Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma
Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma, tehnično oblikovanje diplomske naloge, tehnično oblikovanje diplomskih nalog
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov -> Izdelava magistrske naloge
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 17.09. 2009, 13:16
Prispevkov: 829

PrispevekObjavljeno: 15 Nov 2010 07:15    Naslov sporočila: NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE Odgovori s citatom

studij99.doc
NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
1. DIPLOMSKA NALOGA
Splošno o diplomski nalogi
Prijava na diplomsko delo
Postopek za prijavo teme diplomske naloge
Izvajanje diplomske naloge
2. NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
3. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE
Naslov
Vsebina
Povzetek
Seznam okrajšav
Uvod
Nacrt za delo ali delovna hipoteza
Materiali in metode
Rezultati
Razprava
Sklep
Literatura
4. DIPLOMSKI IZPIT
Postopek za zagovor
Protokol
Koncna ocena študijskega uspeha
5. PRILOGE
Prošnja za dvig teme diplomske naloge
Primer organizacije strani laboratorijskega dnevnika
Primer vodenja diplomantovega laboratorijskega dnevnika
Dnevnik
Vsebina in oblika platnice
Naslovna stran
Informacija o mestu izdelave diplomske naloge, mentorju , ter izjava
FFA, januar 2006
studij99.doc
1. DIPLOMSKA NALOGA
Splošno o diplomski nalogi
Izdelava in zagovor diplomske naloge sta zadnji študijski obveznosti absolventa
univerzitetnega študija farmacije za pridobitev naziva magister/ra farmacije oziroma
absolventa visokošolskega strokovnega programa laboratorijske biomedicine za
pridobitev naziva diplomirani inženir laboratorijske biomedicine. Naloga je samostojno
strokovno-raziskovalno delo, ki ga absolvent opravi pod vodstvom svojega mentorja.
Pogoj za zacetek diplomskega dela je, da je študent uspešno opravil vse z izobraževalnim
programom predpisane laboratorijske vaje, seminarje in predmetne izpite in da se je z
mentorjem dogovoril za temo diplomske naloge v okviru razpisanih tem. Izdelava
diplomskega dela obsega najmanj tri mesece prakticnega dela.
Diplomska naloga in njeni rezultati so izkljucna intelektualna lastnina FFA, mentorja,
mentorja/somentorja, diplomanta oz. ustanove, ki je sodelovala pri zasnovi in izvedbi. Za
objavo ali uporabo ugotovitev, dosežkov in rezultatov iz diplomske naloge je potrebno
pisno soglasje mentorja in fakultetnega senata.
Študent pri izdelavi diplomske uporablja, poglablja in dograjuje svoje znanje, razvija
ustvarjalno sposobnost za strokovno-raziskovalno delo ter osvoji pisni nacin predstavitve
ter vrednotenja z eksperimentalnim delom dobljenih rezultatov.
Priprava na diplomsko delo
Zmotno je mišljenje, da študent zacne s pripravo na diplomsko delo po prvem
srecanju z mentorjem, ko se kot diplomant zacne seznanjati s problematiko diplomske
naloge in z ustrezno literaturo. Takšno gledanje pravzaprav razvrednoti diplomo kot
sklepno dejanje univerzitetnega študija. Priprave na diplomsko delo se zacno od prvega
letnika študija naprej. Odgovoren odnos študenta do vsakega predmeta posebej ter resen,
poglobljen in kakovosten študij so najboljša priprava na diplomsko delo, na kasnejšo
strokovno kariero in hkrati najboljša osnova za pogovor z mentorjem, za razumevanje
problema diplomske naloge ter ustrezne strokovne literature. Uporaba dostopnih
podatkov preko knjižnic in interneta.
Študent, ki odgovorno nacrtuje svoj nadaljni razvoj, je pri izbiri diplomske naloge
pred pomembno odlocitvijo. Zavedati se mora, da uspešnost pri diplomi zahteva njegovo
polno motivacijo, ki jo lahko doseže le, ce ga tematika naloge privlaci, ce je v njegovem
studij99.doc
interesnem podrocju in ce budi v njem raziskovalni nemir, ki mu omogoci, da osvoji nova
za izdelavo diplomske naloge potrebna znanja in si tako morda zacrta tudi svojo
bodocnost. Prihodnja kariera diplomanta je namrec odvisna od njegovega uspeha v casu
šolanja.
Postopek za prijavo teme diplomske naloge
Absolvent, ki izpolnjuje vse pogoje za zacetek izvajanja diplomskega dela, se po
informativnem posvetu s potencialnim mentorjem odloci za razpisano temo diplomske
naloge. Po seznanitvi s problematiko naloge, študijem ustrezne literature in prvih
eksperimentalnih rezultatih, diplomant po dogovoru z mentorjem zaprosi Senat FFA za
odobritev predlagane teme. Mentor diplomske naloge na univerzitetnem programu
farmacije ali visokošolskem programu laboratorijske biomedicine, je lahko ucitelj tega
programa, naveden v seznamu predavanj kot nosilec oz. soizvajalec predmeta, oziroma
drug redno zaposlen delavec fakultete, ki ima naziv ucitelja. Somentor je lahko
strokovnjak s podrocja farmacije oziroma laboratorijske biomedicine z magisterijem, s
specializacijo ali z odobrenim direktnim prehodom na doktorski študij. Primer prošnje za
dvig teme diplomske naloge, ki je naslovljena na fakultetni senat, je v prilogi I. Senat
FFA na svojih sejah, ki so vsak mesec razen julija in avgusta, obravnava prošnje in z
odobritvijo teme hkrati imenuje tudi komisijo, ki jo sestavljajo: predsednik, mentor
(somentor) in clan. Komisija je sestavljena tako, da clani pokrivajo razlicna podrocja
farmacevtske stroke. Študentski referat fakultete v tednu dni po seji Senata pisno obvesti
študenta o rezultatu obravnave prošnje in o sestavi komisije za pregled diplomske naloge
in zagovor. Zaradi razlicne narave diplomskih nalog priporocamo kandidatom, da prvi
razgovor z mentorjem opravijo že prej. Tako si zagotovijo delo v okolju, ki se je medtem
že pripravilo na njihov prihod (nakup ustreznih kemikalij in podobno). Diplomant mora
opraviti zagovor diplome najkasneje v dvanajstih mesecih od dneva, ko mu je bila
odobrena tema, sicer izgubi pravico diplomirati z odobreno temo. Komisija za študijsko
podrocje lahko v opravicljivih razlogih ta rok podaljša. Sprememba odobrenega naslova
diplomske naloge ali sprememba komisije je možna le s sklepom Senata FFA.
