Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

DIPLOMA-VEZAVA, DIPLOMA-LEKTURA,DIPLOMA-POMOČ,DIPLOMSKA NALOGA

MojSTUDIJ.com - ŠTUDENTJE, DIPLOMANTI, PODJETNIKI, STARŠI-POZOR!!

Spletna stran www.MojSTUDIJ.com nudi pomoč rednim in izrednim študentom pri dokončanju študijskih obveznosti, prav tako pa nudi ugodno VEZAVO, KOPIRANJE in POMOČ (npr. pri seminarski-seminarska, diplomi-diplomska ali magistrski nalogi-magistrska naloga).

* Ali ste že zaključili z vsemi študijskimi obveznostmi?
* Ali imate le preprosto težave pri posameznem izpitu/predmetu?
* Ali zgolj potrebujete vrhunsko lekturo Vašega teksta?
* Morda le pomoč pri oblikovanju ali pri pripravi prezentacije?
* Ali Vam manjka le še zaključno diplomska naloga (ugodna vezava)?
* Ali zaradi predolgih delavnikov preprosto ne najdete časa za pripravo sklepnega študijskega dejanja-diplome?
* In ob vsem tem Vas še preganja čas, ker imate obilo obveznosti doma ali na delovnem mestu?

Ne skrbite, imamo rešitev!

MojSTUDIJ.com - Vrhunska pomoč in svetovanje pri študiju !!

>> Opozorili bi radi na zelo pomembno dejstvo, da je na spletu ogromno zavajajočih ponudnikov (ponudb), ki temeljijo na principu »PRIJETNEGA POPOLDANSKEGA ŠTUDENTSKEGA KROŽKA OZIROMA DRUŽENJA«, kjer Vam LE v nekaj dneh prekopirajo celotno, ŽE PREUČENO IN ŽE UPORABLJENO IN ŽE PREDSTAVLJENO TEMATIKO ŽE ODDANEGA IN ZAGOVARJANEGA DIPLOMSKEGA ALI MAGISTRSKEGA DELA, za »SIMBOLIČNO« ceno. TOVRSTNI PONUDNIKUI NIMAJO NOBENE VEZE Z RAZISKOVALNO DEJAVNOSTJO TER MEČEJO SLABO LUČ IN PRIZVOK NA RESNO RAZISKOVALNO DELO. Vse naše naročnike pozivamo, da naj bodo pri izbiri ponudnika sila pozorni, saj gre pri raziskovalnemu delu nenazadnje za cilj ugotoviti in dognati nova dejstva in NE REPRODUCIRATI DOGNANJA NEKOGA DRUGEGA. Gre za protipravno oziroma kazensko dejanje.<<

Kontakt:

info@mojstudij.com
http://www.mojstudij.com

[b]

mojstudij

Na osnovi določil 314. čl. Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM – UPB8, Ur. l. RS št. 1/10) in v skladu s 6. točko 1. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru je Senat Ekonomsko-poslovne fakultete na seji dne 18. 3. 2011 sprejel

PRAVILNIK O POSTOPKU PRIPRAVE IN ZAGOVORA ZAKLJUČNIH DEL NA EPF

I SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen
(1) S tem pravilnikom se ureja postopek priprave in zagovora zaključnega dela na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu Ekonomija 96' in visokošolskem strokovnem študijskem programu Poslovna ekonomija 96'. Zaključno delo študijskih programov Ekonomija 96' in Poslovna ekonomija 96' je diplomsko delo.

(2) S tem pravilnikom se ureja postopek priprave in zagovora zaključnega dela na univerzitetnem študijskem programu I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in na visokošolskem strokovnem študijskem programu I. stopnje Poslovna ekonomija. Zaključno delo študijskih programov I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in Poslovna ekonomija je delo diplomskega seminarja.

(3) S tem pravilnikom se ureja tudi postopek priprave in zagovora zaključnega dela za tuje študente, ki opravljajo obveznosti v okviru programa Socrates Erasmus.

2. člen
(1) V tem pravilniku se izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2 POSTOPEK PRIPRAVE IN ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA

2.1 PRIJAVA DIPLOMSKEGA DELA

2.1.1 Izbira teme diplomskega dela

3. člen
(1) Študent univerzitetnega študijskega programa Ekonomija 96' oz. visokošolskega strokovnega programa Poslovna ekonomija 96' lahko ob soglasju predvidenega mentorja prijavi temo, ko mu manjkata največ dva izpita.

4. člen
1) Študent izbere temo diplomskega dela na osnovi razpisanih tem ali po lastni presoji v dogovoru s predvidenim mentorjem. V vsakem primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti tako soglasje predvidenega mentorja, kakor tudi njegovo strinjanje z mentorstvom.

2) Študent temo diplomskega dela izbere iz vsebine predmetov študijskega programa, v katerega je vpisan ali iz vsebin drugih sorodnih študijskih programov, lahko tudi iz tujine. Vsebina diplomskega dela mora biti iz vsebine študijske smeri, na kateri je študent vpisan.

3) Če želi kandidat diplomirati na dveh študijskih smereh, mora praviloma izdelati diplomsko delo za vsako smer študija posebej. Če želi izdelati samo eno diplomsko delo, mora prijaviti tako temo, ki mora biti vsebinsko zasnovana tako, da so v njej enakovredno zastopane vsebine obeh študijskih smeri, tako da bo diplomsko delo po obsegu in vsebini zadostilo zahtevam obeh študijskih smeri. V takem primeru potrdijo temo diplomskega dela mentor (somentor) in predstojnika študijskih smeri, na katerih je kandidat vpisan.

5. člen
(1) Mentor pri izdelavi diplomskega dela mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je nosilec predmeta, s katerega je pretežna vsebina diplomskega dela, in v okviru katerega bo opravljeno diplomsko delo;
• je habilitiran najmanj v naziv, ki še omogoča izvajanje predavanj na stopnji, na kateri kandidat opravlja diplomsko delo, je pri predmetu, v okviru katerega bo kandidat opravljal diplomsko delo, kakor koli vključen v njegovo izvedbo in je vsaj petino polnega delovnega časa redno zaposlen na Univerzi v Mariboru;
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je pogodbeno zaposlen na EPF, ali visokošolski učitelj iz tujine, če se vsebina diplomskega dela nanaša na predmet, ki ga je predaval gostujoči visokošolski učitelj ali pa ga je študent opravil na drugi univerzi (npr. študenti, vključeni v projekt Socrates/Erasmus ali v druge oblike izmenjave študentov).

(2) Somentor pri izdelavi diplomskega dela (v primeru interdisciplinarne teme) mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki izvaja pedagoški proces na področju, s katerega je pretežna vsebina diplomskega dela;
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji, in je zaposlen v gospodarstvu, državni upravi, družbenih dejavnostih oz. v drugih strokovnih institucijah, kulturi ali družbenih dejavnostih, ki so vsebinsko povezane s področjem diplomskega dela;
• je na ustreznem področju habilitiran nosilec ali izvajalec predmeta, ki ni akreditiran v študijskem programu, v katerega je vpisan študent, če je diplomsko delo zasnovano interdisciplinarno;
• je visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je študent vpisan. To je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti (npr. projekt Socrates/Erasmus ali druge oblike mednarodnega sodelovanja med univerzami);
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji in je registriran kot raziskovalec, zaposlen pa je na drugi instituciji ali v podjetju v Sloveniji.

(3) Somentor pri diplomskem delu (v primeru interdisciplinarne teme) je lahko tudi asistent pri predmetu, pri katerem je pripravljeno diplomsko delo, če bo bistveno doprinesel h kakovosti diplomskega dela.

2.1.2 Prijava teme diplomskega dela

6. člen
(1) Študent prijavi temo na posebnem obrazcu (Priloga 1), ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Študent odda pisno prijavo s soglasjem mentorja in potrebnimi dokazili v Oddelku za študentske in študijske zadeve fakultete.

(3) Obrazcu za prijavo teme študent priloži »dispozicijo diplomskega dela«, ki naj vsebuje:
1. naslov teme,
2. opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela,
3. cilje in teze diplomskega dela,
4. predpostavke in omejitve diplomskega dela,
5. predvidene metode diplomskega dela,
6. predvideno strukturo poglavij (kazalo),
7. seznam predvidenih virov.

2.1.3 Potrditev teme diplomskega dela

7. člen
(1) Ko Oddelek za študentske in študijske zadeve prejme prijavo teme diplomskega dela, preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za njeno potrditev. V primeru, ko študent izpolnjuje pogoje za prijavo teme, Oddelek za študentske in študijske zadeve v roku 5 delovnih dni od prejema popolne vloge le-to z vsemi prilogami posreduje mentorju in predstojniku pristojne smeri.

(2) Predstojnik smeri v roku 5 delovnih dni poda pisno soglasje k temi, mentorju in morebitnemu somentorju, lahko predlaga spremembo teme oz. vsebine diplomskega dela ali predlaga drugega mentorja oz. somentorja. V slednjem primeru o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezno dopolnitev prijave.

(3) Predlagano temo diplomskega dela s predvidenim mentorjem in morebitnim somentorjem preveri dekan ali pooblaščeni prodekan, ki lahko prijavo teme v roku 5 dni vrne mentorju ali študentu v dopolnitev, če se z njo ne strinja. Hkrati določi tudi rok, v katerem je potrebno vlogo dopolniti. Če nima pripomb, v roku 5 delovnih dni izda sklep o diplomskem delu. (Priloga 2).

(4) Rok za izdelavo in oddajo diplomskega dela je 1 leto z možnostjo podaljšanja za 1 leto. Rok se navede v sklepu o diplomskem delu.

2.1.4 Evidentiranje potrjene teme diplomskega dela

8. člen
(1) Sklep o diplomskem delu prejme študent, kopijo sklepa mentor in morebitni somentor, en izvod pa arhivira Oddelek za študentske in študijske zadeve.

(2) Oddelek za študentske in študijske zadeve vodi evidenco izdanih sklepov o diplomskem delu.

9. člen
(1) Kandidat lahko med pisanjem diplomskega dela predlaga spremembo naslova odobrene teme. Če ostane pretežni del vsebine teme nespremenjen, lahko spremembo naslova odobri mentor, potrdita pa jo predstojnik smeri in pristojni prodekan, hkrati pa s posebnim obrazcem "Prijava spremembe teme diplomskega dela (mentorja)" (Priloga 3) o tem obvesti strokovno službo, ki vodi evidenco odobrenih tem.

(2) Če pride med mentorjem (somentorjem) in kandidatom med pisanjem diplomskega dela do nesoglasja, ki kaže na to, da tvorno sodelovanje med njima ni več mogoče, imata kandidat in mentor (somentor) pravico zahtevati spremembo. O tem pisno obvestita predstojnika študijske smeri, ki lahko v dogovoru s predstojnikom katedre predlaga zamenjavo mentorja ali somentorja na ustreznem obrazcu "Prijava spremembe teme diplomskega dela (mentorja)" (Priloga 3). Kadar kandidat enostransko odstopi od prijavljene teme in/ali dodeljenega mentorja, mora o tem pisno obvestiti mentorja in predstojnika smeri. Kandidat ne more prijaviti nove teme diplomskega dela, dokler Oddelek za študentske in študijske zadeve iz evidence tem diplomskih del ni izločila teme, ki jo je kandidat prvotno prijavil.

2.2 PRIPRAVA DIPLOMSKEGA DELA

2.2.1 Vsebina in oblika diplomskega dela

10. člen
(1) Na podlagi sklepa o diplomskem delu študent po mentorjevih navodilih oblikuje vsebino diplomskega dela, pri tem se lahko delovna dispozicija delno tudi spremeni, če narava obravnavanega problema to zahteva.
(2) Če študent po poteku roka, ki je določen v izdanem sklepu o diplomskem delu, ne odda diplomskega dela, se lahko ista tema, razen v odobrenih izjemah, dodeli drugemu študentu.

(3) Študent lahko zaprosi za podaljšanje veljavnosti teme diplomskega dela, če ima za to utemeljene razloge, z obrazcem »Prošnja za podaljšanje teme diplomskega dela« (Priloga 4).

11. člen
1. Diplomsko delo mora biti napisano skladno s pravili knjižnega jezika ter strokovno in avtorsko korektno.

2. Podrobnejša napotila za pisanje prijave teme in diplomskega dela so določena v posebnih navodilih, ki so zapisana v prilogi 5 in so sestavni del tega Pravilnika.

12. člen
(1) Študenti pripravijo diplomsko delo v slovenskem jeziku s povzetkom v tujem jeziku.
(2) Študenti lahko pripravijo diplomsko delo v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen z ustreznim aktom Univerze v Mariboru.

2.2.2 Evidentiranje prispelega diplomskega dela

13. člen
(1) Študent odda diplomsko delo v sistem DKUM, kjer se po vnosu dela v sistem, generira poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo. Študent ob oddaji dela vnese svoj in mentorjev e-mail naslov, kamor bo poslano poročilo. Poročilo, ki ga prejme študent po elektronski pošti, skupaj z ustreznim številom mehko vezanih kopij in elektronsko verzijo (CD) odda v Oddelek za študentske in študijske zadeve.
Študent odda 3 izvode (če je bil imenovan tudi somentor pa 4 izvode) diplomskega dela ter še nepodpisano izjavo o ustreznosti diplomskega dela v Oddelek za študentske in študijske zadeve (Priloga 6).

(2) Oddelek za študentske in študijske zadeve takoj po prejetju posreduje mentorju in morebitnemu somentorju: poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo en mehko vezan izvod in elektronsko verzijo(CD), po interni pošti. (Oddelek za študentske in študijske zadeve ima dostop do baze generiranih poročil o morebitnem plagiatorstvu vseh del v DKUM.) Oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje mentorju in morebitnemu somentorju tudi obrazec - izjavo o ustreznosti diplomskega dela.
Oddelek za študentske in študijske zadeve prejeto diplomsko delo evidentira ter preveri izpolnjevanje pogojev za njegov zagovor. Ko je študent opravil vse ostale s študijskim programom predpisane študijske obveznosti razen zagovora diplomskega dela, oddelek v roku 5 delovnih dni o tem obvesti dekana EPF.

(3) Mentor in morebitni somentor vrneta v Oddelek za študentske in študijske zadeve odpisan obrazec - izjavo o ustreznosti diplomskega dela, kjer potrdita tudi, da sta pregledala in preverila poročilo o plagiatorstvu.

(4) Po imenovanju komisije za zagovor diplomskega dela, oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje izvode ostalim članom komisije.

2.2.3 Imenovanje komisije za zagovor diplomskega dela

14. člen
(1) Oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje obrazec Predlog za imenovanje komisije za zagovor diplomskega dela (Priloga 7a) mentorju, predstojniku smeri in dekanu oziroma prodekanu. Mentor določi datum in kraj zagovora diplomskega dela. Podpisani obrazec s strani mentorja, predstojnika usmeritve ter dekana oziroma prodekana prejme ponovno Oddelek za študentske in študijske zadeve.
(2) Dekan je dolžan v roku 5 delovnih dni od prejema obvestila na predlog mentorja in predstojnika smeri s sklepom imenovati Komisijo za zagovor diplomskega dela (Priloga 7).
(3) Komisija za zagovor diplomskega dela je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh članov. Mentor oz. somentor ne moreta biti predsednik komisije, temveč sta lahko le njena člana. V komisiji morata biti vsaj dva izvoljena visokošolska učitelja oz. sodelavca s predmetnega področja, v katero je uvrščeno diplomsko delo. Predsednik komisije mora biti izvoljen v naziv visokošolskega učitelja.
(4) V sklepu o imenovanju komisije se hkrati določi tudi datum in kraj zagovora diplomskega dela. Sklep prejmejo člani komisije in študent, pred zagovorom se le-ta tudi javno objavi na oglasni deski EPF, najmanj 8 dni pred zagovorom. Krajši rok za obveščanje kandidata o datumu zagovora je dovoljen samo v izjemnih primerih in na izrecno željo kandidata.
(5) O morebitni odložitvi zagovora zaradi nujnih in nepredvidenih dogodkov mora Oddelek za študentske in študijske zadeve v dogovoru s prodekanom za izobraževalno dejavnost takoj pisno (s telegramom) obvestiti kandidata in mu najkasneje v 8 dneh sporočiti nov datum zagovora diplomskega dela. Če kandidat iz objektivnih razlogov ne more priti na zagovor v razpisanem terminu, mora o tem nemudoma obvestiti Oddelek za študentske in študijske zadeve. Če kandidat ne pride na zagovor in svoje odsotnosti pravočasno ne opraviči, se šteje, da zagovor ni bil možen zaradi neizpolnjevanja kandidatove obveznosti. Največ 90 dni po datumu prvotnega zagovora predsednik komisije razpiše nov termin zagovora. Postopek obveščanja o datumu zagovora je opisan v odstavku (4) tega člena.

2.3 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA

15. člen
(1) Zagovor diplomskega dela poteka v slovenskem jeziku, lahko pa poteka v tistem tujem jeziku, v katerem je bilo diplomsko delo napisano, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
• diplomsko delo zagovarja tuji gostujoči študent,
• mentor oz. somentor študentu je visokošolski učitelj iz tujine,
• pri izvajanju diplomskega dela sodeluje gostujoči visokošolski učitelj ali visokošolski učitelj iz tujine,
• diplomsko delo se opravlja pri programih tujih jezikov.

2.3.1 Postopek zagovora diplomskega dela

16. člen
(1) Zagovor diplomskega dela je javen in se izvede na naslednji način:

1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta, nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zagovor diplomskega dela in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Študent predstavi svoje diplomsko delo, zlasti namen oz. cilje, ki jih je zasledoval pri izdelavi, metode dela, pomembnejše ugotovitve in uporabnost rezultatov dela.
3. Čas predstavitve diplomskega dela je omejen na največ 15 minut.
4. Mentor (somentor) preda predsedniku komisije pisno poročilo, v katerem prikaže formalne in vsebinske značilnosti diplomskega dela, potek in metodologijo raziskovanja, glavne ugotovitve, odlike in slabosti ter svojo oceno, izvleček iz pisnega poročila pa lahko tudi ustno predstavi.
5. Prvi postavi študentu vprašanja mentor. Svoja vprašanja postavijo tudi preostali člani komisije, z dovoljenjem predsednika komisije pa tudi drugi prisotni.
6. Študent odgovori na zastavljena vprašanja.
7. Komisija v odsotnosti študenta in drugih navzočih sklepa o uspešnosti zagovora ter poda oceno. Pri oceni diplomskega dela se upošteva kakovost diplomskega izdelka in opisa opravljenega dela v predloženi pisni obliki ter kakovost študentove predstavitve diplomskega dela in odgovorov na zastavljena vprašanja na način, določen s študijskim programom.
8. Skupni čas zagovora diplomskega dela praviloma ne sme presegati 30 minut.
9. Predsednik komisije za zagovor diplomskega dela študentu pred prisotnimi sporoči rezultat zagovora ter pridobljeni strokovni naslov, v kolikor je bil zagovor uspešen.
10. O zagovoru se vodi zapisnik. Predsednik komisije vpiše oceno v zapisnik o zagovoru diplomskega dela. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije (Priloga Cool

.
11. Po uspešnem zagovoru diplomskega dela Oddelek za študentske in študijske zadeve pošlje en vezan izvod diplomskega dela v knjižnico EPF.
12. V primeru, da komisija kakovost študentove predstavitve diplomskega dela in odgovorov na zastavljena vprašanja, s tem pa tudi zagovor diplomskega dela oceni kot neuspešnega, prejme študent kopijo podpisanega zapisnika o zagovoru diplomskega dela, na osnovi katerega lahko v roku 5 delovnih dni na EPF vloži prošnjo za ponovni zagovor. Kandidatu se omogoči ponovitev zagovora v roku treh mesecev in izda sklep o ponovitvi zagovora pred komisijo v isti sestavi.
13. Možna je samo ena ponovitev zagovora diplomskega dela. Če tudi v drugem poskusu zagovor ni uspešen, mora študent v skladu z določili tega pravilnika prijaviti novo temo.

