju moramo biti zelo previdni. Upoštevati moramo kakovost vzorca, na katerem neko stvar proučujemo, korektna pa je tudi ustrezna mera dvoma o lastnih ugotovitvah.
5.8 Sklep
Sklep je jedrnat povzetek bistvenih elementov diplomskega dela/naloge (uvodna izhodišča, cilji, hipoteze, metode dela) ter pomembnejših ugotovitev. V njem samokritično opozorimo na pomanjkljivosti, ki so se pokazale med nastajanjem dela. Glede na pomanjkljivosti uporabljenih spremenljivk oziroma metod omejimo veljavnost ugotovitev. Dodamo tudi sugestije za prakso in za prihodnja proučevanja.
Dolžina sklepa je odvisna od količine in kakovosti ugotovitev.
5.9 Literatura
V tem delu navedemo vse vire, ki smo jih v nalogi uporabili in se nanje v besedilu tudi sklicujemo.
Seznam uporabljenih virov mora biti urejen po abecednem redu priimkov avtorjev. Način navajanja mora biti v skladu s citiranjem in navajanjem virov po APA (American Psychological Association). Slovensko inačico navodil lahko dobimo na spletni strani Fakultete za šport (Knjižnica – APA citiranje).
Pri zgodovinskem raziskovalnem delu oziroma delu s področja humanistike se v tem poglavju navede vire (primarne, sekundarne in ustne) ter literaturo.
5.10 Priloge
Pomembnejše listine, na katere se v nalogi sklicujemo, priložimo na koncu pod oznako Priloge. Sem sodijo vprašalniki, intervjuji, različni seznami in podobno.
Vsaka priloga naj ima svoje ime oziroma naslov, označena naj bo z zaporedno številko.
12
6. STROKOVNO DIPLOMSKO DELO/DIPLOMSKA NALOGA
Vsebinska zasnova:
1. Uvod
2. Predmet, problem in namen dela
3. Cilji
4. Metode dela
5. Razprava
6. Sklep
7. Literatura
8. Priloge
6.1 Uvod
V uvodu prikažemo širši okvir, iz katerega je izluščen ožji problem, ki ga diplomsko delo/diplomska naloga obravnava, hkrati pa kratko nakažemo smiselnost in pomen razrešitve tega problema. Navadno v uvodu tudi nakažemo osebne pobude in motive, ki so nas vodili pri odločitvi za temo.
Uvod obsega ponavadi od dve do tri strani, izjemoma tudi več.
6.2 Predmet, problem in namen dela
To poglavje je sestavljeno iz naslednjih delov:
• kratka opredelitev predmeta,
• smiselno zoženje na ožji izsek,
• problematiziranje obravnavanega vprašanja in pogled nanj z različnih zornih kotov,
• širše opredeljen namen diplomskega dela/diplomske naloge.
Navadno v začetku tega poglavja kratko opredelimo širši vsebinski okvir, nato pa ga zožimo na ožji izsek, ki ga naloga obravnava.
V tem delu opredelimo pomembnejše pojme, ki so v središču obravnave. Izčrpno predstavimo stanje obravnavanega izseka in razpravljamo o odprtih vprašanjih, ki bodo osrednji del diplomskega dela/diplomske naloge. V tem delu navajamo zdajšnje stanje, obstoječo teorijo in prakso, različna gledanja in podobno ter kritično ocenimo zdajšnje stanje in hkrati odpiramo vprašanja, ki se jih diplomsko delo/diplomska naloga loteva. Problem je torej treba celostno osvetliti z različnih zornih kotov. To poglavje ne sme biti skupek različnih sestavin, ki se oddaljujejo od naslovne teme in bistva diplomskega dela/diplomske naloge.
To poglavje ima lahko več podpoglavij, ki morajo biti vsebinsko utemeljena. Problem (ali več odprtih vprašanj) mora biti obravnavan tako, da se vsebinsko logično steka v širšo opredelitev namena (kaj se z diplomskim delom/diplomsko nalogo želi doseči), iz katerega se pozneje natančneje opredelijo konkretni cilji diplomskega dela/ diplomske naloge.