Izvajanje diplomske naloge
Izdelava diplomskega dela in pisno porocilo o opravljenih poskusih uresnicita vrsto
vzgojno-izobraževalnih ciljev študijskega programa. Po zacetnem uvajanju v delovno
okolje, problematiko naloge ter njeno razumevanje, v metode ter tehnike dela, zacne
studij99.doc
diplomant vedno samostojneje opravljati svoje delo, ki ga sproti ustrezno dokumentira.
Samostojnost še ni popolna, vendar je v primerjavi s predhodnim študijem veliko vecja.
Diplomant postopoma dosega stopnjo, ko ob dolocenih omejitvah lahko sam nacrtuje
svoje delo, poskuse, meritve, obdelavo podatkov in smotrno izrabo svojega casa.
Optimalno stanje doseže, ko svoje delo nacrtuje tako, da izrabi vsak trenutek bodisi za
opravljanje poskusov, za obdelavo rezultatov in njihovo vrednotenje.
Nadalje diplomant kaj kmalu ni vec samo izvajalec narocil mentorja, ampak mora o
svojem delu in rezultatih tudi kriticno in kreativno razmišljati ter se pri vrednotenju
rezultatov poglobljeno pogovarjati s svojim mentorjem. Rezultat razgovorov so številne
vmesne odlocitve, ki postopoma vodijo do cilja. Tako se diplomant ob nasvetih in
usmerjanju mentorja privaja na samostojno delo, na analizo rezultatov, sprejemanju
delnih odlocitev in njihovem preverjanju. Najveckrat mora diplomant hkrati upoštevati
vec dejavnikov in rezultatov, ki so medsebojno v bolj ali manj znanem odnosu in iz njih
izlušciti odlocitev ali sklep. Vrsta takih korakov lahko postopoma pripelje do novega
spoznanja ali ugotovitve, kar je eden temeljnih ciljev diplomskega dela.
Diplomant lahko izdela diplomsko delo na Fakulteti za farmacijo, na Zavodu za
farmacijo in preizkušanje zdravil ter v soglasju s Senatom maticne fakultete še na
Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, na Medicinski fakulteti, v farmacevtski
industriji, zdravstvenih zavodih in raziskovalnih inštitutih. Pri delu mora diplomant
strogo upoštevati pravila hišnega in laboratorijskega reda ter pravila o varstvu pri delu.
Mentor se mora pred zacetkom zahtevnih in nevarnih del v sklopu diplomske naloge, pri
delu z nevarnimi, škodljivimi, strupenimi snovmi ali kužnim materialom prepricati, ali
diplomant suvereno obvlada celoten postopek, delo z doloceno napravo ali pozna
lastnosti snovi in materialov, s katerimi dela, oz., ce so zagotovljeni in upoštevani vsi
varnostno-tehnicni pogoji za varno izvedbo dolocene kemicne reakcije ali tehnološkega
procesa. Diplomant mora spoštovati vsa navodila in nasvete mentorja, njegovih
sodelavcev, asistentov in stažistov, ki že imajo ustrezne izkušnje pri delu z napravami ali
snovmi. Kadar pri izvedbi diplomskega dela nastajajo nevarni in za okolje škodljivi
odpadki, mora diplomant upoštevati vsa navodila mentorja in njegovih sodelavcev o
ravnanju z njimi.
Kandidat opravlja diplomsko delo samostojno pod vodstvom mentorja. Redno ga
obvešca o opravljenem delu. Z vednostjo mentorja se lahko posvetuje še z drugimi
sodelavci na maticni fakulteti ali zunaj nje. Diplomant lahko uporablja zunanje usluge, še
zlasti, ce so povezane z materialnimi stroški (razne meritve, analize, slikanja, itd.) le z
mentorjevo predhodnjo odobritvijo in dogovorom o placilu nastalih stroškov.
studij99.doc
Brezpogojno mora upoštevati mentorjeva navodila o varovanju podatkov. Priporocamo
tudi, da diplomant izdela diplomsko nalogo brez daljših prekinitev.
Diplomant med izdelavo svojega diplomskega dela skrbno, natancno, pregledno,
sproti in popolno dokumentira vse poskuse, meritve, analize, procese in druga dela v
svojem laboratorijskem dnevniku. Ceprav je vodenje laboratorijskega dnevnika odvisno
od narave diplomskega dela, pa mora dnevnik vsebovati nekaj splošnih elementov, ki so
skupni vsem laboratorijskim dnevnikom. Dobro voden laboratorijski dnevnik je napisan
tako, da omogoca ponavljanje opisanih poskusov in meritev ne samo avtorju, ampak tudi
drugim.
Ker je laboratorijski dnevnik osnova za pisanje dobršnega dela diplomske naloge je
pomembno, da so v njem zbrani, urejeni in obdelani vsi podatki. Dobro voden
laboratorijski dnevnik je natancni vsakodnevni zapis o opravljenem poskusu, postopku
meritvi in podobno. Poleg naslova (npr.: Sinteza ….., Dolocanje topnosti ...,), datuma in
morebitnega navedka literature mora zapis vsebovati še posebnosti, ki izvirajo iz narave
dela, nadalje opažanja diplomanta njegove opombe, rezultata in njihovo analizo ter svojo
ugotovitev. V prilogi II. predstavljamo dva znacilna primera dobrega laboratorijskega
dnevnika.
Diplomant pri izdelavi dela poleg splošnih, v tem prirocniku navedenih napotkov,
upošteva še specificna navodila, ki izvirajo iz konkretnega dela. Med izdelavo diplome se
mora obnašati kot dober gospodar, kar pomeni, da strokovno, odgovorno, skrbno, varno
in vestno ravna z literaturo, s spojinami, biološkim materialom, priborom, aparaturami in
delovnim mestom. S svojim delom ne sme ovirati dela drugih diplomantov in delavcev
fakultete.
Diplomant konca eksperimentalno delo, ko mentor presodi, da je dosegel zastavljene
cilje diplomske naloge. To je resno opravilo, ki zahteva prav toliko naporov kot
prakticno delo. Ker je drugacne narave, zahteva od diplomanta drugacno pripravo in
organizacijo. Ce se je diplomant na zacetku seznanil s problematiko in kasneje med
delom pri svojem konkretnem problemu prišel do dolocenih spoznanj, mora pred
pisanjem zaceti o vsem premišljati celoviteje in v širših okvirih. Ker ima diplomsko delo
predpisano obliko, so vsebinska snovanja s predpisano obliko omejena.
Predno se diplomant loti pisanja, napravi nacrt, kako bo svoje delo vsebinsko
predstavil ob upoštevanju formalnega okvira, ki ga bomo v nadaljevanju predstavili.