17. člen
(1) Predsednik komisije za zagovor diplomskega dela praviloma še isti dan dostavi podpisani zapisnik o zagovoru diplomskega dela z vso dokumentacijo Oddelku za študentske in študijske zadeve, ki ga vloži v osebni karton študenta – diplomanta.
(2) Na osnovi zapisnika o uspešno opravljenem zagovoru Oddelek za študentske in študijske zadeve izračuna diplomantovo zaključno oceno študija.
(3) Študent v diplomsko delo vnese morebitne manjše popravke dela, ki so potrebni po zagovoru. Študent je dolžan najkasneje v roku 14 dni po zagovoru oddati trdo vezan izvod diplomskega dela v Oddelek za študentske in študijske zadeve. V kolikor so v diplomskem delu popravki oz. spremembe, študent ponovno odda končno verzijo diplomskega dela v sistem DKUM. Ob tem odda tudi izjavo o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda diplomskega dela in o dovoljeni objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9), EPF pa diplomantu izda ustrezno potrdilo o diplomiranju (Priloga 12).
(4) V primeru, da je zaključno delo vezano na določenega naročnika, se lahko za zagotavljanje konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika določi datum odloga javne objave, ki pa ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora, kar se navede v izjavi o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda zaključnega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9).
(5) Zapisnik o zagovoru diplomskega dela je dokument, ki v primeru zaključka študija z diplomskim delom omogoča promocijo diplomanta v doseženi strokovni naslov in podelitev diplome.

3 POSTOPEK PRIPRAVE IN ZAGOVORA DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA

18. člen
(1) Študenti dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in visokošolskega strokovnega programa I. stopnje Poslovna ekonomija študijski program zaključijo, ko uspešno opravijo vse s študijskim programom predpisane obveznosti, med njimi tudi delo diplomskega seminarja.
(2) Če želi kandidat diplomirati na dveh študijskih usmeritvah, mora izdelati delo diplomskega seminarja za vsako usmeritev študija posebej.

3.1. PRIJAVA DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA
3.1.1 Izbira teme dela diplomskega seminarja

19. člen
(1) Prodekan za izobraževanje v začetku zimskega semestra pozove vse potencialne mentorje na katedrah, ki ne izvajajo svojih usmeritev, da pripravijo predloge tem za dela diplomskih seminarjev za študente posameznih (ali pa tudi vseh skupaj) študijskih usmeritev, ki jih prodekan nato posreduje predstojnikom usmeritev do konca zimskega semestra.
(2) Predstojniki usmeritev do konca zimskega semestra zberejo naslove tem za dela diplomskih seminarjev, ki jih predlagajo vsi potencialni mentorji, ki sodelujejo pri usmeritvenih predmetih usmeritve in/ali skupnih predmetih programa in sicer toliko, da je število tem oziroma študentov usmeritve približno enakomerno razporejeno po učiteljih.
3. V prvem tednu letnega semestra je na urniku prvi del diplomskega seminarja (od 2-4 ure), kjer študentom predstojnik usmeritve predstavi razpisane teme, med njimi tudi obvezno vse teme iz 1. odstavka 19. člena, ter poda navodila za pisanje dela diplomskega seminarja (Priloga 5). Študenti si razdelijo teme oziroma prediskutirajo lastne predloge teme za delo diplomskega seminarja. Predstojnik usmeritve je odgovoren za enakomerno porazdelitev prijavljenih tem po mentorjih.

20. člen
(1) Mentor pri izdelavi dela diplomskega seminarja mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je nosilec predmeta, s katerega je pretežna vsebina dela diplomskega seminarja, in v okviru katerega bo opravljeno zaključno delo;
• je habilitiran najmanj v naziv, ki še omogoča izvajanje predavanj na stopnji, na kateri kandidat opravlja zaključno delo, je pri predmetu, v okviru katerega bo kandidat opravljal delo diplomskega seminarja, kakor koli vključen v njegovo izvedbo in je vsaj petino polnega delovnega časa redno zaposlen na Univerzi v Mariboru;
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je pogodbeno zaposlen na EPF, ali visokošolski učitelj iz tujine, če se vsebina dela diplomskega seminarja nanaša na predmet, ki ga je predaval gostujoči visokošolski učitelj ali pa ga je študent opravil na drugi univerzi (npr. študenti, vključeni v projekt Socrates/Erasmus ali v druge oblike izmenjave študentov).

(2) Somentor pri izdelavi dela diplomskega seminarja (v primeru interdisciplinarne teme) mora izpolnjevati enega od spodaj navedenih pogojev:
• je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki izvaja pedagoški proces na področju, s katerega je pretežna vsebina dela diplomskega seminarja;
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji, in je zaposlen v gospodarstvu, državni upravi, družbenih dejavnostih oz. v drugih strokovnih institucijah, kulturi ali družbenih dejavnostih, ki so vsebinsko povezane s področjem dela diplomskega seminarja ;
• je na ustreznem področju habilitiran nosilec ali izvajalec predmeta, ki ni akreditiran v študijskem programu, v katerega je vpisan študent, če je delo diplomskega seminarja zasnovano interdisciplinarno;
• je visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je študent vpisan. To je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti (npr. projekt Socrates/Erasmus ali druge oblike mednarodnega sodelovanja med univerzami);
• ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji in je registriran kot raziskovalec, zaposlen pa je na drugi instituciji ali v podjetju v Sloveniji.

(3) Somentor pri delu diplomskega seminarja (v primeru interdisciplinarne teme) je lahko tudi asistent pri predmetu, pri katerem je pripravljeno delo diplomskega seminarja , če bo bistveno doprinesel h kakovosti dela diplomskega seminarja.

3.1.2. Prijava teme dela diplomskega seminarja

21. člen
(1) Do petega tedna letnega semestra je na urniku drugi del diplomskega seminarja, kjer študenti predstavijo svoje osnutke dispozicije del diplomskih seminarjev (približno 4 ure). Delo poteka po skupinah, ki jih vodijo posamezni mentorji. Dispozicija dela diplomskega seminarja naj vsebuje:
- naslov teme (v slovenskem in angleškem jeziku),
- opredelitev oz. opis problema, ki je predmet dela diplomskega seminarja,
- cilje in teze dela diplomskega seminarja,
- predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja,
- predvidene metode dela dela diplomskega seminarja,
- predvideno strukturo poglavij (kazalo),
- seznam predvidenih virov.
(2) V kolikor študent v roku dvanajstih mesecev po zaključku zadnjega semestra, ne opravi zagovora dela diplomskega seminarja, mora temo ponovno prijaviti (tema diplomskega seminarja bo po tem roku namreč brisana iz evidence obveznosti študenta).

22. člen
(1) Po zaključenem drugem delu diplomskega seminarja študenti do konca maja oddajo mentorju in predstojniku usmeritve prijavni obrazc. (Priloga 10).
(2) Če študent teme ne prijavi do konca maja zadnjega letnika, ga na osnovi seznama (pripravi in obvesti referat) študentov usmeritve, ki še niso prijavili teme diplomskega seminarja predstojnik usmeritve pozove, da v roku 15 dni od prejema tega poziva to stori. V primeru, da se študent tudi na ta poziv ne odzove, mu lahko glede na predlog predstojnika usmeritve in določila 19. člena, 3. odstavek tega pravilnika komisija članice, pristojna za študijske zadeve, dodeli temo iz nabora razpisanih tem ali po lastni presoji, ter mu določi mentorja in morebitnega somentorja.

23. člen
(1) V Oddelku za študentske in študijske zadeve prijavo evidentirajo v informacijskem sistemu.
(2) S sklepom (Priloga 2a) v roku 5 dni od vnosa v informacijski sistem oddelek obvesti študenta in mentorja.
(3) Kandidat lahko med pisanjem dela diplomskega seminarja, predlaga spremembo naslova odobrene teme. Če ostane pretežni del vsebine teme nespremenjen, lahko spremembo naslova odobri mentor, potrdi pa jo predstojnik usmeritve, hkrati pa s posebnim obrazcem "Prijava spremembe teme dela diplomskega seminarja (mentorja)" (Priloga 3a) o tem obvesti referat, ki vodi evidenco odobrenih tem.
(4) Če pride med mentorjem (somentorjem) in kandidatom med pisanjem dela diplomskega seminarja do nesoglasja, ki kaže na to, da tvorno sodelovanje med njima ni več mogoče, imata kandidat in mentor (somentor) pravico zahtevati spremembo. O tem pisno obvestita predstojnika študijske usmeritve, ki lahko v dogovoru s predstojnikom katedre predlaga zamenjavo mentorja ali somentorja na ustreznem obrazcu "Prijava spremembe teme dela diplomskega seminarja (mentorja)" (Priloga 3a). Kadar kandidat enostransko odstopi od prijavljene teme in/ali dodeljenega mentorja, mora o tem pisno obvestiti mentorja in predstojnika usmeritve. Kandidat ne more prijaviti nove teme dela diplomskega seminarja, dokler Oddelek za študentske in študijske zadeve iz evidence tem dela diplomskega seminarja ni izločil teme, ki jo je kandidat prvotno prijavil.

3.2 PRIPRAVA DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA

24. člen
(1) Študent po mentorjevih navodilih oblikuje vsebino dela diplomskega seminarja, pri tem se lahko delovna dispozicija delno tudi spremeni, če narava obravnavanega problema to zahteva.

25. člen
(1) Delo diplomskega seminarja mora biti napisano skladno s pravili knjižnega jezika ter strokovno in avtorsko korektno.
(2) Podrobnejša napotila za pisanje dela diplomskega seminarja so določena v posebnih navodilih, ki so zapisana v prilogi 5 in so sestavni del tega Pravilnika.

26. člen
(1) Študenti pripravijo delo diplomskega seminarja v slovenskem jeziku s povzetkom v tujem jeziku.
(2) Študenti lahko pripravijo delo diplomskega seminarja v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen z ustreznim aktom Univerze v Mariboru.

3.3 ZAGOVOR DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA

27. člen
(1) Zagovori del diplomskega seminarja potekajo v razpisanih terminih. Pri razpisu terminov za zagovore del diplomskega seminarja se upoštevajo pravila, ki veljajo za določanje izpitnih rokov pri učnih enotah (predmetih) programa, kar ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Študenti se na zagovor dela diplomskega seminarja prijavijo upoštevajoč pravila, ki veljajo za prijavo na izpit pri učnih enotah (predmetih) programa, kar prav tako ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM.
(2) Študent odda 14 dni pred predvidenim zagovorom, delo diplomskega seminarja v sistem DKUM, kjer se po vnosu dela v sistem, generira poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo. Študent ob oddaji dela vnese svoj in mentorjev e-mail naslov, kamor bo poslano poročilo. Poročilo, ki ga prejme študent po elektronski pošti, skupaj z enim mehko vezanim izvodom ter še nepodpisano izjavo o ustreznosti dela diplomskega seminarja (Priloga 6), in elektronsko verzijo (CD) 10 dni pred razpisanim rokom za zagovor odda v Oddelek za študentske in študijske zadeve
Oddelek za študentske in študijske zadeve takoj po prejetju posreduje mentorju in morebitnemu somentorju: poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo , en mehko vezan izvod in elektronsko verzijo, po interni pošti oziroma po elektronski pošti. (Oddelek za študentske in študijske zadeve ima dostop do baze generiranih poročil o morebitnem plagiatorstvu vseh del v DKUM.) Oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje mentorju in morebitnemu somentorju tudi obrazec - izjavo o ustreznosti dela diplomskega seminarja.
(3) Zagovor dela diplomskega seminarja poteka ob prisotnosti mentorja in morebitnega somentorja, ki delo diplomskega seminarja predhodno prebereta in ocenita. Zagovor je javen.
(4) Študent v delo diplomskega seminarja vnese morebitne manjše popravke dela, ki so potrebni po zagovoru. Študent je dolžan najkasneje v roku 14 dni po zagovoru oddati trdo vezan izvod dela diplomskega seminarja v Oddelek za študentske in študijske zadeve. V kolikor so v delu diplomskega seminarja popravki, študent ponovno odda končno verzijo dela diplomskega seminarja v sistem DKUM. Ob tem v Oddelku za študentske in študijske zadeve odda tudi izjavo o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda dela diplomskega seminarja in o dovoljeni objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9).
(5) V primeru, da je zaključno delo vezano na določenega naročnika, se lahko za zagotavljanje konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika določi datum odloga javne objave, ki pa ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora, kar se navede v izjavi o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda zaključnega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga 9).«

28. člen
(1) Ko študenti opravijo vse s študijskim programom predpisane obveznosti, v Oddelku za študentske in študijske zadeve oddajo indeks in vlogo za ugotovitev zaključenega dodiplomskega študija (Priloga 11).
(2) Ko Oddelek za študentske in študijske zadeve prejme vlogo, mora v roku 5 delovnih dni preveriti, ali je študent opravil vse s študijskim programom predpisane študijske obveznosti. V primeru pozitivne ugotovitve posreduje vlogo dekanu EPF. Dekan EPF v roku 5 delovnih dni od prejema vloge izda sklep o uspešno zaključenem dodiplomskem študiju (Priloga 12).
(3) Na osnovi sklepa EPF izda študentu potrdilo o diplomiranju, v katerem se namesto datuma diplomiranja navede datum izdaje sklepa o uspešno zaključenem dodiplomskem študiju (Priloga 13).
(4) Sklep o uspešno zaključenem dodiplomskem študiju je dokument, ki v primeru zaključka študija brez priprave in zagovora diplomskega dela omogoča promocijo diplomanta v doseženi strokovni naslov in podelitev diplome.

4 EVIDENCA DIPLOMANTOV IN PODELITEV DIPLOM NA DODIPLOMSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH NA EPF

4.1 EVIDENCA DIPLOMANTOV
29. člen
(1) Fakulteta vodi knjigo diplomantov kot evidenco izstavljenih diplom.
(2) Knjiga diplomantov vsebuje:
• ime in priimek diplomanta,
• datum rojstva diplomanta,
• naslov teme,
• datum zagovora diplomskega dela,
• oceno diplomskega dela ter povprečno oceno izpitov,
• zaključen študijski program (in smer/usmeritev)
• podeljeni strokovni naslov,
• vpisno številko.
(3) Pri kandidatih, ki so uspešno zaključili univerzitetni študijski program I. stopnje Ekonomske in poslovne vede in visokošolski strokovni program I. stopnje Poslovna ekonomija, se namesto podatkov o diplomskem delu navede sklep o uspešnem zaključku dodiplomskega študija.
(4) Zapisnik o zagovoru diplomskega dela ali sklep o uspešno zaključenem dodiplomskem študiju se skupaj z vsemi drugimi dokumenti osebnega kartona študenta – diplomanta izloči iz evidence študentov in se prenese ter trajno hrani v posebni kartoteki diplomantov.
(5) EPF organizira elektronsko bazo diplomantov ob upoštevanju zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov (študenti podpišejo izjavo, s katero dovoljujejo objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija). Njen namen je promocija diplomantov in informiranje javnosti o identiteti diplomantov, ki so uspešno zaključili študij in diplomirali v posameznih letih na EPF.

4.2 PODELITEV DIPLOM
4.2.1 Termini za podelitev diplom

30. člen
(1) Senat UM določi v študijskem koledarju za akademsko leto tri termine za podelitev dodiplomskih diplom.

31. člen
(1) Diplomantom na dodiplomskem študiju se podeljujejo diplome v naslednjih terminih:
• spomladanski termin,
• poletni termin,
• jesenski termin.
32. člen
(1) Fakulteta lahko izjemoma določi tudi dodatne termine, če bi bilo to potrebno zaradi prevelikega števila diplomantov, oz. lahko v primeru manjšega števila diplomantov izbere tiste s študijskim koledarjem opredeljene termine, ki ji najbolj ustrezajo.

4.2.2 Obveščanje diplomantov o podelitvi diplom

33. člen
(1) Oddelek za študentske in študijske zadeve EPF obvesti diplomante o slavnostni podelitvi diplom na posebnem vabilu, ki ga podpiše dekan.
(2) V vabilu dekan povabi tudi ožje svojce diplomanta, mentorja, morebitnega somentorja, po potrebi pa tudi strokovnjake iz prakse, ki so povezani z izdelavo diplomske naloge.

34. člen
(1) Vabilu se priloži protokol podelitve diplom.
(2) Tako vabilo kot protokol o podelitvi diplom sta pripravljena na kvalitetnejšem papirju, kjer so jasno vidni simboli univerze in EPF.
(3) Vabilo s protokolom se diplomantom pošlje najmanj deset dni pred podelitvijo diplome.
4.2.3 Protokol svečane podelitve diplom
35. člen
(1) Podelitev diplom se opravi svečano po naslednjem okvirnem protokolu:
1. Vabljeni (diplomanti, svojci in drugi gostje) se pred podelitvijo zberejo v dvorani.
2. Podelitvi diplom prisostvujejo tudi mentorji, somentorji in drugi visokošolski učitelji.
3. Dekan, odet v dekanske insignije, vstopi v dvorano, v kateri poteka svečana podelitev, zadnji.
4. Dekan nagovori prisotne s krajšim govorom.
5. Po govoru dekan pristopi k podelitvi diplom: diplome podeljuje po abecednem vrstnem redu in razglasi tudi tiste, ki se podelitve niso mogli udeležiti.
6. Dekan zaključi svečanost.

4.2.4 Oblikovanje evidence podatkov o diplomantih
36. člen
(1) Fakulteta vodi evidenco podatkov o svojih diplomantih.
(2) Evidenca podatkov o diplomantih je sestavni del informacijskega sistema.

5 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

37. člen
(1) Obrazci, navedeni v tem pravilniku, so priloga in sestavni del tega pravilnika.

38. člen
(1) Členi tega pravilnika, ki določajo pripravo in oddajo e-diplom v skladu z »Pravilnikom o pripravi in oddaji e-diplom« ali »Navodili o pripravi in oddaji e-diplom«, pričnejo veljati z dnem veljavnosti tega pravilnika.
39.člen
(1) Členi tega pravilnika, ki določajo pripravo in zagovor zaključnega dela v tujem jeziku, se uporabljajo do sprejetja akta, ki bo določal izdelavo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku, in po tem prenehajo veljati.
40. člen
(1) Ta pravilnik začne veljati osmi dan po sprejemu.
(2) S pričetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju na EPF, z dne 17. 12. 2010.