13
6.3 Cilji
Cilje izpeljemo iz širše opredelitve namena dela. Širši namen, ki smo ga opredelili na koncu prejšnjega poglavja, razčlenimo na konkretnejše in nedvoumne cilje.
6.4 Metode dela
Pri strokovnem diplomskem delu/diplomski nalogi je metoda dela ponavadi deskriptivna, študent si pri pisanju pomaga z domačimi in tujimi viri iz različnih medijev ter lastnimi izkušnjami.
6.5 Razprava
V tem poglavju lahko razširimo, dopolnimo ali poglobimo neko teoretično misel, obravnavamo znana dejstva z drugega zornega kota, zberemo doslej neznana ali sistematično neobdelana dejstva, predstavimo nek program, ki v praksi že uspešno deluje, predstavimo način in namen izdelave različnih didaktičnih gradiv in podobno.
6.6 Sklep
Sklep je jedrnat povzetek bistvenih elementov diplomskega dela/naloge (uvodna izhodišča, cilji, metode dela) ter pomembnejših ugotovitev. V njem opozorimo na pomanjkljivosti, ki so se nam pokazale med nastajanjem dela. Dodamo tudi sugestije za prakso in prihodnja proučevanja.
Sklep je namenjen bralcem, ki jih zanima zgolj kratka in jedrnata informacija o vsebini diplomskega dela/naloge.
6.7 Literatura
V tem poglavju navedemo vse primarne vire, ki smo jih uporabili in se nanje v besedilu tudi sklicujemo. Seznam uporabljenih virov mora biti urejen po abecednem redu priimkov avtorjev. Način navajanja mora biti v skladu s citiranjem in navajanjem virov po APA (American Psychological Association). Slovensko inačico navodil lahko dobite na spletni strani Fakultete za šport (Knjižnica – APA citiranje).
6.8 Priloge
Pomembnejše listine, na katere se v diplomskem delu/diplomski nalogi sklicujemo, priložimo na koncu pod oznako Priloge. Vsaka priloga mora imeti svoje ime oziroma naslov, označena mora biti z zaporedno številko.
14
7. DRUGA NAVODILA
Diplomsko delo/diplomska naloga je strokovno oziroma raziskovalno delo, ne literarno. Zato ne uporabljamo literarnega sloga, leporečja, žargona, emocionalnih vložkov in podobno. Pišemo v prvi osebi množine (npr. ugotovili smo) ali z neosebno glagolsko obliko (npr. ugotovljeno je).
Poglavja Uvod, Predmet in problem ter namen dela, Cilji in Hipoteze pišemo v sedanjem času; poglavja Metode dela, Rezultati in Razprava pa v pretekliku. Tudi Sklep in Izvleček sta v preteklem času, sugestije za prakso pa navadno izrazimo v pogojniku.
7.1 Preglednice, grafi, slike, skice
V primeru računalniške obdelave podatkov je za preglednice in grafični prikaz treba narediti smiselno izbiro. Vsaka preglednica, graf, slika, skica … mora imeti zaporedno številko in svoje ime (kaj predstavlja). Številčna označitev je nujna, da se lahko nanjo v besedilu sklicujemo. Ob povzemanju prikazov, slik, fotografij ali skic je potrebno navesti vir.
Preglednica ali kakšna druga ilustracija naj ne stoji takoj za naslovom, podnaslovom ali pred novim odstavkom, ki se nanaša na to ilustracijo. Potrebna je uvodna misel, ki se nanaša na ilustracijo, ki sledi.
7.2 Citiranje
Citiranje je navajanje besedil drugih avtorjev. Smiselno in smotrno naj se vključujejo v lastno izražanje misli. Posebno citiranje priznanih strokovnjakov bistveno osvetli vprašanja, ki jih diplomsko delo/diplomska naloga obravnava. Navajanje drugih avtorjev je zaželeno, saj kaže na ustrezno poznavanje strokovne literature, hkrati pa je nujno za celostno osvetlitev obravnavanega vprašanja.