Nacrt je nujno potreben, ker se diplomant na ta nacin izogne naštevanju nepovezanih
vsebin, ki zameglijo dosežke in odvracajo od branja, obenem pa diplomant pokaže in
dokaže, da je svoje delo sposoben predstaviti povezano, celovito in popolno. Ko
diplomant napiše osnutek diplome, s katerim je po kriticnem branju in vrednotenju
studij99.doc
zadovoljen, odda tiskan izvod v branje in pregled mentorju (in somentorju). Razmik
vrstic v oddanem izvodu mora biti obvezno 1,5, da je možno vpisati komentarje. Ce je
potrebno, mentor in diplomant posamezne dele naloge skupno ovrednotita. Popravljen
osnutek (diplomant v besedilo diplome vnese vse popravke in upošteva vse mentorjeve
nasvete) odda diplomant v pregled še predsedniku in clanu diplomske komisije. Njune
pripombe in nasvete po posvetu z mentorjem smiselno upošteva ter ju seznani s
spremembami.
Sledi izdelava koncne oblike (diplomant mora obvezno upoštevati pisna navodila o
oblikovanju naslovnice in prve strani) in vezava diplomske naloge. Diplomant pripravi po
en izvod diplome za vsakega clana komisije, za morebitnega somentorja in zase, torej
najmanj 4 izvode. Po en izvod diplomskega dela odda clanom komisije najkasneje 5
delovnih dni pred datumom zagovora. Predsedniku komisije in mentorju odda vezan
izvod. Diplomant se dogovori s clani komisije za datum zagovora. Zagovorov diplomskih
del ni v juliju in avgustu.
2. NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
Pri pisanju diplomske naloge diplomant osvoji nacin pisanja strokovnega porocila o
opravljenjem raziskovalnem delu. Preprosto izražanje misli v kratkih in jasnih stavkih je
prvo pravilo za pisanje diplomske naloge, drugo pa jedrnat, informativen, strokovno
natancen in pravilen slog pisanja. Ti dve pravili mora diplomant pri pisanju diplomske
naloge upoštevati.
Pisanje diplomske naloge
Pri pregledovanju osnutkov diplomskih nalog mentor in clani komisije pogosto
zasledijo pretirano in slovenskemu jeziku tujo rabo trpnega nacina (pasiva), ki je
posledica naslonitve na tuje vire informacij. Tudi medij kot nacin izražanja ni primeren
za natancno opisovanje reakcij in procesov. Nadalje diplomanti pretirano, nekriticno in
dostikrat brez potrebe uporabljajo tujke. Pravilo je: tujke uporabljamo le, ce ni (ce še ni)
ustrezne slovenske besede oziroma, ce je raba tujke v našem jeziku že ustaljena. Pri
uporabi pravilnih slovenskih strokovnih izrazov je diplomatu lahko v veliko pomoc
Formularium Slovenicum –dodatek k evropski farmakopeji. Vsakoletna izdaja prinaša
posamezne slovenske izraze, nazive, naslove, zahteve in pravila v poenotenem
strokovnem farmacevtskem jeziku.
Diplomant piše diplomsko nalogo v 1. osebi množine; pisanje v 1. osebi ednine je
redkeje uporabljen stil pisanja. Znane in z navedki literature podkrepljene ugotovitve,
studij99.doc
dejstva so opisani v sedanjem casu, nacrt za delo je napisan v prihodnjiku,
eksperimentalno delo, rezultati in ugotovitve pa v preteklem casu.
Nacinu pisanja: 'en stavek - en odstavek' se mora pisec diplome na vsak nacin
izogniti. Tak stil pokaže avtorjevo nezmožnost za predstavitev, razvoj, razširitev in
sklenitev dolocenih misli v zaporedju stavkov, ki so med seboj povezani in tvorijo
sklenjeno celoto v obliki odstavka. Še hujša oblika te hibe je stil: en stavek - eno poglavje
ali podpoglavje. Kaj takega si diplomant lahko privošci le, ko si beleži zamisli za
vsebinsko zasnovo besedila, nikakor pa take oblike ne more izrociti mentorju, kaj šele
clanom komisije. Pretirana 'atomizacija' besedila na številna podpoglavja ne prispeva niti
k oblikovni niti k vsebinski kakovosti besedila hkrati pa kaže na majhno prizadevanje
diplomanta pri oblikovanju besedila diplomske naloge.
Obseg diplomske naloge
Diplomska naloga naj obsega praviloma 60 tipkanih strani. Obsežnejše naloge, zlasti
ce je obsežnost posledica preobširnega uvodnega dela, so nesmiselne, ker praviloma
vsebujejo prevelik delež prispevkov drugih avtorjev. Diploma naj ne bo 'pregledni
clanek', ampak diplomantovo avtorsko delo, kjer so obsegi posameznih poglavij v
ravnotežju. V diplomski nalogi naj diplomant ne navaja ali prepisuje izvajanj in daljših
razlag drugih avtorjev. Namesto tega naj navaja le njihove predpostavke, izhodišca,
ugotovitve in sklepe, ki se neposredno nanašajo na njegovo temo.
Format diplomske naloge
Diplomska naloga ima dolocen format A4 (210 x 297 mm), besedilo je treba napisati
na bel papir s crnimi crkami ter s priporocenimi robnimi razmiki : levi 3,0 cm, desni 2,5
cm; zgornji: 2,5 cm in spodnji: 3.0 cm, razmik vrstic 1,5. Strani so oštevilcene spodaj
sredinsko. Velikost crk za obicajno besedilo je 12 (Times new Roman CE, SL Dutch;
Word for Windows), za naslove poglavij in podpoglavij pa velikost izbere diplomant po
svoji estetski presoji. Prav tako diplomant presodi rabo krepkega tiska oziroma drugih
možnosti, ki jih nudi sodobno oblikovanje besedila. Pogosto diplomanti, nevešci
oblikovanja besedila in/ali rabe urejevalnika besedila, s številnimi nepotrebnimi presledki
in nepotrebnim locevanjem odstavkov s presledki slabo izrabijo površino lista. S tem po
nepotrebnem lahko povecajo obseg diplomske naloge tudi do 25%.
Navajanje literature, slik in preglednic
Diplomant navaja vire (literaturo) med besedilom z arabsko številko v oklepaju na
koncu stavka (npr.: (6)), spojine s podcrtano arabsko številko v krepkem tisku (npr.: 7),
studij99.doc
enacbe s poševno arabsko številko (italic) (npr.: enacba 2), slike so oštevilcene z
arabskimi številkami (npr. slika 1) in preglednice z rimskimi številkami (npr. preglednica
III).