Prof. dr. Samo Bobek,
Dekan

Priloga 1
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Ime in priimek: _____________________
Naslov: ___________________________ Vpisna številka: ________________
PRIJAVA TEME DIPLOMSKEGA DELA

Podpisani-a _________________________________________, študent-ka univerzitetnega/ visokošolskega strokovnega študijskega programa _______________________________, smer _____________________________, prosim za dodelitev teme diplomskega dela pri predmetu: _____________________________________________,
pod mentorstvom: ___________________________________.
Naslov teme: ______________________________________________
_________________________________________________________________________________, Naslov teme v angleškem jeziku: ______________________________________________
___________________________________________________________________________.
Podpisani-a izjavljam, da bom diplomsko delo sestavil-a sam-a in se zavedam morebitnih kazenskih in disciplinskih posledic, če bi za izdelavo dela uporabljal-a nedovoljena sredstva.

Datum: ______________ Podpis kandidata-ke:
_____________________
Priloge:
• dispozicija diplomskega dela (obvezen slovenski in angleški naslov)

__________________________________________________________________________________

SOGLASJE PREDLAGANEGA MENTORJA PRI DIPLOMSKEM DELU

Podpisani _________________________, izvoljen v naziv __________________ za področje ________________________________________, zaposlen na/pri_________________________ a) soglašam z mentorstvom pri diplomskem delu kandidata-ke,
b) soglašam s predlagano dispozicijo diplomskega dela.
c) soglašam s predlaganim naslovom

Predlog spremembe naslova diplomskega dela v slovenskem jeziku:

__________________________________________________________________________________
Predlog spremembe naslova diplomskega dela v angleškem jeziku:

__________________________________________________________________________________
Predlog za imenovanje somentorja : ______________________________________________

Datum: ________________________ Podpis mentorja:

Kraj: ___________________________ _____________________________________

__________________________________________________________________________________
(izpolni predstojnik v roku 5 delovnih dni od prejema vloge)

SOGLASJE PREDSTOJNIKA SMERI

Podpisani _________________________, predstojnik smeri za _________________________________________________________________________________,

a) soglašam s predlagano temo, dispozicijo, mentorjem in somentorjem pri diplomskem delu kandidata-ke _____________________________________________.

b) predlagam spremembo teme diplomskega dela: _______________________________
__________________________________________________________________________________

c) predlagam spremembo vsebine diplomskega dela: _____________________________
__________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________

d) predlagam spremembo mentorja ali somentorja: _______________________________
__________________________________________________________________________________

Datum: ________________________ Podpis predstojnika:

Kraj: ___________________________ _____________________________________

Priloga 2

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Številka: _______________________
Datum in kraj: __________________

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru – UPB8 (Ur. l. RS, št. 1/2010)
izdajam

SKLEP O DIPLOMSKEM DELU

________________________________, študentu-ki univerzitetnega/visokošolskega strokovnega študijskega programa ________________________________, smer ___________________________________________, se dovoljuje izdelati diplomsko delo pri predmetu ____________________________________.

Mentor-ica: ____________________________
Somentor-ica: __________________________

Naslov diplomskega dela: _______________________________________________________
_________________________________________________________________________________

Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku:______________________________________
__________________________________________________________________________________

Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno s »Pravilnikom o postopku priprave in zagovora zaključnih del na EPF« in ga oddati v 1 izvodu do _____________ v Oddelku za študentske in študijske zadeve EPF.

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat EPF v roku 3 delovnih dni.

Dekan-ica:

____________________

Obvestiti:
• kandidata -ko,
• mentorja,
• somentorja,
• odložiti v arhiv

Priloga 3
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

PRIJAVA SPREMEMBE TEME DIPLOMSKEGA DELA (MENTORJA)

Priimek in ime: Številka indeksa:
Naslov: Redni študij Izredni študij
Poštna številka in kraj: Program študija:……..……… Smer študija:……………........

1. Prvotno odobrena tema diplomskega dela:
Naslov:…………………………………………………………………………………..............
Datum odobritve teme:……………………
Mentor:…………….. Podpis prvotnega mentorja: ………………………
(samo v primeru spremembe mentorja)

2. Predlagana nova (spremenjena) tema diplomskega dela (v slovenskem in angleškem jeziku):

…………………………………………………………………………………………………..

Utemeljitev spremembe teme:....................................................................................................

.....................................................................................................................................................

Mentor: ……………… Podpis mentorja:…………………………………

Izjavljam, da bom diplomsko delo napisal(a) sam(a) in da se zavedam disciplinskih in kazenskih posledic, če bi ugotovili, da sem pri pisanju uporabil(a) nedovoljena sredstva.

Datum: Podpis kandidata(-ke):

Izpolni predvideni somentor
Potrjujem predlagano temo. Pripravljen sem prevzeti somentorstvo.

Datum: Podpis:
Izpolni predstojnik smeri
Dopolnitev oz. sprememba teme:

Sprememba mentorja ali somentorja:

Datum: Podpis:
Izpolni oz. potrdi dekan oz. pooblaščeni prodekan
Morebitne pripombe:

Datum: Podpis:

Priloga 4
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

PROŠNJA ZA PODALJŠANJE TEME DIPLOMSKEGA DELA

Priimek in ime:
Naslov:

Številka indeksa:

Tel. št.:

Program študija: UN/96 VS/96
Smer študija:

Tema diplomskega dela (v slovenskem in angleškem jeziku):

Veljavnost teme do dne:

Mentor: Podpis mentorja:

Datum: Podpis kandidata(-ke):

Tema podaljšana do dne:

Datum: Dekan/prodekan:

PRILOGA 5

Vsebino in obliko na ovitku (platnici) trdo vezanega izvoda diplomskega dela določa OBRAZEC 5A. Prvi list v trdo vezanem izvodu diplomskega dela je enak naslovni strani izvodov mehke vezave diplomskega dela in ga določa OBRAZEC 5B.

Vsebino in obliko na ovitku (platnici) trdo vezanega izvoda dela diplomskega seminarja določa OBRAZEC 5C. Prvi list v trdo vezanem izvodu dela diplomskega seminarja določa OBRAZEC 5D.

Prvemu listu diplomskega dela in dela diplomskega seminarja sledijo:

1. kratka (največ 2 strani) predstavitev dela (predgovor), ki naj bo zgoščen povzetek uvodnega in sklepnega poglavja (opis problema, cilji dela, predpostavke in omejitve ter najpomembnejše ugotovitve);
2. kazalo vsebine (naslovi poglavij itd.) z označbo strani;
3. besedilo dela, pri čemer je prvo poglavje uvod (le-ta vsebuje drugo, tretjo, četrto in peto točko dispozicije diplomskega dela oziroma dela diplomskega seminarja);
4. predzadnje poglavje so sklepne ugotovitve (Sklep);
5. zadnje poglavje diplomskega dela in dela diplomskega seminarja v obliki povzetka v slovenskem in tujem (nemškem ali angleškem) (Abstract) jeziku; povzetku so na koncu dodane Ključne besede (Key words) kot nekaj glavnih gesel, ki opisujejo vsebino diplomskega dela ali dela diplomskega seminarja. dodatki, med katere štejemo spisek uporabljene literature in virov;
6. druge priloge (aneksi), pregled simbolov in znakov in podobno.

Delo mora biti napisano v knjižnem jeziku, zato je jezikovni pregled strokovnjaka priporočljiv, obvezen pa takrat, kadar mentor ali komisija za zagovor dela to izrecno zahteva. Diplomsko delo univerzitetnega študija lahko obsega od 45 do 55 strani osnovnega besedila (od uvoda do sklepnih ugotovitev), diplomsko delo na visokošolskem strokovnem študijskem programu pa od 30 do 35 strani osnovnega teksta.
Delo diplomskega seminarja univerzitetnega študija lahko obsega od 30 do 35 strani osnovnega besedila (od uvoda do sklepnih ugotovitev), Delo diplomskega seminarja na visokošolskem strokovnem študijskem programu pa od 25 do 30 strani osnovnega teksta.

Format papirja mora biti A4, razmik med vrsticami 1, font pa 12 (urejevalnik besedila Word). Besedilo (vsebinski del) diplomskega dela naj bo tiskano obojestransko*, uvodni razdelek (naslovne strani, predgovor, kazalo) pa enostransko.
*Opomba: Navedeno tiskanje in ostala navodila upoštevajte pri oddaji mehke in trde vezave.

Urejanje osnovnega teksta
Pri urejanju osnovnega teksta upoštevajte naslednja navodila:

1. levi rob 3 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 3,5 cm (do oznake strani);
2. naslov na naslovni strani naj bo izpisan z večjimi znaki (font 20), osnovno besedilo (tudi naslovi poglavij in podpoglavij) z velikostjo 12 pik, opombe pod črto pa z velikostjo 10 pik;
3. uporabljajte poenoteno obliko pisave (npr. Times New Roman);
4. razmik med vrstami naj bo 1 (v Wordu single), prav takšen je razmik med odstavki, med poglavji oziroma podpoglavji pa naj bosta dve prazni vrstici;
5. vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran;
6. vsak odstavek pričnite pisati s poravnavo na levem robu (torej brez zamika v desno);
7. celotno besedilo mora imeti poravnana oba robova (levi in desni), kar velja tudi ob naštevanju v alineah;
8. robove poravnajte tudi v opombah pod črto;
9. pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
a. prvi list trdo vezanega izvoda oziroma naslovna stran mehko vezanih izvodov diplomskega dela oziroma naslovna stran dela diplomskega seminarja ni oštevilčena;
b. predstavitev dela (Predgovor) se začne s številko 2 in naj obsega največ 2 strani;
c. sledi kazalo,
d. strani številčite običajno v sredini zgoraj (pri enostranskem izpisu pa desno);
e. seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
f. priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
g. pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem:
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
1.2 Namen in cilji dela
1.2.1 Namen
1.2.2 Cilji
1.3 Metodologija raziskovanja …

Če delo razdelite v več delov, umestite pred prvo poglavje v vsakem od delov ustrezni naslov, npr.: PRVI DEL: NASLOV...
Z velikimi črkami in poudarjeno pišete samo glavne naslove na 1. nivoju. Naslove na 2. nivoju pišete poudarjeno in z veliko začetnico, ostale pa z običajnim tekstom – z veliko začetnico in nepoudarjeno.

Urejanje slik in tabel:

1. zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. vsaka tabela (slika) ima naslov, ki je napisan nad tabelo (ali sliko)s poudarjenimi znaki, npr. Tabela 1: Struktura izvoza Republike Slovenije v obdobju 1999-2001
3. vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. pod tabelo navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena;
8. vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.

Urejanje enačb:

1. enačbe številčite po naslednjem sistemu:
a. če jih je relativno malo, jih številčite zaporedno od 1 naprej,
b. če pa jih je mnogo, dodajte pred zaporedno številko še številko poglavja, npr. na naslednji način:
c. Tpi = Lpi + Upi – Ipi (2.5),
pri čemer pomenijo:
Tpi tržni potencial za izdelek i
Lpi lokalno proizvodnjo izdelka “i”i
Upi uvoz izdelka i
Ipi izvoz izdelka i

d. kasneje se v tekstu sklicujte le na številko enačbe (npr. kot izhaja iz enačbe 2.5 …).

Urejanje opomb pod črto:

1. opombe pod črto uporabljajte za (1) podrobnejšo pojasnitev določene trditve ali misli ali za dodaten komentar, ki ga je težje smiselno umestiti v osnovno besedilo, (2) za napotitev bralca še na druge vire, ki jih priporočate za podrobnejšo preučitev, in takrat (3), kadar celoten razdelek (podpoglavje) povzemate po določenem viru (v tem primeru v opombi pod črto navedete tako: povzeto po: Jurše 1997);
2. vsako opombo pod črto zaključite s piko;
3. opombe pišite z enako pisavo (tipografijo črk) kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10.

Navajanje virov v besedilu:

1. etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz posameznega vira praviloma ni dopustno, zato naj kandidat omeji povzemanje na nujen in smiselni obseg z vidika obravnavanega problema v delu;
2. vse vire, ki ste jih uporabili in navedli v besedilu, morate zapisati v seznamu virov na koncu dela;
3. v seznamu virov navedite samo tiste vire, ki ste jih sami dejansko tudi neposredno uporabili (npr. če ste nek vir povzeli po drugem viru, morate navesti, iz katerega sekundarnega vira ste povzeli misel nekega avtorja: Ta je izvirno navedena v viru, ki ga je uporabil avtor, iz katerega ste vi povzemali): Primer: Segmentiranje je po Kotlerju (1996, 235) postopek, s katerim..... (Citirano v: Jurše 1999, 345) oziroma: Jurše (1999, 345) povzema opredelitev segmentiranja po Kotlerju (1996, 235) in ga opredeljuje kot postopek.....;
4. vire navajate praviloma v besedilu (izjemoma v opombi pod črto), in sicer v oklepaju na naslednji način (priimek avtorja oziroma inštitucijo, ki je delo izdala; leto objave in številka strani, na kateri(h) se nahaja misel (trditev), ki ste jo povzeli. Vir navajate torej tako: (Samuelson 1998, 125). Če so v avtorski publikaciji navedeni več kot trije avtorji, izrecno navedemo samo prvega in dodamo okrajšavo et al., npr. (Samuelson et al. 1998);
5. kadar isti vir uporabite večkrat zaporedoma v strnjenem delu besedila, lahko po prvem navajanju vira (Samuelson 1998, 125) naslednja navajanja poenostavite, tako da navedete (prav tam, 127) ali (ibid.,145);
6. kadar navajate več virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, morate to označiti tako, da ob letnici zapišete črke a, b, c, … (Samuelson 1998a, 124), (Samuelson 1998b, 250), (Samuelson 1998c, 433) itd.;
7. tekst iz drugih virov lahko navajate (citirate) na več načinov:
a. s skrajšanim povzemanjem iz istega vira: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx […]xxxxxxxx […] xxxxxxxxx xxxxxx […] xxxxxxxxxxx.”;
b. v povzeti tekst vrinete svojo interpretacijo ali dodatek, npr.: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx xxxxxxxx [kar je po našem mnenju vprašljivo] xxxxxxxxx xxxxxx.”;
c. z lastnim povzemanjem besedila v skrajšani obliki ali dopolnjeno z lastnimi mislimi: Kot kažejo naše raziskave, je ta problem nedvomno zelo aktualen, nanj je opozoril že Samuelson (1998a, 250), ko je preučeval xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxx.

Navajanje virov v seznamu virov (seznamu literature):

Na koncu dela mora kandidat(ka) navesti seznam uporabljene literature po abecednem vrstnem redu avtorjev. V poglavju z naslovom “Literatura” so navedena uporabljena avtorska dela (domača in tuja knjižna dela, razprave in članki iz zbornikov in strokovnih revij, avtorski prispevki, objavljeni na spletnih straneh, diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela, objavljene raziskave, ekspertize itd.). Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo kronološko padajoče po letnici izdaje vira. Če je kandidat(ka) uporabil več del istega avtorja, ki so bila izdana v istem letu, tem virov doda pri letnici izdaje ustrezne zaporedne črke, npr. Samuelson 1998a, Samuelson 1998b, Samuelson 1998c itn. V seznamu virov se pri imenih avtorjev ne navajajo njihovi akademski naslovi. V razdelku z naslovom “Viri” pa navede kandidat(ka) različne neavtorske vire, kot so npr. statistične publikacije, podatki, dobljeni v delovnih organizacijah in različnih inštitucijah, naslovi spletnih strani, zakoni in drugi splošni akti ipd.

Pri navajanju znanstvenih in strokovnih virov naj obsega seznam sledeče podatke:

1. Pri knjigah in drugih samostojnih delih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije).
c. Naslov knjige.
d. Kraj: Založba.

Primeri:
Barabba, Vincent P. in Gerald Zaltman. 1991. Hearing The Voice of The Market. Boston: Harvard Business School Press.
Jurše, Milan. 1997. Mednarodni marketing. Maribor: EPF.
Mendelhall, Mark, Betty Jane Punnett in David Ricks. 1995. Global Management. Cambridge: Blackwell Publishers.
V besedilu bi navedli gornja vira na naslednji način: (Barabba in Zaltman 1991, 255-257) oziroma (Jurše 1997, 435) in (Mendelhall et al. 1995, 115), če so trije ali več avtorjev dela.

Kadar pa vir nima avtorja, ga navedemo tako:
Mastering Global Business: The Complete MBA Companion in Global Business. 1999. London: Financial Times Management.

V besedilu bi navedli gornji vir na naslednji način: Iz strokovne literature (Mastering 1999, 25) izhaja, da.....

Če je vir uredil eden ali več avtorjev:
Collins, Eliza G. C. in Mary Anne Devanna, editors. 1994. The New Portable MBA. New York: John Wiley.

1. Pri knjigah ali drugih publikacijah, ki jih je izdala neka inštitucija, organizacija idr.:
a. (Kratica) – Naziv inštitucije, organizacije idr.
b. Naziv nižje organizacijske enote.
c. Naziv konkretnega oddelka, instituta, centra, ki je izdal knjigo,
d. Leto objave knjige (publikacije).
e. Naslov knjige.
f. Kraj: Založba (če je navedena).

Primeri:

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2001. Annual Report 2000.
IMF – International Monetary Fund. 2000. Policies and Prospects in Japan and the Implications for the Asia-Pacific Region. Working Paper 2001/131.
OECD – Organisation for Economic Cooperation and Development. 1992. Industrial Policy in OECD Countries - Annual Review 1992. Paris.
Uradni list RS. 1994. Zakon o trgu vrednostnih papirjev 6/94.

2. Pri poglavjih v knjigi, ki jo je napisalo več avtorjev:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije, zbornika).
c. Naslov poglavja.
d. V: Naslov knjige,
e. urednik – začetnice imena in priimek.
f. Kraj: Založba.

Piercy, Nigel. 1990. Export Strategy: Key Markets versus Market Spreading. V: The International Marketing Digest. McDonald, M. H. B. in T. S. Cavusgil (Editors). Oxford: Heinemann Professional Publishing, 334-346.
Gruban, Brane. 1991. Vloga in pomen sodobnih odnosov z javnostmi pri komuniciranju podjetniške identitete v tržnem gospodarstvu. V: Gradivo za podiplomski študij MBA, Opcijski modul - Mednarodni management, urednik M. Jurše. Maribor: EPF: 221-249.

3. Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Letnica objave (izida) članka.
c. Naslov članka.
d. Ime revije (časopisa, zbornika, v katerem je bil prispevek objavljen)
e. letnik (tekoča številka revije),
f. navedba strani, na katerih je celoten članek (prispevek) natisnjen.