Pri citiranju mora biti vedno naveden vir. Prepisovanje tekstov, ne da bi bil naveden vir, je etično nedopustno in kaznivo v skladu z avtorskim pravom. Prav tako je treba citirati vir za uporabljene prikaze, slike, fotografije ipd., ki jih povzemamo iz različnih medijev.
Na Fakulteti za šport je dogovorjeno, da pri vseh pisnih delih (seminarskih nalogah, raziskovalnih nalogah, diplomskih delih/nalogah, strokovnih in raziskovalnih člankih …), kjer citiramo in navajamo vire, uporabljamo isti sistem. Odločili smo se za sistem APA, ki je v svetu eden najbolj pogosto uporabljanih načinov citiranja in navajanja virov. Ta sistem uporabljata tudi obe osrednji športni reviji v Sloveniji: Šport in Kinesiologia Slovenica.
8. OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA/NALOGE
15
Diplomsko delo/diplomsko nalogo pišemo enostransko na liste velikosti A4. Razmik med vrsticami naj bo 1,2, velikost črk 12 pik, širina stranskih robov 2,5 centimetra, izberemo pisavo ARIAL.
Vsako novo (glavno) poglavje začnemo pisati na novo stran.
Podnaslove ločijo od prejšnjega besedila dve prazni vrstici (razen novega poglavja, ki ga pišemo na novo stran), med naslovom in besedilom pa je enovrstični razmik.
Vsaka pomembnejša nova misel se začne z novim odstavkom. Med odstavki je vrstica presledka.
Številčenje se začne s prvim listom diplome, s tem da do poglavja Uvod oznake strani niso vidne.
9. POSTOPEK IZDELAVE, RECENZIJA IN URADNA ODDAJA DIPLOMSKEGA DELA/NALOGE
Diplomsko delo/naloga mora biti rezultat samostojnega dela kandidata. Lahko je tudi rezultat dela več kandidatov, pri čemer pa mora biti iz njega razviden prispevek posameznega kandidata.
Pri izdelavi diplomskega dela/diplomske naloge je dolžnost mentorja oziroma somentorja ter konzultanta nuditi študentu strokovno in znanstveno pomoč. Mentor je po vsaki predložitvi v pregled dolžan najkasneje v enem mesecu pregledati diplomsko delo oziroma diplomsko nalogo. Ko študent ob mentorjevi pomoči izdela diplomsko delo/diplomsko nalogo, jo odda v dokončni pregled mentorju. Če mentor zavrne diplomsko delo/diplomsko nalogo kot neustrezno, ima kandidat možnost, da jo umakne in izbere drugo temo; to lahko stori samo enkrat.
Ko mentor v soglasju z ostalimi člani komisije oceni diplomsko delo/nalogo kot primerno za zagovor, se diplomsko delo oziroma naloga posreduje v pregled recenzentu. Ta je dolžan v roku štirinajstih dni pregledati nevezano diplomsko delo/ diplomsko nalogo in kandidatu posredovati morebitne pripombe. Če je njegova ocena pozitivna, gre lahko diplomsko delo/naloga v vezavo oziroma se lahko sproži postopek za zagovor.
Pred oddajo diplomskega dela oziroma naloge mora imeti študent opravljene vse obveznosti študijskega programa, v katerega je vpisan (dokaz o tem je testiran indeks kandidata) in poravnane vse obveznosti do fakultete (v finančni službi, knjižnici). Študent mora oddati indeks v testiranje v Študentski referat najmanj en mesec pred predvidenim datumom zagovora.
Ko mentor predlaga začetek postopka za zagovor, mu študent prinese obrazec Zagovor diplomskega dela oziroma Zagovor diplomske naloge, na katerem je potrdilo Študentskega referata, da ima opravljene vse študijske obveznosti. Mentor po uskladitvi z ostalimi člani komisije v obrazec vpiše datum in uro zagovora diplomskega dela/diplomske naloge. Študentski referat pripravi tehnične pogoje za zagovor.