Pri slikah opozarjamo, da njihove neposredne kopije iz knjig in clankov z besedilom v
tujem jeziku v diplomski nalogi niso dovoljene brez dovoljenja avtorjev. Svetujemo
ustrezno prilagoditev slike ali sheme ter slovensko besedilo. Slik in preglednic, ki
skrajšujejo besedilo ali pripomorejo k razumljivosti, naj bo cim vec. Preglednice, slike ali
fotografije morajo biti oštevilcene in navedene v besedilu ter tako naslovljene, da je iz
naslova razvidno, kaj predstavljajo. V besedilo so umešcene neposredno za citatom. Slike
naj bodo pregledne in skladne z besedilom, ki ga podpirajo. V besedilu je naslov
preglednice nad njo, naslov slike pa pišemo pod sliko.
Platnica
Na vezani platnici (priloga III) je napisan celoten naziv ustanove (univerza, fakulteta)
z velikimi tiskanimi crkami 25 mm pod zgornjim robom. Diplomantovo ime in naslov
diplomske naloge sta natiskana z velikimi tiskanimi crkami na sredini, kraj zagovora z
malimi (25 mm od spodnjega roba), leto pa z arabskimi številkami. Kraj in leto sta
locena z vejico.
Pri spremembi priimka med študijem naj diplomantka navede veljavni uradni priimek,
ki mu v oklepaju sledi prejšnji priimek. Enako velja za morebitno spremembo imena.
Naslovna stran
Naslovna stran je enaka platnici, le da je pod slovenskim naslovom diplomske naloge
še angleški naslov (priloga IV).
Naslednja stran
Na naslednji strani diplomant navede mesto (ustanova, inštitut, zavod, labotatorij itd.),
kjer so bile opravljene raziskave, poskusi, analize, statisticna obdelava, racunalniška
obdelava, nato ime in priimek ter naziv mentorja in somentorja (Priloga V). Na koncu se
diplomant, ce želi, zahvali vsem, ki so mu pri nastajanju njegovega diplomskega dela
pomagali. Sledi diplomantova podpisana izjava:
studij99.doc
Izjava
Izjavljam, da sem diplomsko delo samostojno izdelal pod vodstvom mentorja (ime,
priimek, naziv) /in somentorja (ime,
priimek, naziv)./
Diplomantov lastnorocni podpis
3. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE
V nadaljevanju bomo predstavili strukturo diplomske naloge, ki ima vse elemente
znanstvenega clanka in se od njega razlikuje v glavnem samo v uvodnem delu. Z nasveti
in navodili želimo diplomantu prihraniti cas pri odkrivanju formalnih zakonitosti pisanja
in omogociti, da bo lahko vložil vec energije v pripravo za pisanje bistvenih vsebin
diplomskega dela. Predstavili bomo zgradbo diplomskega dela, vsebino in obliko
posameznih poglavij ter opozorili na najpogostnejše napake, ki se jim morajo diplomanti
izogibati.
Diplomsko nalogo sestavljajo vsebinsko razlicna, vendar medsebojno smiselno
povezana in uravnotežena poglavja. Naloga obsega poleg naslova, izjave in vsebine še:
povzetek, seznam okrajšav, uvod, namen dela ali nacrt za delo ali delovno hipotezo,
materiali in metode ali eksperimentalni del, rezultate, razpravo, sklep in literaturo.
Naslov
Naslov mora z nekaj izbranimi besedami predstaviti vsebino in glavni poudarek
diplomskega dela. Pri njegovi izbiri obstaja nevarnost, da je presplošen in lahko zaradi
tega zavaja, ker nakazuje nekaj, cesar v diplomski nalogi ni. Naslednja skrajnost je
preobširen naslov, ki utrudi bralca, še predno ga prebere do konca. Izbira naslova je pri
zanstvenem clanku zelo pomembna, ker je od naslova odvisno, koliko ljudi se bo odlocilo
clanek podrobneje pregledalti ali celo prebrati, po drugi strani pa naj bi bile že v naslovu
kljucne besede, ki opredeljujejo vsebino clanka.
Okvirni naslov naloge je dolocen že v razpisu tem diplomskih nalog, podrobnega pa
doloci mentor, potrdi pa ga fakultetni senat, ki sledi pravilu, da v naslovu ni okrajšav,
kemijskih formul in da ga sestavlja najmanjše možno število besed, ki še ustrezno opišejo
vsebino diplomske naloge.
studij99.doc
Vsebina
Vsebina je pri diplomski nalogi takoj za naslovno stranjo (prvi list) in za stranjo z
navedbo mentorja, zahvalo in izjavo (drugi list). Obsega seznam vseh poglavij in
podpoglavij diplomske naloge, razvršcenih tako, kot se pojavljajo v diplomi. Vsebina je
za naslovom prva stvarna predstavitev strukture in vsebine diplomske naloge, s katero se
sreca bralec.
Diplomant smiselno razdeli diplomsko gradivo na poglavja, podpoglavja in morebiti
še na razdelke, ki jih oštevilci. Predolgi in prezahtevni naslovi poglavij/podpoglavij,
prevelika razpršitev besedila (tri in vec številk pred podpoglavij) delujejo nepregledno in
neprivlacno. Pri pisanju diplomskega dela je iz razumljivih razlogov pisanje vsebine
zadnje na vrsti. Priporocamo, da diplomant vpiše strani šele, ko je v besedilo vnesel
zadnji popravek.
Povzetek
Vsebini sledi povzetek diplomskega dela, dolg najvec eno stran. Taka omejitev prisili
diplomanta, da skrbno pretehta vsako besedo in vsak stavek. Vsebina povzetka mora
bralca seznaniti z jedrom naloge, nacini, metodami in seveda z rezultati ter novimi
spoznanji, ugotovitvami ter zakljucki. Zaradi prostorske omejitve je povzetek zgošcen,
vendar ne suhoparen ali faktografski. Ne sme vsebovati okrajšav in kratic, ker ga to
napravi nepreglednega. V povzetku diplomant pokaže svojo sposobnost, da zna na kratek
in jedrnat nacin predstaviti svoje delo in rezultate, hkrati pa se mora zavedati dejstva, da
bo povzetek poleg naslova deležen najvecje pozornosti bralcev.
Zaželen je prevod povzetka v angleškem jeziku (Abstract)
Seznam okrajšav
Danes prakticno ni nobene veje znanosti, ki ne bi uporabljala okrajšav, kratic in
simbolov. Pri rabi okrajšav in simbolov mora diplomant upoštevati pravilo, da ima isti
simbol/okrajšava lahko samo en pomen v njegovem diplomskem delu. Crka P ne more
biti v diplomi hkrati oznaka za fosfor, permeabilnost, porazdelitveni koeficient ali tlak.
Sodobni urjevalniki besedil omogocajo z razlicnimi nabori znakov dobre rešitve
opisanega problema, zlasti pri elementih in spojinah veljajo mednarodna pravila, za enote
je potrebno sprejeti mednarodni sistem merskih enot. Diplomant mora, ne glede na
uporabljene vire, v svojem diplomskem delu zagotoviti enotnost uporabe posameznega
simbola.