Primeri:
Anderson, Erin, George S. Day in V. Kasturi Rangan. 1997. Strategic Channel Design. Sloans Management Review 38(Summer)4, 59-68.
Svetličič, Marjan. 1996. Izzivi globalizacije in regionalizacije svetovnega gospodarstva. Naše gospodarstvo 42(3), 246-258.
Bajt, Aleksander. 1992. Ekonomski prostor Slovenije - ves svet. Delo, Sobotna priloga 4. julija, 19.

4. Pri samostojnih virih (delih) v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja (ali urednika).
b. (Leto zadnje spremembe besedila).
c. Naslov spletne strani
d. [tip medija].
e. Producent ali založnik.
f. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
g. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primeri:

Fisher, Stanley. (1998). The IMF and the Asian Crisis [online]. Dostopno na: httpp://www.imf.org/external/speeches/1998/032098.htm [14. 11. 2002].
Collins, Steven W. (1999). Lessons from the Rise and Fall of East Asian Tigers [online]. University of Washington. Available:
httpp://faculty.Washington.edu/swcollin/courses/bls332f99/lessonslect.htm [10. 9. 2001].
BMWI – Bundesministerium für Wirstschaft und Technologie. (2002). Wirtschaftspolitik.
[online]. Dostopno na:
http://www.mbwi.de/Homepage/Politifelder/Wirtschaftspolitik/Wirtschaftspolitik.jsp [10. 11. 2002].

5. pri člankih v revijah ali časopisih v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja
b. (Dan, mesec, leto izdaje).
c. Naslov članka.
d. Naslov revije oziroma časopisa
e. [tip medija],
f. dolžina članka.
g. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

George, Catherine in J. Michael Pearson (2002). Riding the pharma roler coaster. The McKinsey Quarterly 4. [online], 55 odstavkov.
http://www.mckinseyquarterly.com/article_print [23. 11. 2002].

Primeri:
Kaminsky, Graciela in Carmen Reinhart (2000). On Crises, Contagion, and Confusion. Journal of International Economics, [online]. Dostopno na:
http://www.puaf.umd.edu/faculty/papers/reinhart/papers.htm [20. 10. 2001].

Bradley, Frank in Michael Gannon (2000). Does the Firms's Technology-marketing Profile Affect Foreign Market Entry? (Abstract). Journal of International Marketing Volume 8 Number 4. [online], en odstavek. Dostopno na:
[http://ciber.msu.edu/Research/periodicals/jim/abstract/abs-v8n4.htm#7] [23. 11. 2002].

6. Pri elektronskih bazah podatkov:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto zadnje spremembe.
c. Naslov članka.
d. Ime baze podatkov
e. [tip medija].
f. [datum zadnjega popravka]
g. Available (Dosegljiv): [ime informacijskega sistema].
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primer:

GlobalEDGETM. 2002. Market Potential Indicators for Emerging Markets – 2002. MSI-CIBER: MARKET POTENTIAL INDICATORS [online]. [July 9, 2002]. Dostopno na: [http://globaledge.msu.edu/ibrd/marketpot.asp?SortField=MarketConsumptionCapacityR#Market Potential]. [23. 11. 2002].

V besedilu navajamo vir tako: (GlobalEDGETM 2002).

OBRAZEC 5A

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ime in priimek študenta(ke)

Kraj, mesec, leto

OBRAZEC 5B

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

(naslov diplomskega dela v slovenskem in angleškem jeziku)

Kandidat(ka):
Program: (univerzitetni ali visokošolski strokovni)
Študijska smer:
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Somentor: (naziv, ime in priimek)

Kraj, mesec, leto

OBRAZEC 5C

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

ime in priimek študenta(ke)

Kraj, mesec, leto

OBRAZEC 5D

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

(naslov dela diplomskega seminarja v slovenskem in angleškem jeziku)

Kandidat(ka):
Program: (univerzitetni ali visokošolski strokovni)
Študijska usmeritev:
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Študijsko leto:

Kraj, mesec, leto

Priloga 6 (obrazec izpolni študent)

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DELA IN DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Podpisani mentor :

_____________________________________________
(ime in priimek mentorja)

In somentor (če obstaja):
_____________________________________________
(ime in priimek somentorja)

Izjavljam (-va), da je študent

Ime in priimek:_________________________________

Št. indeksa:____________________________________

Na programu: UN96 VS96 BUN BVS

izdelal zaključno delo z naslovom:

_________________________________________________________________________________
(naslov zaključnega dela v slovenskem in angleškem jeziku)

_________________________________________________________________________________

v skladu z odobreno temo zaključnega dela, s »Pravilnikom o postopku priprave in zagovora diplomskega dela in dela diplomskega seminarja na EPF« in mojimi navodili.

Preveril (-a) in pregledal (-a) sem (sva) poročilo o plagiatorstvu.

Datum in kraj: Podpis mentorja:

Datum in kraj: Podpis somentorja (če obstaja):

Priloga 7a

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANOV KOMISIJE
ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA

Kandidat:
Program:
Smer študija:
Redni študij Izredni študij

Tema diplomskega dela:

Mentor:

Predlog komisije (izpolni mentor)
v naslednji sestavi:

1. __________________________ predsednik-ica,
2. __________________________ mentor-ica,
3. __________________________ somentor-ica (če je imenovan-a),
4. __________________________ član-ica.

Datum zagovora: Ura zagovora: Prostor:

Maribor, Podpis mentorja:

Izpolni predstojnik smeri
Predlagam spremembo članov komisije:

............... ............................................................. predsednik

............................................................................ član

Maribor, Podpis:

Izpolni dekan oz. pooblaščeni prodekan
Predlagam spremembo članov komisije:

............... ............................................................. predsednik

............................................................................ član

Maribor, Podpis:

Priloga 7

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Št.: _______________
Datum in kraj: __________________

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru-UPB8 (Ur. l. RS, št. 1/2010)
izdajam

SKLEP
O IMENOVANJU KOMISIJE ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA NA UNIVERZITETNEM / VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

Imenujem komisijo za zagovor diplomskega dela z naslovom

___________________________________________________________________________

kandidata-tke ____________________, stanujoče (ga)________________________________,
(ime in priimek) (naslov bivališča)

študenta-ke študijskega programa ___________________________________________,

v naslednji sestavi:

1. __________________________ predsednik-ica,
2. __________________________ mentor-ica,
3. __________________________ somentor-ica (če je imenovan-a),
4. __________________________ član-ica.

Zagovor diplomskega dela bo dne _____ ob ____ uri na ____________________________.
(naziv fakultete, prostor, naslov)

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat EPF v roku 3 delovnih

mojstudij

1 SPLOŠNO

1.1. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani hrani vezano obliko dela v knjižnični zbirki.

1.2. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani objavi elektronsko obliko dela v zbirki 'Dela FU', ki je dostopna v digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani (http://dikul.uni-lj.si).

2 PRVINE DELA

2.1. Naslov; Naslov naj enostavno, jasno ter nedvoumno odraža bistvo vsebine dela. Naslov naj ne bo predolg niti prekratek; praviloma vsebuje do največ devet besed. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike.

2.2. Obrazložitev teme in problema; Predloženi naslov teme dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost. Problem raziskovanja mora študent, jasno, določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.

2.3. Namen in cilji raziskovanja; Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje raziskovanja, ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev si študent postavi tudi raziskovalna vprašanja oz. hipoteze, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisne predstavitve rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.

2.4. Ocena dosedanjih raziskovanj pri pripravi magistrskega dela; Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in kritično ugotoviti, da do trenutka prijave teme magistrskega dela niti doma niti v svetu ni na koncipiran način in celovito raziskana, obdelana in javnosti predstavljena predložena tema. Če študent tega ne prikaže, predložena tema ni primerna za magistrsko delo.

2.5. Določitev hipotez in metod raziskovanja; študent predstavi način preveritve hipotez. Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev hipotez, katerih veljavnost naj študent preizkusi. Delovne hipoteze so priporočljive pri diplomskem delu in obvezne pri magistrskem delu. V prijavi teme študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati ali zavreči predpostavke, doseči namen in cilje raziskovanja ter odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode.

2.6. Pričakovani rezultati in prispevek raziskovanja; Študent določno, precizno, nedvoumno opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela. Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.

2.7. Pričakovani prispevek k znanosti in stroki; Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko rezultati raziskovanja uporabljali, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.

2.8. Strnjeni opis predvidenih poglavij in struktura dela; Pri vsakem delu oz. poglavju glede na hipoteze strnjeno navede, kaj namerava obdelati. Strukturo dela predstavlja organiziranost, razporeditev in medsebojno povezanost vseh prvin dela. Kakovostno strukturo lahko študent pripravi na podlagi že proučenega (precejšnjega) števila raznih publikacij o izbrani temi in tesnega sodelovanja z mentorjem.

2.9. Jedro uporabljene literature in viri; V tem seznamu študent navede jedro literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi dela. Jedro uporabljene literature in virov naj pri diplomskem delu zajema vsaj 10, pri magistrskem delu pa vsaj 50 enot. Petina enot mora biti v tujem jeziku.

3 IZDELAVA DELA

3.1. Raziskovalno tematiko, ki jo študent obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja ter postavljenih hipotez, mora izvesti z ustreznim metodološkim instrumentarijem.

3.2. Pri pisanju diplomskega dela gre za osnovni zahtevnostni nivo raziskovanja, pri pripravi magistrskega dela pa predvsem za zahtevnost na ravni aplikativnega in razvojnega raziskovanja. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke.

3.3. Pri izdelavi diplomskega ali magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati splošne značilnosti dela, opredeljen namen in cilje dela, strukturo, dokumentacijsko podlago dela (citate, opombe, ponazoritve) ter tehnično obdelavo dela.

3.4. Osnovni namen in cilj dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika dela.

3.5. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne strokovne teme (pri magistrskem delu gre praviloma za do tedaj neobdelano temo). Poleg tega gre (pri diplomskem

delu na osnovni, pri magistrskem delu pa na višji ravni) tudi za prikaz kandidatove sposobnosti uporabe metodologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu ter sposobnost pisanja tekstov strokovnih del.

4 ZGRADBA DELA

4.1. Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
 zunanja stran (platnice),
 prva stran,
 izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja,
 povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,
 povzetek (z naslovom dela) in ključne besede v angleškem jeziku,
 kazalo vsebine,
 kazalo ponazoritev (grafikonov, preglednic,…),
 kazalo prilog,
 seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
 slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
 uvod,
 obdelava teme (osrednji del),
 zaključek,
 literatura in viri,
 priloge (če obstajajo).
Deli in poddeli dela se označujejo po decimalnem sistemu, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino (kazalo) dela.
4.2. Zgradba magistrskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
 zunanja stran (platnice),
 prva stran,
 izjava o avtorstvu magistrskega dela in navedba lektorja,
 povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,
 povzetek z naslovom dela in ključne besede v angleškem jeziku,
 kazalo vsebine,
 kazalo ponazoritev,
 kazalo prilog,
 seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
 slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
 uvod,
 obdelava teme,
 zaključek,
 literatura in viri,

 priloge (če obstajajo).

4.3. Značilnosti prvin dela
 Zunanja stran (platnice); vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov dela, navedbo avtorja ter kraj in mesec oddaje dela.
 Prva stran; vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov dela, navedbo avtorja, vpisno številko avtorja, navedbo študijskega programa, navedbo mentorja ter kraj in mesec oddaje dela.
 Izjava o avtorstvu; Avtor na začetku dela poda izjavo o avtorstvu, ki zajema navedbo svojega imena, vpisno številko, naslov dela ter besedilo, da s svojim podpisom zagotavljam, da je diplomsko delo izdelal samostojno pod mentorstvom (naziv, ime in priimek), da je elektronska oblika dela identična s tiskano obliko dela ter da soglaša z javno objavo elektronske oblike diplomskega dela v zbirki »Dela FU«. Izjavo avtor lastnoročno podpiše. Izjava o avtorstvu mora biti, prilagojeno vrsti dela in spolu študenta/ke, povsem skladna z vzorčnim besedilom v prilogi teh navodil.
 Povzetek; Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v slovenskem in angleškem jeziku. Na začetku povzetka v angleškem jeziku je v angleškem jeziku zapisan tudi naslov dela. Povzetek diplomskega dela obsega praviloma en do dva odstavka na približno polovici A4 strani, povzetek magistrskega dela pa praviloma eno A4 stran besedila, v katerem se navede tudi ključne izsledke raziskovanja. Ob koncu povzetka se navedejo ključne besede.
 Kazalo (vsebina); Kazalo predstavlja številčni in tekstualni pregled vseh delov in poddelov vsebine diplomskega oziroma magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (od izjave o avtorstvu, do prilog).
 Kazalo ponazoritev; Grafikone, slike, tabele, skice, sheme, karte, zemljevide in druge vrste ponazoritev, ki so vključene v besedilo, se prikažejo kronološko (po vrstnem redu navedbe v besedilu), posebej za vsako vrsto ponazoritev.
 Kratice, okrajšave in prevodi tujih izrazov; podajo se vsaka posebej v svojem pregledu, v tabelarični obliki.
 Uvod; Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja diplomsko oziroma magistrsko delo. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spozna ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo diplomskega oziroma magistrskega dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine, ki pa se jih ne strukturira v podpoglavja:
 problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami,

 namen in cilje raziskovanja,
 oceno dotlej opravljenih raziskav,
 metode raziskovanja,
 strnjeni opis po poglavjih.

Uvod obsega približno 5% dela.
 Osrednji del; Osrednji del dela predstavlja njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in podajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost pa potrdi z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oz. navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih. Končno besedilo študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:
 zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del (predstavitev dosedanjih spoznanj),
 analitično-eksperimentalni del (rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze)
 perspektivni del (v tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena hipoteza).

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli ne pomenijo, da ima delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi.
 Zaključek; Vsebuje strnjene ugotovitve po poglavjih. Obsega približno 5% dela. V zaključku se ne navajajo citati in opombe pod črto. Podobno kot uvod, tudi zaključek ne delimo na podpoglavja, temveč besedilo formuliramo kronološko, po strukturi dela v odstavkih.
 Literatura in viri; Ob koncu dela je treba podati prikaz vse uporabljene literature in virov po abecedi avtorjev citiranih del.
 Priloge; Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog.

5 CITIRANJE

5.1. Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.

5.2. Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Primer: »S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo.« (Hladnik, 1994, str. 119).

5.3. Če študent daljši tekst interpretira (povzema, parafrizira) z lastnimi besedami in na svoj način, mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se šteje kot plagiat (intelektualna kraja).

5.4. Pri pisanju priporočamo harvardski sistem sklicnih opomb oziroma citiranja (Harvard APA). Zanj je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju. Pri citiranju se za primere, ki niso navedeni v nadaljevanju teh navodil oz. kot dodaten pripomoček, uporablja Harvard APA standarde (www.apastyle.org).

5.5. Primeri navedb sklicnih opomb (citiranja):
 Pri citiranju dela enega avtorja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Kuhelj, 2010, str. 145).
 Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Drenovec in Sekne, 2007, str. 76).
 Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »etal.« ali »in dr.« (Dečman etal., 2009, str. 41) ali (Dečman in dr., 2009, str. 41).
 Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (Brejc, 2009Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Brejc), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Ivanko). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Brejc v: Ivanko, 2006, str. 23). Tovrstno sklicevanje pri magistrskem delu ni zaželeno, praviloma naj študent neposredno uporabi primarni vir.
 Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oz. delo se navedeta le priimek in letnica (Devjak, 2009). Takšno sklicevanje naj bo prej izjema kot pravilo.
 Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Vintar, 2009a, str. 101), (Vintar, 2009b, str. 54).
 Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Kovač (2008, str. 132), ki pravi, da je ...).
 Pri navajanju besedil, ki so zapisana kot spletni ali elektronski vir, sledimo logiki harvardskega citiranja. V kolikor je iz zapisa razviden avtor, se navede avtor, v kolikor pa ne, se na mestu avtorja navede nosilca materialnih pravic oz. lastnika spletne strani. V kolikor gre za spletni dokument najverjetneje številka strani ne obstaja. Če je iz dokumenta razvidna letnica zapisa se uporabi navedena

letnica, v kolikor letnica ni razvidna, se zapiše leto, ko je bil vir najden (MJU, 2010).
 Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oz. kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.
 Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa, …) in citirani člen (ZDavP-2, 34. člen), pa tudi (34. člen ZDavP-2); izbran način se mora uporabljati enotno v celem besedilu.
 Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 2009, str. 59).

5.6. Navajanje in označevanje (vstavljanje napisa) posamezne ponazoritve mora biti v besedilu označeno z zaporednimi številkami istovrstne ponazoritve (grafikon 1, grafikon 2,…, slika 1, slika 2,…) in ustrezno naslovljeno (npr. Slika 45: Certifikat) ter zapisano krepko. Ponazoritve morajo biti na mestih, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na Sliki 45). Grafikoni, slike in vse druge ponazoritve se poravnajo sredinsko. Pod vsako ponazoritvijo mora biti naveden tudi vir, na osnovi katerega je bila ponazoritev pridobljena ali prirejena.

Primer:
Slika 45: Certifikat
Certifikat
Vir: Buzeti (2010, str. 124).
5.7. Če gre za izvirno ponazoritev študenta, se navede: »Vir: lasten«. V kolikor je ponazoritev oblikovana na osnovi zbranih podatkov (npr. lastna raziskava), mora biti zapisan vir na osnovi katerega so v ponazoritvi predstavljena dejstva (npr. Priloga 2, ali pa npr. Tabela 17).

Primer:
Grafikon 17: Področja samopodobe glede na spol
Vir: lasten, tabela 17
5.8. V kolikor je potrebno, se za jedrom ponazoritve navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino ponazoritve.

6 NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV

6.1. Pri navajanju literature in virov velja, da moramo biti vključena vsa dela, ki so bila na kakršenkoli način uporabljena pri pisanju dela.

6.2. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena prvonavedenega avtorja se zapišejo imena ostalih).

6.3. Vsa uporabljena literatura in viri se razporedi v dva sklopa: Literatura in Viri. Pri tem se posamezna enota navaja skladno s spodnjimi navodili.

 Samostojne publikacije
 PRIIMEK, ime (leto). Naslov dela. Založba, Kraj.
 KLUN, Maja (2007). Davčni sistem. Fakulteta za upravo, Ljubljana.
 SETNIKAR CANKAR, Stanka, HROVATIN, Nevenka (2007). Temelji ekonomije. Fakulteta za upravo, Ljubljana.
 Članek v reviji
 PRIIMEK, ime (leto izdaje). Naslov članka. Naslov revije. Letnik izhajanja, številka revije, strani.
 KOCJANČIČ, Rudi (2006). DerEinflussdesdeutschenGrundgesetzesaufdieverfassungsrechtlicheRegelungderRegierung in der Republik Slowenien. WGO, Mon.hefteosteur. Recht, 48, št. 5, str. 331-345.

Prispevek oz. poglavje v knjigi, zborniku;
 Če gre za prispevek v knjigi oz. zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) (leto) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, strani (strani v zborniku oz. obseg).
STARE, Janez (2008). Competencemodelsforpublicadministrationandleadershipdevelopment. V: PEVCIN, Primož (ur.): Symposiumproceedings. FacultyofAdministration, Ljubljana, str. 9.
 Predpisi;
 (Leto objave). Naslov predpisa (uradna kratica, če je sprejeta). Objava, novele (če jih je več, se navede vse, ne le zadnja).