16
Študent odda vsaj en teden pred predvidenim datumom zagovora v Študentski referat:
- dve vezani diplomski deli/nalogi (v primeru somentorja tri) in en izvod v elektronski obliki. Izvod v elektronski obliki mora biti popolnoma enak tiskanemu izvodu. Oddan mora biti v eni sami datoteki, v enem od naslednjih formatov: RTF, DOC (Word), SXW (OpenOffice) ali PDF (Acrobat). Ob prevzemu se izvod v elektronski obliki skopira v mapo, ki jo uporablja knjižnica za objavo diplomskih del v sistemu COBISS, nato se medij študentu vrne. Pred oddajo kandidat izvode diplomskega dela/naloge uradno registrira v tajništvu dekanata;
- izpolnjen obrazec Zagovor diplomskega dela/Zagovor diplomske naloge;
- obrazec Potrdilo o nezadolženosti (potrdijo mu ga v knjižnici in finančni službi);
- fotokopijo potrdila o plačilu stroškov slavnostne podelitve diplomskih del/ diplomskih nalog po veljavnem ceniku FŠ (če se bo diplomant slavnostne podelitve udeležil);
- fotokopijo potrdila o plačilu stroškov diplomskega dela/diplomske naloge po veljavnem ceniku FŠ (samo v primeru, če sta od izgube statusa minili več kot dve leti).
Študentski referat nato posreduje obvestilo o prejetih izvodih diplomskega dela/ diplomske naloge mentorju in članom komisije za zagovor.
10. ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA/DIPLOMSKE NALOGE
Zagovor diplomskega dela/naloge je javen. Po uvodnih formalnostih predsednika komisije in po recenzentovem branju ocene dela/naloge dobi besedo kandidat. Na voljo ima 10–15 minut, da predstavi svoje delo. Približno 3–5 minut naj nameni prvemu delu naloge (uvod, predmet in problem, cilji, hipoteze – v primeru raziskovalnega dela, metode dela), približno 7–10 minut pa drugemu delu (ugotovitve, sklepi). Svoje izvajanje konča s strnjeno zaključno mislijo in pomenom ugotovitev za prakso.
Priporočljivo je, da predstavitev izvede s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Navadno vsak član komisije kandidatu postavi eno ali dve vprašanji, ki zadevajo snov, ki jo diplomsko delo/naloga obravnava. Odgovori pokažejo kandidatovo strokovno znanje o izbrani temi, polemično izurjenost in retorično sposobnost. Vse to seveda prispeva h končni oceni zagovora diplomskega dela/diplomske naloge.
Po podanih odgovorih na vprašanja predsednik pozove kandidata in prisotne, da se za nekaj časa umaknejo, da lahko komisija oceni zagovor. Po končanem posvetovanju predsednik komisije pokliče kandidata in poslušalce ter razglasi oceno. V primeru uspešnega zagovora predsednik in člani komisije kandidatu čestitajo.
Komisija oceni diplomsko delo/diplomsko nalogo in zagovor ter poda tudi skupno oceno: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (Cool, dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).
17
Po zagovoru odda komisija v Študentski referat Zapisnik o zaključku študija s podpisi članov in oceno kandidata ter eno vezano diplomsko delo/diplomsko nalogo.
V primeru neuspešnega zagovora mentor predlaga nov termin za ponovni zagovor. Ta je najkasneje v dveh tednih po neuspešnem opravljanju zagovora diplomskega dela/diplomske naloge.
Na podlagi zapisnika o zagovoru diplomskega dela/diplomske naloge Študentski referat v dveh dneh diplomantu izda potrdilo o pridobljenem strokovnem naslovu. Istočasno v Študentskem referatu prevzame indeks z vpisano in overjeno oceno zagovora diplomskega dela/diplomske naloge.
Študent ima pravico do pritožbe zoper oceno diplomskega dela/diplomske naloge dva dni po razglasitvi ocene. Pisno pritožbo mora predložiti dekanu Fakultete za šport.
Svečana podelitev diplom diplomantom je praviloma enkrat letno. Študentski referat vsaj sedem dni pred tem dogodkom diplomante obvesti o datumu, kraju in času podelitve diplom.
18
LITERATURA
• Kristan, S. (1996). Kako izdelati diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.
• Pravilnik o diplomskem delu/diplomski nalogi. (2006). Ljubljana: Fakulteta za šport.
19
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov -> Izdelava magistrske naloge Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.