Poznamo splošno znane simbole (npr.: K za kalij, P za fosfor itd.), ki jih ni potrebno
posebej pojasniti, prav tako ni potrebno pojasnevati formule spojin (npr.: NaCl). Manj
studij99.doc
pogostne kratice (npr. ACTH za adrenokortikotropni hormon, ESR za elektronsko
spinsko resonanco itd.) in okrajšave, ki so specificne pri diplomski nalogi, je treba
pojasniti v seznamu okrajšav. Specificne in lastne okrajšave doloci diplomant sam po
svojem premisleku. Besedilo s številnimi okrajšavami in simboli izgubi na preglednosti
in na sporocilni vrednosti ter je za bralca zelo utrudljivo. Uporabo okrajšav opravicuje
samo njihovo pogosto pojavljanje v besedilu. Ce se neka okrajšava pojavi samo enkrat ali
dvakrat, potem je stilo lepše, ce izpišemo celotno besedo.
Seznam okrajšav diplomant uredi po abecednem redu, tehnicno pa to poglavje nastaja
vzporedno s pisanjem besedila diplomske naloge.
Uvod
V uvodu diplomant seznani bralca s podrocjem svoje diplomske naloge tako, da
predstavi njeno znanstveno ozadje, po potrebi osvetli zgodovinski razvoj in poda pregled
relevantnih metod, raziskav, rezultatov in ugotovitev. Ker je uvod kratek pregled
dosežkov številnih raziskovalcev, je razumljivo, da je v njem najvecja gostota navajanja
(citiranja) razlicnih clankov, knjig in patentov. Pri navajanju literature mora diplomant
upoštevati pravilo, da navaja samo objavljene clanke in knjige. Kljub sklicevanju na
dosežke drugih avtorjev mora uvod ostati avtorsko delo diplomanta, kjer razlicne
podatke, stališca in dognanja poveže v gladko berljivo in logicno celoto kot osnovo za
izpeljavo njegovega delovnega nacrta oziroma delovne hipoteze.
Napisati dober uvod pomeni, da mora diplomant premišljati o izbiri vsebin, obsegu
posamezne vsebine glede na druge in o vrstnem redu predstavitve. Diplomant zacne o
zasnovi uvoda premišljati kmalu po zacetku prakticnega dela. Bolj ko se v delo poglablja,
bolj se mu jasnijo problemi in razsežnosti naloge ter popolneje razume svoje delo.
Problematika diplomskega dela ga sili v dodatno izobraževanje na dolocenih podrocjih,
hkrati pa mora v tem casu že zaceti premišljati, katere vsebine bi sodile v uvod njegovega
diplomskega dela. Vsebinska zasnova uvoda nastaja hkrati s prakticnim delom in ob
zakljucku bi moral diplomant že imeti izdelan osnutek zanj. Nasvet: vsebino uvoda naj
diplomant sestavi tako, da bo naslednje poglavje - nacrt za delo - temeljilo na uvodu,
torej bo njegovo logicno nadaljevanje.
Želimo opozoriti na nekatera odstopanja in nerazumevanja pomena in vsebine, ki se
pogosteje pojavljajo pri pisanju tega poglavja. Uvod ni prevod ali prepis kakega clanka,
poglavja iz knjige, uvoda iz magisterija ali doktorata, ampak je pregled, do katerega se je
diplomant pri študiju literature dokopal sam. Nadalje sta pogosti naslednji skrajnosti:
izredno kratek (ena stran) ali preobsežen uvod (do dveh tretjin naloge). Prvi primer
razkriva, da diplomant ne ve, kaj sodi v to poglavje njegove diplomske naloge oziroma se
studij99.doc
ne zaveda vkljucitve svojega dela v širši okvir raziskav. Drugi primer pa daje slutiti, da
izrazita obširnost uvoda skuša zakriti skromnost ostalih poglavij.
Svetujemo dolžino, uravnoteženo z ostalimi poglavji diplomske naloge. Nedopustno
je, da diplomant tu navaja samo splošno znane in casovno odmaknjene podatke ter
spoznanja, ne navede pa najnovejših dognanj s podrocja diplomske naloge. Diplomant
naj v uvodu navaja le literaturo, ki jo je resnicno prebral in preštudiral, hkrati pa naj
navede le nujno potrebna dejstva in podatke o obravnavani tematiki, tako da bo lahko
vsakdo nemoteno prebiral besedilo. Povzemanje kot npr... pri ponovnem vrednotenju
prvotnih ugotovitev (4) so Thomas in sod. (5) ugotovili, da proces vezave lahko
razložimo na vec nacinov ... brez navedbe, kakšne so prvotne ugotovitve in brez
konkretizacije prispevka Thomasa in sod., je za diplomsko nalogo nesprejemljivo, ker ve
za vsebino citata (4) in (5) le diplomant.
Pri pisanju uvoda odsvetujemo že omenjeno nepotrebno razpršitev vsebine.
Namen dela ali nacrt za delo ali delovna hipoteza
Diplomant že v uvodu s primerno izbiro vsebin pripravi temelj za to poglavje, ki je
zelo pomemben del diplome. V tem poglavju diplomant skuša odgovoriti na enostavno
vpršanje: Kaj je problem moje naloge in kako ga nameravam reševati ter rešiti?
Problem naloge mora diplomant kratko in jasno predstaviti. Pri tem se opira na vsebino
predhodnjega poglavja. Sledi njegov nacrt - delovna hipoteza - oziroma zamisel, kako
problem rešiti, ki je podkrepljen z metodami, ki jih bo uporabil za dosego cilja. Dobro
oblikova nacrt oziroma delovna hipoteza pripomoreta k uspešnosti izvedbe naloge in k
njeni kvaliteti. To poglavje diplomant napiše v prihodnjiku.
Materiali in metode
Z vsebino tega poglavja diplomant odgovori na vprašanje: Kako sem prouceval svoj
problem oziroma uresniceval svoj delovni nacrt/hipotezo? Pri pisanju tega poglavja
mora diplomant spoštovati naslednje pravilo: opis uporabljenih materialov in metod mora
biti tako popoln, da je možno brez težav ponoviti njegovo delo. Ce to poglavje ne zadosti
omenjeni zahtevi, je delo unikat, ki ga ni mogoce ponoviti.
V tem poglavju diplomant natancno opiše, katere materiale in metode je pri svojem
delu uporabljal ter kakšne poskuse in procese je izvajal. Poglavje mora vsebovati vse
informacije, potrebne za uspešno ponovitev opisanih reakcij, postopkov meritev itd. Pri
studij99.doc
pisanju tega poglavja se opira na svoj laboratorijski dnevnik. To poglavje je stilno najbolj
razclenjeno na podpoglavja, ki si slede v logicnem zaporedju.