(2006). Zakon o varstvu študentov (ZVŠ-1). Ur. list RS, št. 30/06, 45/10.
 Viri, pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
 Začetnici imena in priimka (leto) naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije, stran(i)

P. K. (2010). Uprava na razpotju. Delo, 2010, št. 17, str. 3.
 V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan, se na mestu avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod, …):
 Lastnik materialne avtorske pravice (leto izdaje). Naslov članka. Naslov publikacije, številka publikacije, stran(i).
 Večer (2010). Racionalizacija javnega sektorja. Večer, št. 23, str 21.
 Viri z interneta
 Dela, ki so objavljena samo na internetu, se navajajo tako, da se namesto založbe, kraja izdaje, letnice in strani navede kje je bil dokument dosegljiv (»Dosegljivo na:«) ter ustrezni popolni naslov dokumenta. Števila strani pri navajanju del z interneta ne navaja. Če je na dokumentu zapisan datum objave, potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma navedemo datum, ko je bil dokument najdeni.

ERMAN, N, TODOROVSKI, L. (2010). Mappingthe e-governmentresearchwith social networkanalysis. Lect. notes comput. sci., str. 13-25, ilustr. Dostopno 17. 12. 2010 na: http://www.springerlink.com/content/jn3rh5717475hhj5/.
 V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).

OECD (2010). Education at a Glance 2010. OECD indicators. Dostopno 17. 12. 2010 na: http://www.oecd.org/dataoecd/45/39/45926093..
 Ostali (anonimni) viri;
 Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje (v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:

Statistični letopis (2009). Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.

7 OPOMBE

7.1. Opombe se navajajo pod črto. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Opombe se ne uporabljajo zgolj za navedbo virov oz. sklic na predpise. Opombe je smiselno uporabiti, če jih je v celotnem besedilu prek deset in podajajo bralcu dodatne informacije.

7.2. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

8 SEZNAM PONAZORITEV

8.1. Seznam ponazoritev (grafikonov, slik, tabel,…) je oblikovan tako, da so posamezne istovrstne ponazoritve navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu (posebej grafikoni, posebej slike …).

8.2. Za vsako posamezno ponazoritev se navede številčna oznaka ponazoritve, naslov ponazoritve in številka strani, na kateri se ponazoritev pojavlja.

9 DRUGE NAVEDBE

9.1. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav. V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice. Primera:

KM Kadrovski menedžment
SL Statistični letopis
9.2. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov; Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi. Primeri:

Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleldexperiment terenski eksperiment
fleldstudy terenska študija
10 TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA

10.1. Vezava:
 Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava).
 Magistrsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava).

10.2. Naslovna stran: Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.

10.3. Papir: bel, A4.

10.4. Format strani: pokončen.

10.5. Tisk: od povzetka dalje obojestransko.

10.6. Robovi:
 zgoraj, spodaj, zunanji: 2,5 cm,
 notranji: 2,5 cm + rob za vezavo (gutter) 0,5 cm (3 cm).

10.7. Pisava : Tahoma (priporočilo) ali Arial.

10.8. Velikost znakov v besedilu: 11 pt pokončno (11 points, regular).

10.9. Razmik vrstic: 1,2 vrstic (1,2 linesspacing).

10.10. Obojestranska poravnava besedila (justify).

10.11. Glava in noga se ne uporabljata.

10.12. Oštevilčenje strani:
 Na notranji naslovni strani dela oštevilčenje ni izpisano.
 Druge strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
 Prvi del dela (od izjave o avtorstvu do uvoda dela se oštevilči z malimi rimskimi števili (iii, iv, v,…).
 Drugi del dela (od vključno uvoda do konca dela) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…).

10.13. Obseg besedila:
 Diplomsko delo: jedro besedila od dveh avtorskih pol (60.000 znakov, 10.000 besed, cca 32 strani) do treh in pol avtorskih pol (105.000 znakov, 17.500 besed, cca 56 strani).
 Magistrsko delo: jedro besedila od pet avtorskih pol (150.000 znakov, 25.000 besed, cca 80 strani) do osem avtorskih pol (240.000 znakov, 40.000 besed, cca 128 strani).
 Naslovnica, kazala, izjave, morebitne priloge ipd. se štejejo posebej.

11 OBLIKA DELA

11.1. Na zunanji strani dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v eni vrsti, z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela (diplomsko delo, magistrsko delo).

11.2. Sledi ena vrsta presledka in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME dela. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje dela.

11.3. Prva stran: Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z velikimi črkami zapisana vrsta dela (DIPLOMSKO DELO oz. MAGISTRSKO DELO). Nato je izpuščena ena vrstica, temu pa sledi z velikimi črkami naveden NASLOV TEME DELA (npr. POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA).

11.4. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oz. Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek, vrstico nižje vpisno številko (npr. Vpisna številka: 04012345). Vrstico nižje navedba študijskega programa (npr. magistrski študijski program Uprava 2. stopnja). Nato je ena vrstica izpuščena. Sledi navedba Mentor(ica) in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke)) navedeni okrajšavi za habilitacijski in znanstveni naslov mentorja ter njegovo ime in priimek (npr. izr. prof. dr. LjupčoTodorovski ali viš. pred. mag. Iztok Rakar).

11.5. V zadnji vrstici je na sredini zapisano »Ljubljana« ter mesec in leto oddaje dela (npr. Ljubljana, oktober 2010). Zapiše se mesec in leto, ko se delo odda vezano za njegov zagovor.

11.6. Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oz. opravil raziskavo) in zahvale se ne piše. Prav tako se ne piše uvodnih misli, citatov in drugih vrst zahval.

11.7. V primeru, da je bilo kandidatu na osnovi utemeljene prošnje dovoljeno pisanje diplomskega ali magistrskega dela v angleškem jeziku, je Naslovna stran (platnica) magistrskega dela napisana v slovenskem jeziku. V naslednjem zaporedju si sledijo:
 prva stran diplomskega/magistrskega dela v slovenskem jeziku pri čemer je naslov sela zapisan najprej v slovenskem in nato še v tujem jeziku;
 original izdane teme diplomskega/magistrskega dela v tujem jeziku.

Povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 3 do 4 strani, povzetek magistrskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 5 do 6 strani. Ostale strani si sledijo enako kot pri pisanju magistrskega dela v slovenskem jeziku.
11.8. Na novi strani se poda izjava o avtorstvu in navedba lektorja.

11.9. Na novi strani se navedejo povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku.

11.10. Na novi strani se v angleškem jeziku navede, »Summary«, naslov dela, povzetek ter ključne besede.

11.11. Povzetek diplomskega dela obsega od 10 do 15 vrstic in 5 do 7 ključnih besed, povzetek magistrskega dela obsega eno stran in 5 do 7 ključnih besed.

11.12. Na novi strani so v kazalu vsebine navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oz. vsi deli dela.

11.13. Kazalu vsebine sledijo kazala ponazoritev, ki so navedena po abecednem vrstnem redu (kazalo grafikonov, kazalo slik, kazalo tabel), kazalo prilog, seznam uporabljenih kratic ter morebitni seznam tujih izrazov.

11.14. Poglavja in podpoglavja se navajajo po naslednjem načelu:
- prvi nivo (poglavje): velike črke, Tahoma, 14pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti dveh prostih vrstic,
- drugi nivo (podpoglavje): velike črke, Tahoma, 12pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti ene proste vrstice,
- tretji nivo (podpodpoglavje): velike črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti ene proste vrstice,
- četrti in morebitni peti nivo: male črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti ene proste vrstice.

12 JEZIK

12.1. Delo mora biti jezikovno neoporečno. Za strokovno besedilo v delu, ki ni literarno besedilo, veljajo določena pravila (kot npr.: besedilo mora biti nedvoumno (priporočamo krajše stavke, ki so preprosto razumljivi in vsebujejo čim manj podrednih zvez), ena in ista vsebina, pojav ali stvar naj bo vedno poimenovana z istim imenom).

12.2. Pisanje strokovnih besedil vpliva na razvoj slovenske strokovne terminologije. Avtor naj zato upošteva že uveljavljene slovenske izraze oz. prevode strokovnega izrazja. V primeru, da gre za novo strokovno izrazje, ki se pojavlja v tujih jezikih, se mora potruditi za iskanje ustreznih slovenskih prevodov.

Priloga 1: Izjava o avtorstvu
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA / MAGISTRSKEGA DELA
Podpisani/-a »Ime Priimek«, študentk/-a »Stopnja in smer študija«, z vpisno številko »04012345«, sem avtor/-ica diplomskega / magistrskega dela z naslovom: »Naslov diplomskega dela«.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
 je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,
 sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,
 sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili,
 sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu,
 se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo,
 se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo,
 je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega / magistrskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.

Diplomsko / magistrsko delo je lektoriral / la: »navedba lektorja«.
Ljubljana, navedba datuma oddaje dela
Podpis avtorja/-ice

Priloga 5: Navedba poglavij in ponazoritev

mojstudij

GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2006
NAVODILA ZA TEHNIČNO OBLIKOVNI
IZGLED MAGISTRSKIH DEL
I. SPLOŠNO O MAGISTRSKEM DELU
Razširjena navodila o pisanju magistrskega dela najdete v navodilih za urejanje besedil
seminarskih, diplomskih in magistrskih del na VŠP (glej Boris Kobeja: Priročnik za pisanje
seminarske in diplomske naloge).
II. TEHNIČNO OBLIKOVNA NAVODILA ZA PISANJE
S pomočjo teh navodil urejamo tehnično oblikovni izgled magistrskega dela na
podiplomskem študijskem programu Visoke šole za podjetništvo.
2.1 Jezik magistrskega dela
Magistrsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku oziroma s soglasjem senata tudi v
tujem jeziku. Delo mora biti jezikovno neoporečno in pregledano s strani lektorja.
2.2 Obseg magistrskega dela
Magistrsko delo mora biti napisano z računalnikom na belem papirju formata A4 z robovi
besedila:
zgornji 20 mm
spodnji20 mm
levi 30 mm
desni 20 mm.
Delo praviloma obsega najmanj 5 in največ 6 avtorskih pol (1 pola = cca. 30.000 znakov) oz.
80-96 strani, kar ne vključuje prilog1. Tisk besedila je na eni sami strani, zato je štetje enako
kot štetje strani. Razmaki med vrsticami so 1,5 cm. Poravnava vrstic obojestransko. Prva
vrstica odstavkov naj bo zamaknjena v desno za 0,75 cm. Prazne vrstice naj bodo le pri
naslovih in ilustracijah (preglednicah in slikah).
2.3 Pisava magistrskega dela
Najprimernejše so pisave tipa Times New Roman:
- pisava besedila je v običajnem slogu (normal), črne barve in velikosti 12
- pisava naslovov preglednic in slik je v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti
11
2.4 Vezava magistrskega dela
Delo naj bo vezano v umetno usnje, platno ali drug ustrezen material. Barva platnic je modra,
barva črk na platnici zlata.
2.5 Magistrsko delo vsebuje predpisane sklope
1. Platnica
2. Naslovna stran
3. Zahvala
4. Povzetek s ključnimi besedami
5. Kazalo vsebine
6. Seznam uporabljenih kratic in simbolov
7. Seznam uporabljenih slik in preglednic
1 Obseg magistrskega dela lahko izjemoma odstopa od velikosti, ki je določena le na podlagi utemeljene
obrazložitve mentorja in/ali somentorja.
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
1
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2006
8. Uvod
9. Jedro dela
10. Zaključek
11. Seznam citirane literature in virov
12. Priloge
13. Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
14. Izjava o avtorstvu.
2.5.1 Platnica
Platnica mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu platnice
- oznaka dokumenta na sredini platnice
- ime in priimek kandidata na dnu platnice.
Besedilo je pisano z velikim tiskanimi črkami, velikost pisave 16. Postavitev besedila na A4
formatu platnice naj ima postavljene robove na 30 mm.
Vzorec platnice je v prilogi MAG_A.
2.5.2 Naslovna stran
Naslovna stran mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu strani
- naslov dela v slovenščini2 na sredini strani
- oznaka dokumenta na sredini strani pod naslovom
- ime mentorja v spodnjem levem kotu
- ime avtorja v spodnjem desnem kotu (v isti vrstici kot mentor ter predzadnja vrstica
strani)
- kraj in leto izdaje na sredini zadnje vrstice strani.
Vzorec naslovne strani je v prilogi MAG_B.
2.5.3 Zahvala
Zahvala vsebuje zahvalo mentorju, somentorjem in vsem sodelujočim, ki so prispevali pri
delu raziskav, v laboratoriju, na računalniku, v delavnici, pri tehnični izdelavi dela in drugje.
Dodano je lahko posvetilo. Stran je neoštevilčena.
Vzorec zahvale je v prilogi MAG_C.
2.5.4 Povzetek z ključnimi besedami
V besedilu povzetka v slovenskem in angleškem jeziku, ki skupaj obsegata največ dve strani,
navajamo bistvene informacije o vsebini dela, motivih za raziskavo, hipoteze in cilje. Oba
povzetka zaključimo z vrstico ključnih besed v obeh jezikih, ki jih zapišemo v novo vrstico.
Stran je neoštevilčena.
Vzorec povzetka je v prilogi MAG_D.
2.5.5 Kazalo
Kazalo vsebine razmejuje vsebinska poglavja po straneh. Oštevilčimo ga z arabskimi
številkami, začenši z številom 1, s položajem v desnem zgornjem kotu lista. Oblika kazala je
povezana z obliko številčenja poglavij, za katera uporabimo arabska števila in dekadni
sistem. Poglavja označujemo s števili od 1 dalje. Podpoglavja ločimo s piko (npr. 1.1). Za
zadnjo številko ne pišemo pike. Tudi iz velikosti in oblike črk je razvidna hierarhija poglavij:
- poglavja 1, 2, 3 VELIKE ČRKE KREPKO
- poglavja 1.1, 1.2, 1.3 VELIKE ČRKE
- poglavja 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 male črke, krepko
- poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 male črke, navadno
2 Glede na pridobljeno soglasje senata je naslov lahko tudi v tujem jeziku.
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
2
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2006
Vzorec kazala je v prilogi MAG_E.
2.5.6 Seznam uporabljenih kratic in simbolov
Seznam uporabljenih kratic in simbolov, ki morajo biti enotni v celotnem delu, ne glede na
označevanje v uporabljenih virih. Seznam postavite na novo stran, ločeno od kazala vsebine,
pri čemer se štetje strani nadaljuje.
Vzorec seznama uporabljenih kratic in simbolov je v prilogi MAG_F.
2.5.7 Seznam uporabljenih slik in preglednic
Seznam uporabljenih slik in preglednic, ki jih vsebuje glavni del naloge postavite na isto stran
kot seznam uporabljenih kratic in simbolov. Seznam oblikujete iz naslovov slik in preglednic
oblikovanih v besedilu dela. Naslove slik in preglednic v besedilu pišemo nad slikami in
preglednicami. Oboje številčimo posebej in zaporedno. Po standardu se tako za slike, risbe in
fotografije kot za grafikone skupaj predvideva skupen izraz »slika«, zato jih prikažemo pod
tem imenom in jih ne delimo. Slike in preglednice morajo biti v besedilu razvrščene smiselno.
Vzorec seznama uporabljenih slik in preglednic je v prilogi MAG_F.
Vzorec naslova slik in preglednic je v prilogi MAG_G.
2.5.8 Uvod
V uvodu opredelimo problem, podamo povod, hipotezo in namen raziskave, da bralca
uvedemo v problem in cilj magistrskega dela.
2.5.9 Jedro dela
Obdelava problema in tematskih vsebin je glavni del magistrskega dela. Razdeljen je na
teoretični in empirični del. Teoretični del ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o
problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte ter metode.
Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in možne smeri iskanja
rešitev. Za empirični del izberemo primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v
ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z
intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko
strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih
podatkov.
2.5.10 Zaključek
V zaključku podamo sklepne ugotovitve, ki naj prikažejo oceno o opravljenem delu. Kot
rezultat dela lahko navedemo ideje, ki so nastale med delom in bi lahko bile predmet
nadaljnjega dela.
2.5.11 Seznam uporabljene literature in virov
Seznam uporabljene literature in virov izdelamo po pravilih, ki so zapisana v navodilih za
urejanje besedil seminarskih, diplomskih in magistrskih del na VŠP (glej Boris Kobeja: Priročnik
za pisanje seminarske in diplomske naloge).
2.5.12 Priloge
Priloge izdelamo kot posebno poglavje, da ne razvlečejo glavnega dela naloge. Vse priloge
morajo biti naslovljene in oštevilčene. Ker lahko priloge zajemajo tudi zložene liste večjih
dimenzij, kjer številčenje ni smiselno, prilog ne številčimo po straneh.
Vzorec prilog je v prilogi MAG_H.
2.5.13. Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
3
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2006
Če magistrsko delo ni napisano v slovenščini, mora vsebovati na koncu razširjeni povzetek v
slovenskem jeziku, ki obsega najmanj 10 odstotkov celotnega besedila. Ta povzetek mora biti
vezan skupaj z besedilom magistrskega dela.
2.5.14. Izjava o avtorstvu
Magistrsko delo zaključimo z izjavo, ki se glasi:
»Izjavljam, da je magistrsko delo v celoti moje avtorsko delo, ki sem ga izdelal samostojno s
pomočjo navedene literature in pod vodstvom mentorja.«
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem
objavo tega magistrskega dela na spletni strani zbirke diplomskih del šole.«
Pod izjavo zapišemo datum, ime diplomanta in lastnoročen podpis. Stran mora biti
neoštevilčena.
Vzorec izjave je v prilogi MAG_I.
2.6 Citiranje literature
Citiranje literature in virov izdelamo po pravilih, ki so zapisana v navodilih za urejanje besedil
seminarskih, diplomskih in magistrskih del na VŠP (glej Boris Kobeja: Priročnik za pisanje
seminarske in diplomske naloge).
2.7 Opombe
Druge opombe, ki se ne nanašajo na citiranje, navajamo pod črto z zaporednimi arabskimi
številkami od začetka do konca teksta. V opombe dajemo ponavadi različne obrazložitve,
pojasnitve neznanih pojmov ipd. Če nakažemo na opombo na koncu stavka, naj bo številka
pred piko, ki zaključuje stavek. Pripombe s tekoče strani se morajo končati na isti strani.
Velikost črk je 10, normalni slog.
Navodila za tehnično oblikovni izgled magistrskega dela
4