Do tega poglavja so diplomske naloge iz razlicnih podrocij enotne. Specificnost dela
na razlicnih podrocjih narekuje prilagojeno formalno porazdelitev vsebin v tem in
naslednjih poglavjih. V nadaljevanju bomo predstavili le splošne napotke za pisavo.
Možne so razlicne kombinacije poglavij, ki so prikazane na shemi.
Vsebina
Povzetek
Seznam okrajšav
Uvod
Namen dela ali Nacrt za delo
A Materiali in metode B Materiali in metode C Materiali in metode
-priprava vzorcev
-pogoji meritev
Ekspermentalno delo
Rezultati Rezultati Rezultati in razprava
Razprava Razprava
Sklep
Literatura
Priloga ali Dodatek
Diplomant glede na naravo svojega dela smiselno izbere ustrezno kombinacijo
poglavij.
V poglavju Materiali in metode diplomant najprej navede uporabljene kemikalije in
njihovo kakovost, uporabljena topila in njihovo kakovost, sestavo reagentov, ki jih je sam
pripravil; raztopine, ki jih je uporabljal oziroma pripravil; nadalje izvor, sestavo in
kakovost vzorcev; izvor in identifikacijske znacilnosti surovin (npr. rastlinskega porekla);
skratka vse, kar je pri delu uporabljal, mora opredeliti z razpoznavnimi znacilnostmi. Pri
navajanju materialov naj se diplomant v najvecji možno meri izogiba trgovskih imen v
korist uporabe genericnih imen. V primerih, ko se lastnosti uporabljenega materiala
razlicnih proizvajalcev razlikujejo, mora poleg trgovskega imena obvezno navesti tudi
proizvajalca. Nesmiselno je, ce poleg NaCl, p.a. kakovosti navede še proizvajalca. Ko
navaja snovi, ki ustrezajo dolocenim zahtevam (npr. doloceni farmakopeji) navajanje
proizvajalca ni nujno, ce pa zahteve niso natancno dolocene, potem mora navesti
proizvajalca (npr. gojišce za celice).
V drugem delu tega poglavja diplomant po kronološkem principu navede vse metode
- navajanje literature, ce je metoda znana oziroma opis metode, ce je prilagojena ali
modificirana in aparature (tip in proizvajalca), ki jih je pri delu sam uporabljal oziroma so
jih opravili na drugih inštitucijah (razne meritve ali analize). Pri navajanju aparatur se
studij99.doc
diplomant ravna po kriteriju: ali lahko uporabljena aparatura kakorkoli vpliva na rezultat?
Ce diplomant presodi, da uporaba dolocene tehtnice ali magnetnega mešala dolocenega
proizvajalca lahko vplivala na rezultate, potem ju mora navesti med opremo. Pogosto je
aparatura zadovoljivo opisana, manjkajo pa pogoji njene uporabe.
Pogosto je diplomsko delo posveceno eni ali vecim metodam, kar naj diplomant
poudari že v Uvodu. Podobno naj ravna, ce naloga obravnava delo na dolocenem stroju
ali aparaturi. Tudi v tem primeru naj bo princip delovanja omenjene aparature opisan že v
uvodu.
V poglavju Eksperimentalno delo diplomant opiše poskuse in pogoje, pod katerimi jih je
izvajal. Podobno velja za meritve, ki jih je v okviru svojega diplomskega dela opravil.
Velja nacelo, da diplomant citira postopek, metodo, poskus, ce gre za ponavljanje in da
postopek, meritev, sintezo v celoti opiše, ce so pogoji drugacni.
Pri pisanju so pomembne predvsem tri vrline: preglednost, natancnost in
celovitost. Slednja je pogosto problematicna, ker se diplomant mnogokrat nekaterih
znacilnosti rutinskih opravil in postopkov enostavno ne zaveda in jih niti ne opiše.
Primer: v zelo natacno opisanemu postopku je proces sušenja oblikovan takole: ... po
sušenju pri znižanem tlaku, sledi.... Ker diplomant ni navedel pogojev sušenja:
temperature, casa in tlaka (vrste crpalke), niti ni opredelil kriterija, kdaj je predmet
sušenja suh, je tak opis nepopoln.
Ce je potrebno naj poglavje, opremi tudi z ustreznimi slikami, preglednicami in
shemami kemicnih reakcij.
Rezultati
V tem poglavju diplomant odgovari na vprašanje: Kaj sem ugotovil s svojimi
poskusi in meritvami? Rezultate navaja v enakem zaporedju, kot so opisani poskusi,
meritve ali analize, pri cemer upošteva nacelo preglednosti in natancnosti. Ponavadi je to
poglavje najobsežnejši del vsake diplomske naloge, ker je opremljeno s številnimi
slikami, grafi in razpredelnicami. Primarnih rezultatov vecinoma ni potrebno navajati
razen tistih, ki so že prešli nekaj stopenj obdelave (npr. normalizacijo, korelacijo,
statisticno obdelavo itd.). Diplomant se glede na naravo rezultatov odloci, ali jih bo
predstavil z enacbo, numericno (s preglednico) ali graficno (z grafi, histogrami).
Priporocamo, da se odloci za tisto obliko, ki je po njegovem mnenju najprimernejša.
Predstavitev istih rezultatov z enacbo, numericno in graficno (npr. umeritvena krivulja
koncentracij na UV-spektrometru) je nesmiselna in prostorsko potratna.
Pri numericnih rezultatih se pogosto dogodi, da diplomant rezultate meritev, ki so
natancni na dve decimalni mesti po obdelavi z ustrezno programsko opremo prikaže na
studij99.doc
štiri ali vec decimalnih mest, kar nima smiselne osnove. Obširnejše racunalniške izpise,
risbe, obsežne numericne predstavitve meritev, daljša izvajanja in izpeljave lahko
predstavi v posebnem poglavju na koncu diplomskega dela, ki ga naslovi Priloga ali
Dodatek.
Zaradi razlicnosti diplomskega dela obstaja tudi formalna možnost, da se poglavje
Rezultati združi s poglavjem Razprava v enotno poglavje Rezultati in razprava.
Razprava
V tem poglavju, ki je srcika vsake diplomske naloge, diplomant skuša odgovoriti na
vprašanje: Kaj rezultati pomenijo? Tu diplomant svoje delo in rezultate vrednoti in
kriticno analizira, jih primerja z znanimi in objavljenimi podatki iz literature ter tako
opredeli vrednost svojega dela. Ustrezno vrednotenje rezultatov je tisti intelektualni
napor, ki diplomskemu delu da ustrezno veljavo, sicer se lahko zgodi, da celo izredni
rezultati ostanejo zaradi pomanjkljivega vrednotenja brez primerne veljave. Tudi
Razprava je pisana v enakem zaporedju, kot so navedeni rezultati.