mojstudij

1
Na podlagi Pravil Fakultete za drţavne in evropske študije je Upravni odbor Fakultete za drţavne in evropske študije na svoji seji dne 6.2.2009 sprejel
Navodila za pisanje magistrskega dela
Magistrsko delo izdela študent ob zaključku podiplomskega študija. Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta magistrskega študija in zato ne more biti skupinsko delo. Usmerjeno je v kritično reševanje aktualnih druţbenih in gospodarskih problemov. Magistrsko delo vsebuje rezultate raziskovanja, ki prispevajo k napredku in razvoju stroke in reševanju aktualnih problemov določenega strokovnega oz. znanstvenega področja. Pri obdelavi teme je študent podiplomskega študija dolţan z uporabo znanstvenih metod in strokovno-metodoloških postopkov sistemsko predstaviti rezultate svojega raziskovalnega dela.
Z magistrskim delom študent dokazuje svojo sposobnost izraţanja in reševanja aktualnih praktičnih problemov gospodarstva, podjetij, zavodov, dejavnosti. To delo mora ustrezati sodobnim metodološkim in tehničnim standardom strokovnih oz. znanstvenih del.
1. Izbira teme
Teme oz. naslove magistrskega dela izberejo študenti izmed razpisanih tem ali jih predlagajo študenti v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odraţati vsebino magistrskega dela. Tema mora biti nova, primerna, aktualna in koristna.
2. Prijava teme
Pogoj za prijavo teme so opravljene vse predpisane obveznosti magistrskega študija (razen magistrske naloge).
K prijavi teme magistrskega dela študent obvezno priloţi:
- izpolnjen in podpisan obrazec »Prijava teme«
- tri izvode dispozicije magistrskega dela
V primeru, da študent prijavlja magistrsko delo po znanstvenem magistrskem študiju, mora priloţiti še:
- en izvod seminarske naloge tretjega semestra – zasnova magistrskega dela
2.1. Naslov
Mora biti nov, aktualen in koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odraţati bistvo vsebine dela. Naslov ne sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike. Vsebuje do največ devet besed.
2.2. Dispozicija
Sestavljajo jo trije deli:
- pisni del dispozicije,
- struktura dela in
- jedro uporabljene literature in viri.
2
2.2.1. Opisni del dispozicije vsebuje:
a) Obrazložitev teme
Predloţeni naslov teme magistrskega dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost.
b) Problem, predmet in hipoteze raziskovanja
Problem raziskovanja mora študent določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.
Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (predpostavke, ki jih mora dokazati).
c) Namen in cilji raziskovanja
Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje , ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev je priporočljivo, da si postavi tudi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.
d) Ocena dosedanjih raziskovanj
Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in ugotoviti, da prijavljena tema predstavlja novost na obravnavanem področju in nudi moţnost za kreativen prispevek k razvoju stroke.
e) Metode raziskovanja
V prijavi teme za magistrsko delo študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati postavljeno delovno hipotezo, ostvariti namen in cilje raziskovanja in odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomoţne metode.
f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
Pri vsakem delu oz. poglavju glede na delovne teze strnjeno navede, kaj namerava obdelati.
g) Pričakovani rezultati raziskovanja
Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.
h) Preveritev hipotez
V tem delu študent napove, da bo preverjal hipoteze in način preverjanja le-teh.
i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oz. stroki
Določno, precizno, nedvoumno študent opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela.
j) Uporaba rezultatov raziskovanja
Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko uporabljali rezultati raziskovanja, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.
3
2.2.2. Struktura dela
V strukturi dela študent navede okvirno kazalo magistrskega dela.
2.2.3. Jedro uporabljene literature in viri
V tem seznamu študent navede jedro slovenske in tuje literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi magistrskega dela v obsegu najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Pri prijavi teme magistrskega dela, zlasti pri izbiri teme, opredelitvi delovnih tez (strukturi) in obrazloţitvi teme se študent mora zavedati: da je magistrsko delo znanstveno oz. strokovno delo, ki mora prispevati k določeni stroki oziroma znanosti; da temeljna in uporabna raziskovanja temeljijo na številnih znanstvenih metodah in da mora študent kot mladi raziskovalec obvladati metodologijo in tehnologijo znanstvenega raziskovanja ter izdelave strokovnih del; da primerno prijavo teme lahko pripravi študent, ki poseduje solidno splošno in specifično znanje o obravnavani tematiki, ki je usposobljen za raziskovalno delo in ki je vsaj delno proučil aktualno literaturo obravnavane tematike, ki ima veliko ţeljo in motiv, da konca začeto raziskovanje.
Omenjene in tudi druge predpostavke so pogoj za kakovostno prijavo teme magistrskega dela: da kakovostna prijava teme magistrskega dela obsega osem do deset strani, da se prijava z vsemi prilogami piše v prihodnjem času, v primeru, da študent vključi določene dele prijave teme v končni tekst magistrskega dela, se ta piše v preteklem času.
3. Izdelava magistrskega dela
Raziskovalno tematiko, ki jo obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja in postavljenih hipotez, mora izvesti z aplikativnim in razvojnim raziskovanjem. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke. Pri izdelavi magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati: značilnosti magistrskega dela, namen in cilje magistrskega dela, strukturo magistrskega dela, dokumentacijsko podlago rokopisa in tehnično obdelavo magistrskega dela.
4. Namen in cilji magistrskega dela
Osnovni namen in cilj magistrskega dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika magistrskega dela. Poleg tega temeljnega cilja ima magistrsko delo še vrsto drugih ciljev, kot je npr. poglobljeno in popolnejše poznavanje področja, usposabljanje za raziskovalno delo, usposabljanje za aktivno in tvorno sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih skupinah in pridobitev veščine pisanja strokovnih oz. znanstvenih del. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne in dotlej neobdelane teme strokovnih del, sposobnost uporabe metodologije in tehnologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu, sposobnost pisanja tekstov strokovnih del, sposobnost, da aktivno in uspešno sodeluje v znanstvenoraziskovalnih skupinah.
4
5. Tehnična navodila za izdelavo magistrskega dela
Magistrsko delo mora biti vezano pa v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi z zlatimi črkami.
Standard papirja: A4
Format strani: pokončen.
Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.
Pisava: Tip pisave: Priporočamo tip Arial Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular) 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing) Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify) Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih in trdo vezanih izvodih.
Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano. Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v... Drugi del spec. oz magistrskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. ker pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).
Obseg besedila
Praviloma od 150.000 - 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se dodajo posebej.
6. Struktura magistrskega dela
Magistrsko delo ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov magistrskega dela. Struktura magistrskega dela zajema vse sestavine oz. prvine magistrskega dela:
6.1. Povzetek
Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o magistrskem delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words.
5
6.2. Kazalo (vsebina)
Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (glej prilogo št. 1).
6.3. Uvod
Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja magistrsko delo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno ţe opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo magistrskega dela. Uvod se piše po napisanem rokopisu dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazloţitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazloţitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine: Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Namen in cilje raziskovanja. Oceno dotlej opravljenih raziskav. Metode raziskovanja. Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Uvod ne sme biti niti prekratek niti predolg. Običajen obseg uvoda je do največ ene avtorske pole (5-10% celotnega obsega dela).
6.4. Obrazložitev tematike in označevanje delov magistrskega dela (obdelava teme)
6.5. Končni tekst
Končni tekst magistrskega dela študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer: zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del, analitično-eksperimentalni del in zaključni ali perspektivni del.
Zgoraj omenjeni trije temeljni deli magistrskega dela ne pomenijo, da ima magistrsko delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. To še zlasti velja za analitično-eksperimentalni del, ki je najobseţnejši, kjer se rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze. Primerno je, da je celotna tematika magistrskega dela obdelana v do devet medsebojno povezanih delov, poleg uvoda in zaključka.
Deli in poddeli magistrskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino magistrskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 int, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itn:).
Osrednji del magistrskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.
6
Doseţeni rezultati in cilji raziskave. Preveritev hipotez. Prispevek rezultatov raziskave k znanosti oz. stroki. Uporabnost rezultatov raziskave. Zaključek (zaključni ali perspektivni del).
V tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazloţena v analitično-eksperimentalnem delu magistrskega dela in kjer je dokazana ali ovrţena postavljena hipoteza. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi magistrskega dela v odstavkih.
Spisek uporabljene literature in virov
Ob koncu magistrskega dela je treba dati prikaz vse uporabljene literature in virov, po skupinah in po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčeno z zaporedno številko. Spisek mora obsegati najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Spisek slik in tabel (po potrebi)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst magistrskega dela, se prikaţejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi)
Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikaţejo kronološko v popisu prilog.
Izjava o avtorstvu in navedba lektorja
V izjavi kandidat navede sledeče:
S podpisom zagotavljam, da: je predloţeno magistrsko delo
z naslovom _______________________________________________izključno rezultat
mojega lastnega raziskovalnega dela; je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije. sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloţenem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 139/2006); je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloţenega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh; da je delo lektoriral/-a_____________________________.
7. Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela
7
Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela je citiranje literature in virov, opombe pod črto in ilustracije.
7.1. Citiranje
Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseţe s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
Namen citiranja je večstranski. S citiranjem študent ilustrira nek problem, ki mu sluţi kot dokaz, s katerim argumentira lastno misel s tem, ko se sklicuje na določeno avtoriteto.
Študent pogosto uporablja citate zaradi nasprotovanja mislim drugega avtorja, da bi tako bili njegovi protiargumenti bolj prepričljivi.
Če v citatu znotraj neke navedbe izpusti določene besede ali dele teksta, to označi s tremi pikami. To so t. i. iztrgani citati, pri katerih je treba posebej paziti, da se s tem ne spremeni smisel avtorjevih misli.
Če je citat napisan v leţečih črkah ali poudarjeno, ga študent mora v takšnih črkah tudi citirati. V primeru, da avtor ţeli poudariti citat in ga napiše poudarjeno ali v leţečih črkah, mora to v opombi pod črto navesti (npr. podčrtal avtor).
V strokovnih delih, ki so namenjena predvsem tujini in če je citat odločilnega pomena, avtor lahko citate navede v jeziku, v katerem so napisani. Citat v tujem jeziku mora prevesti in prevod navesti v opombi pod črto.
Pri citiranju mora avtor upoštevati obseg tujega teksta glede na rezultate lastnih raziskovanj in lastnih spoznanj. Citati morajo biti skladno inkorporirani v tekst in povezani s temo znanstvenega ali strokovnega dela.
Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrizira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).
7.2. Opombe pod črto
Z opombami pod črto se pojasnjuje nekaj v povezavi z obravnavano problematiko. Obstajata dve vrsti opomb pod črto, in sicer: Eksplikativne opombe. Te opombe so dopolnilne obrazloţitve posameznih delov obrazloţitev, določenih podatkov, informacij, stališč, dejstev ali spoznanj, ki so navedeni v tekstu. Primerjalne opombe. Napotujejo bralca na neko drugo bibliografsko enoto, ki obravnava enako ali podobno problematiko, ali na dele istega vira.
Opombe pod črto se pišejo na koncu strani, odvojene s črto od glavnega teksta (črta je dolga do ene petine dolţine vrstice) in so označene z arabsko številko. Opomba pod črto je vedno na isti strani in je povezana z isto številko v tekstu. Številke opomb pod črto se praviloma pišejo kronološko po zaporednih številkah od začetka in do konca dela.
Načinov oz. sistemov citiranja je več vrst. Uporabljata se predvsem dva glavna načina oz. sistema: evropski način, ameriški oz. harvardski način.
Priporoča se Harvardski sistem sklicnih opomb (citiranje). Za ta sistem citiranja je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju.
8
Najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat,
in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 2006, str. 37). Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Jerovšek in Čebulj, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jerovšek et al., 2005, str. 43). Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način
(glej Jerovšek, 2007, str. 123). Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Jerovšek), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Čebulj). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Jerovšek v: Čebulj, 1998, str. 20). Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (Jerovšek, 2005). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo. Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Jerovšek, 1998, str. 62) Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Jerovšek, 1996a, str. 101). Če je v besedilu dela pri povzemanju citata ţe naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Jerovšek (2006, str. 307), ki pravi, da je ...). Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen). Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57). Pri navedbi citata iz gradiva, ki je bilo objavljeno na internetu, veljajo prav tako pravila harvardskega sistema sklicnih opomb (avtor, leto, stran). Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor, zato namesto njega zapišemo nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic. V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Besedilo objavljeno npr. na spletni strani Fakultete za drţavne in evropske študije http://www.fds.si/studij/navodila za pripravo magistrskih nalog_2009.pdf bi v besedilu navedli kot (Fakulteta za drţavne in evropske študije, 2009), povezavo (link) pa bi zapisali v seznam literature in virov skladno s pravili za navedbo literature in virov. Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjiţni) obliki.
7.3. Navajanje literature in virov
Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. Dela morajo biti razporejena v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrstni red priimkov avtorjev in je oštevilčen z zaporedno številko. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Zaloţba, Kraj, letnica.
Primer:
9
ČEBULJ, Janez. Upravno pravo – teme predavanj (študijsko gradivo). Fakulteta za drţavne in evropske študije, Brdo pri Kranju, 2009.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj, kraj in leto, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Temeljne pravice in svoboščine. Dignitas, Revija za človekove pravice. 2006, let. 10, št. 31/32, str. 3-21.
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Preambula. V:
ŠTURM, Lovro (ur.). Komentar ustave RS, Fakulteta za podiplomske, drţavne in evropske študije, Ljubljana, 2002, 30-42.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o drţavni upravi. Uradni list RS, št. 52/2002, 110/2002, 56/2003, 61/2004, 123/2004 in 24/2005.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraţevanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto zaloţbe, kraja izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/
confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«. 6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
10
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http://www.oecd.org/puma/
sigmweb /acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
7.4. Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.
7.5. Seznam grafikonov
Seznam grafikonov (slik, tabel) je oblikovan tako, da so grafikoni navedeni po zaporednem seznamu, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za vsak posamezen grafikon se navede številčna oznaka grafikona, naslov grafikona in številka strani na kateri je naveden grafikon (seznam je izoblikovan po principu kazala).
Ilustracije so razne tabele, grafikoni, načrti, zemljevidi, fotografije, sheme in drugi avtorjevi dokazi, ki jih avtor uporablja za ilustracije teksta, da bi s tem nazorneje in enostavneje predstavil zapletene pojave bralcu.
Tabela je sistematičen pregled podatkov o značilnostih opazovanih pojavov, do katerih se pride z grupiranjem, zbiranjem in obdelavo. Je primerna oblika prikazovanja obdelanih številčnih podatkov, dobljenih z anketiranjem, eksperimentiranjem ali na drugačen način pridobljenih podatkov.
Grafikon nazorno prikazuje in predoča pojave s pomočjo znakov in geometrijskih likov. S pomočjo grafikona lahko hitro vidimo odnose, korelacije in funkcionalne povezanosti med proučevanimi podatki oz. dejavniki nekega procesa.
Načrti se zlasti uporabljajo na znanstveno tehničnih področjih in predstavljajo določene predmete najpogosteje v ortogonalni projekciji s potrebnimi izračuni in podatki.
Zemljevidi kot posebne ilustracije se zlasti uporabljajo na področju prometnih znanosti za prikazovanje poloţaja posameznih drţav, prometnic, poti idr.
Fotografije se uporabljajo predvsem v delih, ki obravnavajo promet, s katerimi se prikazujejo npr. prevozna sredstva, manipulativna sredstva, kontejnerski terminali, morske luke, pristanišča idr.
Sheme predstavljajo in prikazujejo odnose, zapletene postopke, pojave ..., ki zamenjujejo dolge opise.
Slika
Slika je določena površina, na kateri se z organizacijo načrtov in barv ustvarja iluzija dejanskih pojavov narave in prostora. Navajanje in označevanje slik v besedilu magistrskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V
11
besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko.
Vsaka slika mora imeti: zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd), naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami, jedro (slika s podatki oziroma informacijami), vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
Primer:
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 26.01. 2009 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu Javna uprava 1. stopnje
in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomantka javne uprave (UN)
Fakulteta za državne in evropske študije
Dekan:
Vir: Janežič (2009, str. 12)
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru).
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike, se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel in drugih ilustracij, s tem da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
Primer:
Tabela 1: Udeleţenci seminarjev v letu 2008, po področjih in glede na spol
ţenske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Ravnikar (2008, str. 6)
7.6. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše
pomen kratice.
Primer:
ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku
12
7.7. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test - test sposobnosti
knowledge test - test znanja
8. Oblika magistrskega dela
8.1. Zunanja stran
Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV MAGISTRSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: MAGISTRSKO DELO. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisano Kranj in leto oddaje magistrskega dela.
8.2. Prva stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini lista je z velikimi naveden NASLOV MAGISTRSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano MAGISTRSKO DELO. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr.: magistrski študijski program Drţavne in evropske študije, magistrski študijski program Mednarodne, primerjalne in evropske študije, magistrski študijski program Javna uprava II. stopnje, magistrski študijski program Mednarodne in diplomatske študije II. stopnje..). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisano Kranj in leto oddaje.
8.3. Označevanje in zapis delov magistrskega dela
Označevanje delov magistrskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko
Pri označevanju in zapisu delov magistrskega dela velja: Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani, Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja. Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna. Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna. Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
13
arabskimi številkami.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju na Upravnem odboru Fakultete za drţavne in evropske študije in po objavi na e-oglasni deski.
Datum: 6.2.2009
Prof. dr. Tone Jerovšek
Predsednik UO
Priloge:
PRILOGA 1 – Primer Zunanje strani magistrskega dela
PRILOGA 2 - Primer Notranje strani magistrskega dela

mojstudij

1 SPLOŠNO

1.1. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani hrani vezano obliko dela v knjižnični zbirki.

1.2. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani objavi elektronsko obliko dela v zbirki 'Dela FU', ki je dostopna v digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani (http://dikul.uni-lj.si).

2 PRVINE DELA

2.1. Naslov; Naslov naj enostavno, jasno ter nedvoumno odraža bistvo vsebine dela. Naslov naj ne bo predolg niti prekratek; praviloma vsebuje do največ devet besed. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike.

2.2. Obrazložitev teme in problema; Predloženi naslov teme dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost. Problem raziskovanja mora študent, jasno, določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.

2.3. Namen in cilji raziskovanja; Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje raziskovanja, ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev si študent postavi tudi raziskovalna vprašanja oz. hipoteze, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisne predstavitve rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.

2.4. Ocena dosedanjih raziskovanj pri pripravi magistrskega dela; Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in kritično ugotoviti, da do trenutka prijave teme magistrskega dela niti doma niti v svetu ni na koncipiran način in celovito raziskana, obdelana in javnosti predstavljena predložena tema. Če študent tega ne prikaže, predložena tema ni primerna za magistrsko delo.

2.5. Določitev hipotez in metod raziskovanja; študent predstavi način preveritve hipotez. Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev hipotez, katerih veljavnost naj študent preizkusi. Delovne hipoteze so priporočljive pri diplomskem delu in obvezne pri magistrskem delu. V prijavi teme študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati ali zavreči predpostavke, doseči namen in cilje raziskovanja ter odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode.

2.6. Pričakovani rezultati in prispevek raziskovanja; Študent določno, precizno, nedvoumno opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela. Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.

2.7. Pričakovani prispevek k znanosti in stroki; Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko rezultati raziskovanja uporabljali, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.

2.8. Strnjeni opis predvidenih poglavij in struktura dela; Pri vsakem delu oz. poglavju glede na hipoteze strnjeno navede, kaj namerava obdelati. Strukturo dela predstavlja organiziranost, razporeditev in medsebojno povezanost vseh prvin dela. Kakovostno strukturo lahko študent pripravi na podlagi že proučenega (precejšnjega) števila raznih publikacij o izbrani temi in tesnega sodelovanja z mentorjem.

2.9. Jedro uporabljene literature in viri; V tem seznamu študent navede jedro literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi dela. Jedro uporabljene literature in virov naj pri diplomskem delu zajema vsaj 10, pri magistrskem delu pa vsaj 50 enot. Petina enot mora biti v tujem jeziku.

3 IZDELAVA DELA

3.1. Raziskovalno tematiko, ki jo študent obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja ter postavljenih hipotez, mora izvesti z ustreznim metodološkim instrumentarijem.

3.2. Pri pisanju diplomskega dela gre za osnovni zahtevnostni nivo raziskovanja, pri pripravi magistrskega dela pa predvsem za zahtevnost na ravni aplikativnega in razvojnega raziskovanja. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke.

3.3. Pri izdelavi diplomskega ali magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati splošne značilnosti dela, opredeljen namen in cilje dela, strukturo, dokumentacijsko podlago dela (citate, opombe, ponazoritve) ter tehnično obdelavo dela.

3.4. Osnovni namen in cilj dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika dela.

3.5. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne strokovne teme (pri magistrskem delu gre praviloma za do tedaj neobdelano temo). Poleg tega gre (pri diplomskem

delu na osnovni, pri magistrskem delu pa na višji ravni) tudi za prikaz kandidatove sposobnosti uporabe metodologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu ter sposobnost pisanja tekstov strokovnih del.

4 ZGRADBA DELA

4.1. Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
 zunanja stran (platnice),
 prva stran,
 izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja,
 povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,
 povzetek (z naslovom dela) in ključne besede v angleškem jeziku,
 kazalo vsebine,
 kazalo ponazoritev (grafikonov, preglednic,…),
 kazalo prilog,
 seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
 slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
 uvod,
 obdelava teme (osrednji del),
 zaključek,
 literatura in viri,
 priloge (če obstajajo).
Deli in poddeli dela se označujejo po decimalnem sistemu, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino (kazalo) dela.
4.2. Zgradba magistrskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
 zunanja stran (platnice),
 prva stran,
 izjava o avtorstvu magistrskega dela in navedba lektorja,
 povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,
 povzetek z naslovom dela in ključne besede v angleškem jeziku,
 kazalo vsebine,
 kazalo ponazoritev,
 kazalo prilog,
 seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
 slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
 uvod,
 obdelava teme,
 zaključek,
 literatura in viri,

 priloge (če obstajajo).

4.3. Značilnosti prvin dela
 Zunanja stran (platnice); vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov dela, navedbo avtorja ter kraj in mesec oddaje dela.
 Prva stran; vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov dela, navedbo avtorja, vpisno številko avtorja, navedbo študijskega programa, navedbo mentorja ter kraj in mesec oddaje dela.
 Izjava o avtorstvu; Avtor na začetku dela poda izjavo o avtorstvu, ki zajema navedbo svojega imena, vpisno številko, naslov dela ter besedilo, da s svojim podpisom zagotavljam, da je diplomsko delo izdelal samostojno pod mentorstvom (naziv, ime in priimek), da je elektronska oblika dela identična s tiskano obliko dela ter da soglaša z javno objavo elektronske oblike diplomskega dela v zbirki »Dela FU«. Izjavo avtor lastnoročno podpiše. Izjava o avtorstvu mora biti, prilagojeno vrsti dela in spolu študenta/ke, povsem skladna z vzorčnim besedilom v prilogi teh navodil.
 Povzetek; Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v slovenskem in angleškem jeziku. Na začetku povzetka v angleškem jeziku je v angleškem jeziku zapisan tudi naslov dela. Povzetek diplomskega dela obsega praviloma en do dva odstavka na približno polovici A4 strani, povzetek magistrskega dela pa praviloma eno A4 stran besedila, v katerem se navede tudi ključne izsledke raziskovanja. Ob koncu povzetka se navedejo ključne besede.
 Kazalo (vsebina); Kazalo predstavlja številčni in tekstualni pregled vseh delov in poddelov vsebine diplomskega oziroma magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (od izjave o avtorstvu, do prilog).
 Kazalo ponazoritev; Grafikone, slike, tabele, skice, sheme, karte, zemljevide in druge vrste ponazoritev, ki so vključene v besedilo, se prikažejo kronološko (po vrstnem redu navedbe v besedilu), posebej za vsako vrsto ponazoritev.
 Kratice, okrajšave in prevodi tujih izrazov; podajo se vsaka posebej v svojem pregledu, v tabelarični obliki.
 Uvod; Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja diplomsko oziroma magistrsko delo. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spozna ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo diplomskega oziroma magistrskega dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine, ki pa se jih ne strukturira v podpoglavja:
 problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami,

 namen in cilje raziskovanja,
 oceno dotlej opravljenih raziskav,
 metode raziskovanja,
 strnjeni opis po poglavjih.

Uvod obsega približno 5% dela.
 Osrednji del; Osrednji del dela predstavlja njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in podajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost pa potrdi z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oz. navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih. Končno besedilo študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:
 zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del (predstavitev dosedanjih spoznanj),
 analitično-eksperimentalni del (rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze)
 perspektivni del (v tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena hipoteza).

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli ne pomenijo, da ima delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi.
 Zaključek; Vsebuje strnjene ugotovitve po poglavjih. Obsega približno 5% dela. V zaključku se ne navajajo citati in opombe pod črto. Podobno kot uvod, tudi zaključek ne delimo na podpoglavja, temveč besedilo formuliramo kronološko, po strukturi dela v odstavkih.
 Literatura in viri; Ob koncu dela je treba podati prikaz vse uporabljene literature in virov po abecedi avtorjev citiranih del.
 Priloge; Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog.

5 CITIRANJE

5.1. Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.

5.2. Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Primer: »S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo.« (Hladnik, 1994, str. 119).

5.3. Če študent daljši tekst interpretira (povzema, parafrizira) z lastnimi besedami in na svoj način, mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se šteje kot plagiat (intelektualna kraja).

5.4. Pri pisanju priporočamo harvardski sistem sklicnih opomb oziroma citiranja (Harvard APA). Zanj je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju. Pri citiranju se za primere, ki niso navedeni v nadaljevanju teh navodil oz. kot dodaten pripomoček, uporablja Harvard APA standarde (www.apastyle.org).

5.5. Primeri navedb sklicnih opomb (citiranja):
 Pri citiranju dela enega avtorja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Kuhelj, 2010, str. 145).
 Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Drenovec in Sekne, 2007, str. 76).
 Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »etal.« ali »in dr.« (Dečman etal., 2009, str. 41) ali (Dečman in dr., 2009, str. 41).
 Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (Brejc, 2009Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Brejc), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Ivanko). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Brejc v: Ivanko, 2006, str. 23). Tovrstno sklicevanje pri magistrskem delu ni zaželeno, praviloma naj študent neposredno uporabi primarni vir.
 Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oz. delo se navedeta le priimek in letnica (Devjak, 2009). Takšno sklicevanje naj bo prej izjema kot pravilo.
 Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Vintar, 2009a, str. 101), (Vintar, 2009b, str. 54).
 Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Kovač (2008, str. 132), ki pravi, da je ...).
 Pri navajanju besedil, ki so zapisana kot spletni ali elektronski vir, sledimo logiki harvardskega citiranja. V kolikor je iz zapisa razviden avtor, se navede avtor, v kolikor pa ne, se na mestu avtorja navede nosilca materialnih pravic oz. lastnika spletne strani. V kolikor gre za spletni dokument najverjetneje številka strani ne obstaja. Če je iz dokumenta razvidna letnica zapisa se uporabi navedena

letnica, v kolikor letnica ni razvidna, se zapiše leto, ko je bil vir najden (MJU, 2010).
 Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oz. kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.
 Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa, …) in citirani člen (ZDavP-2, 34. člen), pa tudi (34. člen ZDavP-2); izbran način se mora uporabljati enotno v celem besedilu.
 Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 2009, str. 59).

5.6. Navajanje in označevanje (vstavljanje napisa) posamezne ponazoritve mora biti v besedilu označeno z zaporednimi številkami istovrstne ponazoritve (grafikon 1, grafikon 2,…, slika 1, slika 2,…) in ustrezno naslovljeno (npr. Slika 45: Certifikat) ter zapisano krepko. Ponazoritve morajo biti na mestih, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na Sliki 45). Grafikoni, slike in vse druge ponazoritve se poravnajo sredinsko. Pod vsako ponazoritvijo mora biti naveden tudi vir, na osnovi katerega je bila ponazoritev pridobljena ali prirejena.

Primer:
Slika 45: Certifikat
Certifikat
Vir: Buzeti (2010, str. 124).
5.7. Če gre za izvirno ponazoritev študenta, se navede: »Vir: lasten«. V kolikor je ponazoritev oblikovana na osnovi zbranih podatkov (npr. lastna raziskava), mora biti zapisan vir na osnovi katerega so v ponazoritvi predstavljena dejstva (npr. Priloga 2, ali pa npr. Tabela 17).

Primer:
Grafikon 17: Področja samopodobe glede na spol
Vir: lasten, tabela 17
5.8. V kolikor je potrebno, se za jedrom ponazoritve navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino ponazoritve.

6 NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV

6.1. Pri navajanju literature in virov velja, da moramo biti vključena vsa dela, ki so bila na kakršenkoli način uporabljena pri pisanju dela.

6.2. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena prvonavedenega avtorja se zapišejo imena ostalih).

6.3. Vsa uporabljena literatura in viri se razporedi v dva sklopa: Literatura in Viri. Pri tem se posamezna enota navaja skladno s spodnjimi navodili.

 Samostojne publikacije
 PRIIMEK, ime (leto). Naslov dela. Založba, Kraj.
 KLUN, Maja (2007). Davčni sistem. Fakulteta za upravo, Ljubljana.
 SETNIKAR CANKAR, Stanka, HROVATIN, Nevenka (2007). Temelji ekonomije. Fakulteta za upravo, Ljubljana.
 Članek v reviji
 PRIIMEK, ime (leto izdaje). Naslov članka. Naslov revije. Letnik izhajanja, številka revije, strani.
 KOCJANČIČ, Rudi (2006). DerEinflussdesdeutschenGrundgesetzesaufdieverfassungsrechtlicheRegelungderRegierung in der Republik Slowenien. WGO, Mon.hefteosteur. Recht, 48, št. 5, str. 331-345.

Prispevek oz. poglavje v knjigi, zborniku;
 Če gre za prispevek v knjigi oz. zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) (leto) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, strani (strani v zborniku oz. obseg).
STARE, Janez (2008). Competencemodelsforpublicadministrationandleadershipdevelopment. V: PEVCIN, Primož (ur.): Symposiumproceedings. FacultyofAdministration, Ljubljana, str. 9.
 Predpisi;
 (Leto objave). Naslov predpisa (uradna kratica, če je sprejeta). Objava, novele (če jih je več, se navede vse, ne le zadnja).

(2006). Zakon o varstvu študentov (ZVŠ-1). Ur. list RS, št. 30/06, 45/10.
 Viri, pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
 Začetnici imena in priimka (leto) naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije, stran(i)

P. K. (2010). Uprava na razpotju. Delo, 2010, št. 17, str. 3.
 V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan, se na mestu avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod, …):
 Lastnik materialne avtorske pravice (leto izdaje). Naslov članka. Naslov publikacije, številka publikacije, stran(i).
 Večer (2010). Racionalizacija javnega sektorja. Večer, št. 23, str 21.
 Viri z interneta
 Dela, ki so objavljena samo na internetu, se navajajo tako, da se namesto založbe, kraja izdaje, letnice in strani navede kje je bil dokument dosegljiv (»Dosegljivo na:«) ter ustrezni popolni naslov dokumenta. Števila strani pri navajanju del z interneta ne navaja. Če je na dokumentu zapisan datum objave, potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma navedemo datum, ko je bil dokument najdeni.

ERMAN, N, TODOROVSKI, L. (2010). Mappingthe e-governmentresearchwith social networkanalysis. Lect. notes comput. sci., str. 13-25, ilustr. Dostopno 17. 12. 2010 na: http://www.springerlink.com/content/jn3rh5717475hhj5/.
 V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).

OECD (2010). Education at a Glance 2010. OECD indicators. Dostopno 17. 12. 2010 na: http://www.oecd.org/dataoecd/45/39/45926093..
 Ostali (anonimni) viri;
 Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje (v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:

Statistični letopis (2009). Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.

7 OPOMBE

7.1. Opombe se navajajo pod črto. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Opombe se ne uporabljajo zgolj za navedbo virov oz. sklic na predpise. Opombe je smiselno uporabiti, če jih je v celotnem besedilu prek deset in podajajo bralcu dodatne informacije.

7.2. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

8 SEZNAM PONAZORITEV

8.1. Seznam ponazoritev (grafikonov, slik, tabel,…) je oblikovan tako, da so posamezne istovrstne ponazoritve navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu (posebej grafikoni, posebej slike …).

8.2. Za vsako posamezno ponazoritev se navede številčna oznaka ponazoritve, naslov ponazoritve in številka strani, na kateri se ponazoritev pojavlja.

9 DRUGE NAVEDBE

9.1. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav. V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice. Primera:

KM Kadrovski menedžment
SL Statistični letopis
9.2. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov; Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi. Primeri:

Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleldexperiment terenski eksperiment
fleldstudy terenska študija
10 TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA

10.1. Vezava:
 Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava).
 Magistrsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava).

10.2. Naslovna stran: Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.

10.3. Papir: bel, A4.

10.4. Format strani: pokončen.

10.5. Tisk: od povzetka dalje obojestransko.

10.6. Robovi:
 zgoraj, spodaj, zunanji: 2,5 cm,
 notranji: 2,5 cm + rob za vezavo (gutter) 0,5 cm (3 cm).

10.7. Pisava : Tahoma (priporočilo) ali Arial.

10.8. Velikost znakov v besedilu: 11 pt pokončno (11 points, regular).

10.9. Razmik vrstic: 1,2 vrstic (1,2 linesspacing).

10.10. Obojestranska poravnava besedila (justify).

10.11. Glava in noga se ne uporabljata.

10.12. Oštevilčenje strani:
 Na notranji naslovni strani dela oštevilčenje ni izpisano.
 Druge strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
 Prvi del dela (od izjave o avtorstvu do uvoda dela se oštevilči z malimi rimskimi števili (iii, iv, v,…).
 Drugi del dela (od vključno uvoda do konca dela) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…).

10.13. Obseg besedila:
 Diplomsko delo: jedro besedila od dveh avtorskih pol (60.000 znakov, 10.000 besed, cca 32 strani) do treh in pol avtorskih pol (105.000 znakov, 17.500 besed, cca 56 strani).
 Magistrsko delo: jedro besedila od pet avtorskih pol (150.000 znakov, 25.000 besed, cca 80 strani) do osem avtorskih pol (240.000 znakov, 40.000 besed, cca 128 strani).
 Naslovnica, kazala, izjave, morebitne priloge ipd. se štejejo posebej.

11 OBLIKA DELA

11.1. Na zunanji strani dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v eni vrsti, z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela (diplomsko delo, magistrsko delo).

11.2. Sledi ena vrsta presledka in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME dela. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje dela.

11.3. Prva stran: Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z velikimi črkami zapisana vrsta dela (DIPLOMSKO DELO oz. MAGISTRSKO DELO). Nato je izpuščena ena vrstica, temu pa sledi z velikimi črkami naveden NASLOV TEME DELA (npr. POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA).

11.4. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oz. Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek, vrstico nižje vpisno številko (npr. Vpisna številka: 04012345). Vrstico nižje navedba študijskega programa (npr. magistrski študijski program Uprava 2. stopnja). Nato je ena vrstica izpuščena. Sledi navedba Mentor(ica) in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke)) navedeni okrajšavi za habilitacijski in znanstveni naslov mentorja ter njegovo ime in priimek (npr. izr. prof. dr. LjupčoTodorovski ali viš. pred. mag. Iztok Rakar).

11.5. V zadnji vrstici je na sredini zapisano »Ljubljana« ter mesec in leto oddaje dela (npr. Ljubljana, oktober 2010). Zapiše se mesec in leto, ko se delo odda vezano za njegov zagovor.

11.6. Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oz. opravil raziskavo) in zahvale se ne piše. Prav tako se ne piše uvodnih misli, citatov in drugih vrst zahval.

11.7. V primeru, da je bilo kandidatu na osnovi utemeljene prošnje dovoljeno pisanje diplomskega ali magistrskega dela v angleškem jeziku, je Naslovna stran (platnica) magistrskega dela napisana v slovenskem jeziku. V naslednjem zaporedju si sledijo:
 prva stran diplomskega/magistrskega dela v slovenskem jeziku pri čemer je naslov sela zapisan najprej v slovenskem in nato še v tujem jeziku;
 original izdane teme diplomskega/magistrskega dela v tujem jeziku.

Povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 3 do 4 strani, povzetek magistrskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 5 do 6 strani. Ostale strani si sledijo enako kot pri pisanju magistrskega dela v slovenskem jeziku.
11.8. Na novi strani se poda izjava o avtorstvu in navedba lektorja.

11.9. Na novi strani se navedejo povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku.

11.10. Na novi strani se v angleškem jeziku navede, »Summary«, naslov dela, povzetek ter ključne besede.

11.11. Povzetek diplomskega dela obsega od 10 do 15 vrstic in 5 do 7 ključnih besed, povzetek magistrskega dela obsega eno stran in 5 do 7 ključnih besed.

11.12. Na novi strani so v kazalu vsebine navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oz. vsi deli dela.

11.13. Kazalu vsebine sledijo kazala ponazoritev, ki so navedena po abecednem vrstnem redu (kazalo grafikonov, kazalo slik, kazalo tabel), kazalo prilog, seznam uporabljenih kratic ter morebitni seznam tujih izrazov.

11.14. Poglavja in podpoglavja se navajajo po naslednjem načelu:
- prvi nivo (poglavje): velike črke, Tahoma, 14pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti dveh prostih vrstic,
- drugi nivo (podpoglavje): velike črke, Tahoma, 12pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti ene proste vrstice,
- tretji nivo (podpodpoglavje): velike črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti ene proste vrstice,
- četrti in morebitni peti nivo: male črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti ene proste vrstice.

12 JEZIK

12.1. Delo mora biti jezikovno neoporečno. Za strokovno besedilo v delu, ki ni literarno besedilo, veljajo določena pravila (kot npr.: besedilo mora biti nedvoumno (priporočamo krajše stavke, ki so preprosto razumljivi in vsebujejo čim manj podrednih zvez), ena in ista vsebina, pojav ali stvar naj bo vedno poimenovana z istim imenom).