V to poglavje spada tudi analiza procesov, poskusov, meritev, itd., ki so dali
nepricakovane rezultate. Diplomant z analizo svojih sistemov in svojega dela skuša najti
razloge, zakaj mu doloceni poskusi, meritve itd., niso uspeli oziroma so bili odzivi
nepricakovani. Pri tem izhaja iz kriticnega odnosa tako do svojega dela kot do aparatur,
pogojev in snovi, ki jih je pri delu uporabljal. Kriticnost v tem delu Razprave je zlasti
pomembna, ker diplomanta navaja na razmišljanje o novih priredbah eksperimentalnega
dela, predlogih izboljšav postopkov in morebitnih novih predpostavkah.
Ker je Razprava intelektualna in kreativna nadgradnja dobljenih rezultatov, naj
diplomanti intenzivno in poglobljeno razmišljajo o snovanju tega poglavja. Pomagajo naj
si z enostavnima vprašanjema: ZAKAJ se kaj dogaja tako, kot kažejo rezultati, in KAJ v
danih okolišcinah rezultati pomenijo.
Iz dosedanjih izkušenj lahko povzamemo, da so diplomanti v zadregi, kaj naj pišejo v
tem pogalvju. Najveckrat je to poglavje po obsegu ne samo silno skromno, ampak
zasledimo v njem tudi nepotrebno in neumestno ponavljanje vsebin iz Uvoda,
Eksperimentalnega dela ali Rezultatov. Po obsegu kratka, nesistematicna, plitva, ozka in
nedorecena razprava razvrednoti vso vloženo delo in rezultate.
Sklep
V tem koncnem poglavju diplomant skrbno oceni opravljeno delo, strni rezultate in
povzame težave, s katerimi se je sreceval. Vanj spadajo tudi ideje, ki so se porodile med
delom in bi lahko bile predmet nadaljnjih raziskav.
studij99.doc
Literatura
Pri pisanju diplomske naloge diplomant uporablja tri vrste virov: objavljene clanke,
knjige in drugo dostopno literaturo. Navedena naj bo samo tista literatura, ki jo je
diplomant prebral, razume njeno sporocilo in je objavljena dognanja uporabil pri pisanju
uvoda, pri sestavljanju delovnega nacrta, pri navajanju metod in pri vrednotenju
rezultatov.
Navedeni viri literature so v tem poglavju v enakem zaporedju, kot se pojavljajo med
besedilom naloge. Diplomant navaja le najpotrebnejše in preverjene vire kot podporo
njegovim navedbam. Smiselno je, da to poglavje sestavlja hkrati s pisanjem uvoda in
drugih poglavij diplomske naloge. Za primer navajamo nekaj razlicnih nacinov citiranja:
Navajanje knjig z enim ali vec avtorji: avtor(ji), naslov dela, izdaja, založba, kraj izdaje,
leto izdaje, strani. Primer: Tyle P: Specialized drug delivery system, Marcel Dekker, New
York, 1990: 310-26.
Navajanje clankov: avtor(ji) clanka, naslov clanka, naslov revije, volumen revije, leto
izdaje revije, strani od ... do. Primer: Srcic S, Kerc J, Urleb U, Kanalec A, Kofler B,
Šmid-Korbar J: Compatibility study between N-acethylcysteine and some commonly
used tablet excipients. J Pharm Pharmacol 1992; 44: 515-8.
Navajanje uradnih listov: naslov pravilnika oz. zakona, letnica, naslov uradnega lista,
letnik, številka, strani od ... do.
Navajanje standardov: naziv standarda in njegova okrajšava, številka, naslov, letnica ter
strani. Pri prvem navajanju standarda diplomant obvezno razloži njegovo kratico.
Navajanje patentov: avtor(ji), naslov patenta, naziv, kratica in številka patenta, letnica
priglasitve oz. objave. (primer: Pecar S, Kikelj D, Urleb U, Sollner M, Marc G, Krbavcic
A, Kotnik V, Wraber B, Simcic S, Ihan A, Klamfer L, Povšic L, Kopitar Z, Štalc A:
Trans-2-acylaminocyclohexyloxyacyldipeptides. United States Patent, Patent number
5,231,216, date of patent Jul. 27, 1993.
-navajanje internetnih virov
http.//www.fda.gov/bbs/topis/news/2005/newo1259,html
studij99.doc
4. DIPLOMSKI IZPIT
Študent opravlja diplomski izpit potem, ko je izpolnil vse obveznosti, dolocene z
vzgojno-izobraževalnim programom in izdelal diplomsko nalogo. Diplomski izpit je
javen in ga diplomant lahko opravi v dnevih, po dogovoru s clani komisije vsak mesec,
razen julija in avgusta.
Diplomant opravlja diplomski izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo predsednik,
mentor, mentor/somentor in clan. Pri imenovanju predsednika in tretjega clana Komisije
fakultetni senat upošteva nacelo, da imenovani clani cimbolj ustrezno pokrivajo glavna
znanstvena in strokovna podrocja farmacije.
Postopek za zagovor
Preden se bo lahko študent prijavil za diplomski izpit, mora oddati v študentski
referat Fakultete za farmacijo:
- prošnjo za diplomski izpit z datumom zagovora (datum in uro predhodno uskladi
s clani komisije)
- indeks z vsemi podpisi,
- originalno spricevalo o koncani srednji šoli,
- rojstni list in
- prijavnico za oceno diplomske naloge.
Diplomant odda po en izvod diplomske naloge clanom komisije najkasneje 5
delovnih dni pred zagovorom. Predsedniku komisije in mentorju odda vezan izvod.
Študentski referat objavi cas opravljanja diplomskega izpita najmanj en teden pred
diplomskim izpitom. Diplomski izpit je praviloma v slovenskem jeziku.
Protokol
Protokol diplomskega izpita je naslednji: kandidat najprej predstavi svoje
diplomsko delo, kar traja najmanj 10 minut in ne dalj kot 20 minut. Diplomant jasno in
pregledno predstavi obravnavano snov, metode dela, rezultate in njihovo ovrednotenje.
Pri tem lahko uporablja racunalniško projekcijo. Prosojnice naj vsebujejo le sheme,
reakcije, razlicne predstavitve rezultatov in procese, nikakor pa ne besedila, ki ga pri
predstavitvi diplomant bere. Ce tega ne upošteva, lahko predsednik komisije prekine
diplomski izpit.
studij99.doc
Po predstavitvi diplomske naloge sledijo vprašanja clanov komisije, ki so
povezana s problematiko diplomske naloge in imajo namen ugotoviti diplomantovo
strokovno razgledanost. Diplomant mora izkazati sposobnost, da zna razložiti in obraniti
v diplomski nalogi zapisane trditve. Diplomski izpit sme trajati skupaj s predstavitvijo
najvec 60 minut.
Koncna ocena študijskega uspeha
Komisija oceni diplomski izpit s koncno oceno od zadostno(6) do odlicno(10) ob
upoštevanju posameznih prispevkov.
Koncno oceno študijskega uspeha sestavljajo:
C: povprecne ocene izpitov in vaj
D: 0,5 x(ocena diplomskega del + ocena predstavitve)
E: ocena odgovorov na vprašanja komisije
Koncna ocena = 0,25x(2xC+D+E)
V primeru neuspešnega zagovora, doloci predsednik po posvetu s clani komisije
ponovni rok za diplomski izpit, ki pa ni krajši od enega meseca.
Diplomant dobi v študentskem referatu po uspešno opravljenem diplomskem
izpitu zacasno potrdilo, da je koncal študij na Fakulteti za farmacijo. Diplomo, ki je javna
listina, vroci diplomantu dekan, na svecani podelitvi diplom skupaj s prilogo k diplomi.
studij99.doc
5. PRILOGE
Priloga I: Prošnja za dvig teme diplomske naloge
Ime in priimek
Naslov absolventa/ke
Senatu Fakultete za farmacijo
Aškerceva 7, Ljubljana
Prošnja za dvig teme diplomske naloge
Podpisani/a absolvent/ka (ime in priimek - UP Farmacija oz. VSP Laboratorijska
biomedicina )…………………………………. v šol. letu ..............., prosim senat
Fakultete za farmacijo, dami odobri izdelavo diplomskega dela z naslovom
...………. (tocen naslov diplomske naloge) pod mentorstvom .....………...... (naziv,
ime in priimek mentorja in somentorja).
Izjavljam, da imam opravljene vse študijske obveznosti.
Obrazložitev: Napišite kratko obrazložitev vsebine teme .
Oznacite, ce je vsebina diplomske naloge del aplikativnih raziskovalnih
projektov z gospodarstvom:
? Lek ? Krka ? drugo ? ni del projektov
Podpis mentorja Podpis absolventa/ke
Priloga:
Fotokopija indeksa
(prva stran ter strani, ki izkazujejo opravljene študijske obveznosti: izpite in vaje)
Ljubljana, ..............
studij99.doc
Priloga II: Primer organizacije strani laboratorijskega dnevnika:
A Diplomsko delo na katedri za farmacevtsko kemijo
Stran v dnevniku Datum:
Oznaka spojine:
Kemicna reakcija, formule in molske mase:
Literatura, ce gre za ponavlja nje opisane sintezo:
Kolicine reagentov v g in molih in topil v ml (g) (po potrebi tudi kakovost reagentov in
topil):
Opis dela: diplomant opiše postopek, zabeleži vrednosti njegovih posameznih
parametrov (temperaturo, tlak, cas, koncentracije, pH-vrednosti) in
dokumentira spremljanje nastajanja izdelka (kromatograme, mobilne
faze), izracuni.
Opis izolacije izdelka (postopkov) in cišcenja:
Osebni komentar: zabeležba raznih opažanj in morebitnih ugotovitev ter sugestije
za spremembe postopka
Rezultat: izkoristek, tališce/vrelišce, Rf (mobilna faza), IR (nacin), UV (topilo,
koncentracija), MS (tehnika), NMR (topilo), sucnost (T, koncentracija
topilo), elementna analiza: ugotovljene in izracunane vrednosti
Sklepi in ugotovitve:
Vsak diplomant ima svoj sistem oznacevanja spojin, ki ga doloci mentor na zacetku
za vsakega diplomanta posebej. Diplomant uporablja oznake za svoje spojine tudi pri
spektroskopskih ter drugih analizah in ne nazadnje zato, da se njegova spojina ne bi
pomešala s spojinami drugih diplomantov in delavcev na katedri, npr. pri shranjevanju v
hladilniku.
studij99.doc
Priloga II: Primer vodenja diplomantovega laboratorijskega dnevnika:
B Diplomsko delo na katedri za farmacevtsko tehnologijo
Datum:
Materiali: ime, oznaka, izdelovalec, šifra
Priprava vzorca: sestava in tehnološki postopek za pripravo posamezne vrste
pripravkov, npr. granulati, tablete, raztopine, disperzije, geli itd.
Številka poskusa/meritve in vrsta poskusa:
npr. reološke meritve, sprošcanje, meritve kontaktnega kota, itd.
Laboratorijski pogoji in eksperimentalni pogoji:
naprava, pogoji delovanja, tlak, temperatura, pH, koncentracija itd.
Kratek opis dela
Rezultati meritev: Primarno, z meritvami pridobljene podatke smiselno razvrstimo v
razpredelnice, nato pa statisticno obdelamo in ustrezno graficno
predstavimo.
Osebni komentar in opombe: morebitne težave (pogoji meritev, priprave vzorcev) pri
delu na posamezni napravi, predlogi izboljšav....
studij99.doc
Priloga III: Vsebina in oblika platnice
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA FARMACIJO
SAŠA MLEKUŽ
DIPLOMSKA NALOGA
UNIVERZITENI ŠTUDIJ FARMACIJE ALI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ
LABORATORIJSKE BIOMEDICINE
Ljubljana, 2006
studij99.doc
Priloga IV: Naslovna stran
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA FARMACIJO
SAŠA MLEKUŽ
VREDNOTENJE VISKOELASTICNIH LASTNOSTI HIDROGELOV
ŽELATINE Z OSCILACIJSKO METODO
EVALUATION OF VISCOELASTIC PROPERTIES OF
GELATINE HYDROGELS WITH OSCILLATION METHOD
Ljubljana, 2008
studij99.doc
Priloga V: Informacija o mestu izdelave diplomske naloge in mentorju ter izjava
Diplomsko nalogo sem opravljal/a na Fakulteti za farmacijo (inštitutu, zavodu,
fakulteti, itd.) pod mentorstvom (naziv, ime in priimek mentorja in
somentorja). Spektroskopske meritve, elementne analize, mikroskopijo in
druga merjenja so opravili… ….(diplomant navede laboratorije, fakultete,
inštitute itd., katerih usluge je uporabljal pri svoji diplomski nalogi.
Ce želi, se diplomant na tem mestu zahvali vsem, ki so mu pri nastajanju
diplomske naloge pomagali.
Izjava
Izjavljam, da sem diplomsko nalogo samostojno izdelal pod mentorstvom
(naziv, ime in priimek mentorja).
Diplomantov lastnorocni podpis
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Oblikovanje diplomske naloge,tehnično oblikovanje, diploma Seznam forumov -> Izdelava magistrske naloge Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.