12.2. Pisanje strokovnih besedil vpliva na razvoj slovenske strokovne terminologije. Avtor naj zato upošteva že uveljavljene slovenske izraze oz. prevode strokovnega izrazja. V primeru, da gre za novo strokovno izrazje, ki se pojavlja v tujih jezikih, se mora potruditi za iskanje ustreznih slovenskih prevodov.

Priloga 1: Izjava o avtorstvu
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA / MAGISTRSKEGA DELA
Podpisani/-a »Ime Priimek«, študentk/-a »Stopnja in smer študija«, z vpisno številko »04012345«, sem avtor/-ica diplomskega / magistrskega dela z naslovom: »Naslov diplomskega dela«.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
 je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,
 sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,
 sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili,
 sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu,
 se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo,
 se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo,
 je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega / magistrskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.

Diplomsko / magistrsko delo je lektoriral / la: »navedba lektorja«.
Ljubljana, navedba datuma oddaje dela
Podpis avtorja/-ice

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Priloga 5: Navedba poglavij in ponazoritev

mojstudij

1
􀂄 Tehnična navodila za izdelavo diplomskega dela
Vezava diplomskega dela
Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na
naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.
Standard papirja
Diplomsko delo mora biti pisano na A4 velikosti
Format strani
V pokončnem formatu.
Robovi
Robovi so zgoraj, spodaj in levo poravnani od roba 3 cm, desno pa 2 cm.
Pisava
Tip pisave: Priporočamo tip Tahoma (tudi Arial)
Velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno (12 points, regular)
Enojni razmak med vrsticami (single line spacing)
Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na (notranji)
naslovni strani diplomskega dela oštevilčenje ni izpisano. Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko
ii, summary (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv.
Prvi del diplomskega dela (od naslovne strani do uvoda diplomskega dela se oštevilči z malimi rimskimi
števili (ii, iii, iv, v,…). Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca diplomskega dela) se oštevilči z
arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
Obseg besedila
Diplomsko delo visokošolskega programa študija: tri do štiri avtorske pole (90.000-120.000 znakov;
približno 42-60 strani besedila, morebitne priloge se dodajo posebej).
􀂄 Struktura diplomskega dela
Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
1. naslovna stran,
2. povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede,
3. kazalo,
4. uvod,
5. obdelava teme,
6. zaključek,
7. uporabljena literatura,
8. viri (po potrebi),
9. seznam slik in tabel (po potrebi),
10. seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
11. slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
12. priloge (če obstajajo),
13. izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja.
􀂄 Oblika diplomskega dela
Na zunanji strani diplomskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi
črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v
dveh vrstah, z malimi tiskanimi črkami zapisano Diplomsko delo visokošolskega programa. Sledi ena
vrsta presledka, in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME DIPLOMSKEGA DELA. Sledi
ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami
zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje diplomskega dela.
Prva notranja stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem
FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z malimi črkami napisano Diplomsko delo, sledi ena
izpuščena vrstica in nato izpis NASLOVA DIPLOMSKEGA DELA z velikimi tiskanimi črkami. V spodnjem
levem delu je z malimi črkami izpisano besedilo Kandidat oziroma Kandidatka, za tem pa nekoliko
zamaknjeno kandidat(-ka) izpiše svoje ime in priimek. Sledi ena izpuščena vrstica z izpisom Mentor ter
nato poimenska navedba mentorja (poravnano z imenom kandidata(ke) s popolnim habilitacijskim in
znanstvenim nazivom (npr. izr. prof. dr. Janez Černe). V zadnji vrstici je na sredini izpisano Ljubljana
(obvezno) ter mesec in leto izdelave diplomskega dela.
2
----------------------------
Priporočilo:
Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oziroma opravil raziskavo) in
zahvale naj se ne piše.
Slika 1: Zunanja stran diplomskega dela
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Ime in priimek kandidata
Ljubljana, mesec in leto
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
20 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
Slika 2: Prva notranja stran diplomskega dela
3
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Kandidat(ka):
Ljubljana, mesec in leto
12 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
12 točk,
male črke
Mentor(ica): Naziv, ime in priimek
Ime in priimek
Številka indeksa
Povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede.
Najprej se navede povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku, ki obsega od 10 do 15 vrstic. Za
povzetkom so v novem odstavku navedene ključne besede diplomskega dela. Na naslednji strani je v
tujem jeziku (angleško, nemško ali italijansko) zapisan prevod povzetka in ključnih besed.
V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli diplomskega dela, podobno,
kot je to navedeno v naslednjem primeru.
Slika 3: Primer oblike »Povzetka« in »Kazala«
4
KAZALO
POVZETEK ii
SUMMARY iii
1 UVOD 1
1.1 Izhodišče diplomskega dela 3
1.2 Namen in cilji raziskave 5
1.3 Metode dela 6
1.4 Struktura diplomskega dela 8
2 PRVO POGLAVJE 10
2.1 Prvo podpoglavje 11
2.1.1 Podtema 11
2.1.2 Podtema 12
2.2 Drugo podpoglavje 13
2.3 Tretje podpoglavje 16
..
9 ZAKLJUČEK 56
LITERATURA 59
VIRI 61
SEZNAM SLIK IN TABEL 63
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC 64
SLOVAR TUJIH IZRAZOV 65
PRILOGE 67
Priloga 1: Vprašalnik 67
Priloga 2: Obrazec za prijavo 71
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA 74
iv.
Povzetek
Evropski model upravnega prava doživlja veliko pomembnih
sprememb. Vplivi, ki povzročajo te spremembe so zelo
raznoliki. Med najpomembnejše sodijo globalizacija, razvoj
posebne upravne strukutre v Evropski Uniji in razcvet
informacijske tehnologije. Zaradi vseh teh vplivov naj bi se
evropski (kontinentalni) model upravnega prava v zadnjih
dvajsetih letih zelo spremenil. V diplomskem delu
obravnavam spremembe v evropskih kontinentalnih državah,
ki naj bi temeljito spremenile obliko, organizacijo in način
delovanja javne uprave in upravnega prava.
Ključne besede: evropski model upravnega prava,
regulatorna država, globalizacija, evropeizacija, upravno
pravo, konvergenca modelov, nacionalna upravna kultura.
ii.
􀂄 Vsebinska sestava diplomskega dela
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in zaključek (Zelenika, 1998, str.
460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako opredelimo področje raziskovanja,
opišemo proučevan problem, opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne omejitev oziroma težave s
katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem razvijamo, razlagamo in
obdelujemo temo diplomskega dela tako, da prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
Poleg tega na strokovno utemeljen način razložimo rezultate, do katerih smo prišli. Obdelava teme
praviloma obsega tri dele:
− teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni) del, v katerem predstavimo
kratko zgodovino preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta in ugotavljamo
pomembnost, aktualnost in uporabnost obravnavane teme,
− analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično in sintetično predstavimo
najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije,
− predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo konkretne rešitve aktivnosti in
ukrepe, ki jih je moč uporabiti v praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov diplomskega dela temelji na
dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo tri ravni, kot je
to navedeno v spodnjem primeru).
5
1 POGLAVJE
1.1 PODPOGLAVJE
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in
zaključek (Zelenika, 1998, str. 460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako
opredelimo področje raziskovanja, opišemo proučevan problem,
opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne
omejitev oziroma težave s katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega
dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem
razvijamo, razlagamo in obdelujemo temo diplomskega dela tako, da
prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
1.1.1 Drugo podpoglavje
Obdelava teme praviloma obsega tri dele:
• teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali
eksplikativni) del, v katerem predstavimo kratko zgodovino
preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta
in ugotavljamo pomembnost, aktualnost in uporabnost
obravnavane teme,
• analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično
in sintetično predstavimo najpomembnejša lastna in tuja
spoznanja, stališča, podatke in informacije,
• predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo
konkretne rešitve aktivnosti in ukrepe, ki jih je moč uporabiti v
praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov
diplomskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri
čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
5
14 točk
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk,
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
poševno
Pri označevanju in zapisu delov seminarske naloge velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred naslovom tretjega
in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z arabskimi
številkami.
Priporočamo, da v naslovu teme diplomske naloge oziroma v naslovu poglavij in podpoglavij ne
navajate okrajšav in kratic.
Citiranje
V besedilu sta začetek in konec citata označena z narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno
naveden vir (skladno z določili standardov ISO 690 in ISO 690-2). Tudi pri povzemanju določene
literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega citiranju) je treba na ustreznem
mestu natančno navesti podatke o viru, kot je to prikazano v nadaljevanju. Načinov citiranja je več.
Priporočamo, da citiranih virov ne navajate pod črto, oziroma da pri citiranju uporabljate harvardski
način citiranja.
• Pri harvardskem načinu citiranja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz
katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 1999, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Ivanko in Brejc, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot
dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jambrek et al., 1997, str.
43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej Vlaj,
1998, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Šmidovnik), ki jo je v svojem delu
povzel drugi avtor (npr. Setnikar-Cankar). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po
originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:«
in navede priimek avtorja dela (Šmidovnik v: Setnikar-Cankar, 1998, str. 20).
• Izjemoma se pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo lahko navedeta le
priimek in letnica (Devjak, 1995).
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se
zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Kocjančiču, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na
abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka
(Vintar, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo
letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Virant (1998, str. 307), ki pravi,…).
6
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in
citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka
vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige
(oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni)
obliki.
Navajanje in označevanje slik, tabel in preglednic
V besedilu diplomskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr.
Slika 1: Potrdilo o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor
vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to
prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko. Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo,
dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten
zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri.
Debelina črt na slikah, tabelah in preglednicah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah
najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru)
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel, s tem, da
je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je
označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu
pa levo. Vrednosti v stolpcih so lahko poravnane desno ali sredinsko.
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 25. 11. 2004 diplomirala na Visokošolskem strokovnem programu
Javna uprava in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomirana upravna organizatorka
Univerza
v Ljubljani
Universitas
Labancensis
Dekan: Rektor:
Vir: Marinšek (2004, str. 32)
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2002, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Kolenc (2003, str. 5)
Zaključek
V zaključku podamo vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili v uvodu diplomskega dela ter
predstavimo najpomembnejše rešitve v uvodu postavljenih problemov. Zaključek predstavlja
7
sistematično, natančno strnjeno sintezo vseh pomembnejših spoznanj, informacij, stališč, dejstev in
ugotovitev iz analitičnega dela diplomskega dela. Zaključek obsega največ 10 odstotkov obsega
diplomskega dela.
V zaključku ne predstavljamo novih spoznanj, dokazov, podatkov oziroma dejstev temveč ga
oblikujemo na temelju predstavljenih predhodnih spoznanj, dokazov,… V zaključku tudi ne navajamo
citatov in opomb pod črto.
Literatura
Pod naslovom »Literatura« se navedejo vsa uporabljena dela, ki jih je kandidat uporabljal pri pisanju
diplomskega dela. Če je bilo v diplomskem delu uporabljenih več deli istega avtorja, se dela navajajo
po kronološkem zaporedju, od starejših k novejšim objavam.
Viri
Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,…), statistične
informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, interna glasila,…) pri katerih ni navedenega avtorja
(navedeni sta le začetnici imena oziroma niti to ne), interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna (podatki dobljeni v podjetjih, zavodih,…).
Navajanje literature in virov
Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način
uporabljali pri pisanju dela. V kolikor je del več kot 25, jih je treba razporediti v skupine (knjige, članki
v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni
vrsti red priimkov avtorjev. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi
avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer:
SELJAK, Janko. Statistične metode. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj,
kraj in leto, strani.
Primer:
BREJC, Miha. Organizacijski pojmi in metode. Organizacija in kadri. 1990, let. 23, št. 5/6, str. 515-516.
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime
avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega,
ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
PEČAR, Zdravko. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave. V: ABRAHAMSBERG, Niko (ur.): Zbornik znanstvenih razprav 1997. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1997,
str. 221-244.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o financiranju občin. Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje,
letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource
Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu
zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni
zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«.
6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http: //www.oecd.org/puma/sigmaweb/acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
8
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na
katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je
zaporedno od začetka do konca besedila.
Seznam slik (in tabel)
je oblikovan tako, da so slike navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za
vsako posamezno sliko se navede številčna oznaka slike, naslov slike in številka strani na kateri se
slika pojavlja.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice.
Primer:
KM Kadrovski menedžment
regio. regionalizacija
SL Statistični letopis
ZAGA Zakon o arhivskem gradivu in arhivih
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se
predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
Priloge
Če je priloga ena sama, potem ni oštevilčena, pač pa je navedeno le, da gre za prilogo (Priloga:
vprašalnik). Če je prilog več, so priloge naslovljene in oštevilčene (Priloga 1: Naslovna stran diplomske
naloge, Priloga 2: Naslovna stran seminarske naloge,…)
Izjava kandidata
Na zadnji strani diplomskega dela je navedena izjava kandidata, da je diplomsko delo njegova avtorska
stvaritev ter v naslednjem odstavku lektor diplomskega dela.
Viri
• International organisation for standardization. International standard ISO 690, Second edition
1987-08-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690 : 1987
(E).
• International organisation for standardization. International standard ISO 690-2, First edition
1997-11-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690-2:
1987(E).
• IVANKO, Štefan. Upravni praktikum I. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1996.
• ZELENIKA, Ratko. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela. Ekonomski
fakultet u Rijeci, Rijeka, 1998.

mojstudij

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 1 -
NAVODILA ZA PRIPRAVO DIPLOMSKE NALOGE IN NJENEGA ZAGOVORA
5. izdaja
Leto 2009
Maribor, 9. september 2009
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 2 -
Kazalo:
I. Pred pričetkom pisanja diplomske naloge ............................................................. 3
1. Kaj je namen diplomske naloge? ......................................................................... 3
2. Kakšna naj bo sestava diplomske naloge ......................................................... 3
II. Ob pripravi dispozicije ................................................................................................. 6
1. Kaj narediti pred pripravo dispozicije? .............................................................. 6
1.1 Dispozicija in njen namen ................................................................................. 6
III. Nekaj o slogu pisanja ................................................................................................. 9
1. Kako pišemo? ............................................................................................................. 10
IV. Ob tehničnem oblikovanju naloge ....................................................................... 10
1. Oblikovanje besedila ............................................................................................... 10
2. Številčenje strani: .................................................................................................... 11
3. Preglednice in slike .................................................................................................. 11
V. Navajanje virov in plagiarizem ............................................................................... 12
1. Kaj je plagiarizem .................................................................................................... 12
2. Kako se izogniti plagiarizmu ................................................................................ 12
3. Navajanje virov ......................................................................................................... 14
4. Vezava diplomske naloge ...................................................................................... 16
VI. PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE ................................................................ 17
1. Faze predstavitve ..................................................................................................... 17
VII. Kriteriji za ocenjevanje diplomskega izpita .................................................... 21
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 3 -
I. PRED PRIČETKOM PISANJA DIPLOMSKE NALOGE
Ko začnete razmišljati o diplomski nalogi, je prav, da si najprej odgovorite na nekatera ključna vprašanja.
1. Kaj je namen diplomske naloge?
Namen diplomske naloge je natančno opredeljen v Pravilniku o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
Z diplomsko nalogo dokazujete, da ste si v času študija pridobili teoretična in praktična znanja, spretnosti in sposobnosti, da kritično ovrednotite poslovno prakso v podjetju z vidika strokovnega področja, na katerem pridobivate formalno izobrazbo. To pomeni, da znate opredeliti problem, ga postaviti v interdisciplinarni kontekst in predlagati rešitev, oceniti prednosti in slabosti predlagane rešitve in predvideti nadaljnji razvoj poslovne prakse podjetja, ki se neposredno ali posredno navezuje na predlagano rešitev. Zato naj bo predstavljena rešitev rezultat vašega dela v času priprave diplomske naloge oz. v času študija in ne rezultat vašega minulega dela ali celo dela drugih zaposlenih. Vaša diplomska naloga naj torej jasno kaže vaš prispevek k izboljšanju poslovne prakse podjetja.
2. Kakšna naj bo sestava diplomske naloge
Sestava diplomske naloge je opredeljena v Pravilniku o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu. Na tem mestu vam predstavljamo nekaj napotkov, ki vam bodo pomagali pri predstavitvi in organizaciji vsebine.
2.1 Povzetek
Povzetek je namenjen splošni predstaviti naloge: katero tematiko/problematiko obravnavate, v katerem podjetju, zakaj ste se lotili obravnave izbrane problematike in kako, ter predstavite, kakšni so glavni rezultati vašega dela. V povzetku diplomske naloge ne predstavljajte eksplicitno namena, ciljev, metod dela. To naredite v uvodu.
Ob koncu povzetka dodate bistvene ključne besede, ki najbolj transparentno povzemajo vsebino vaše diplomske naloge. Uporabite med 4 in 6 ključnih besed.
Primer
Ključne besede: poslovno komuniciranje, odnosi v podjetju, motivacija
2.2 Uvod
Uvod je namenjen temu, da natančno opredelite problem, predstavite opredeljen problem v širšem teoretičnem kontekstu in v kontekstu podjetja, torej to, kar želite izboljšati. Predstavite, kako ste se lotili reševanja problema in zakaj. Če boste pri svojem delu uporabljali anketne vprašalnike, intervjuje ali druge metode zbiranja podatkov, na kratko razložite, zakaj ste izbrali določeno metodo. Z drugimi besedami, v uvodu predstavite namen, cilje in metode.
2.3 Glavni del
Glavni del je v bistvu vaše poročilo o tem, kako ste pristopili k reševanju izbrane problematike in katere rešitve ste predlagali ter zakaj. V glavnem delu torej natančneje predstavite to, kar ste napovedali v uvodu. Pri tem je potrebno paziti na ustrezno razmerje med teoretičnim in praktičnim delom naloge, na ustrezno nizanje argumentov in vključevanje grafičnih elementov v vsebino.
2.3.1 Kako ustrezno razmejiti teoretični in praktični del naloge
Osnovno vodilo pri pisanju naloge je, da 1/3 predstavlja teoretični del, 2/3 pa praktični del. Vendar to še ne pomeni, da sta teoretični in praktični del ločena; se pravi, da najprej obravnavate teorijo, potem pa predstavite praktični problem. Z diplomsko nalogo morate dokazati, da znate povezovati teorijo s prakso. To pomeni, da argumente, ki jih imate za
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 4 -
uvedbo neke novosti in rešitve nekega problema, podprete s teorijo. Če ste torej v uvodu opredelili problem, potem teoretičnega okvirja ne zastavljate preširoko, saj namen teoretičnega dela ni, da povzemate vse to, kar ste prebrali v literaturi oz. našli v drugih virih. Poskušajte biti selektivni, omejite se na tisto teorijo, ki se neposredno navezuje na opredeljeno problematiko. Poiščite ključna teoretična izhodišča in jih uporabite kot argument (ali protiargument), torej utemeljitev, zakaj predlagate uvedbo neke novosti oz. rešitev nekega problema.
2.3.2 Kako ustrezno organizirati besedilo?
Dejstva in podatki, ki jih predstavljate, naj bodo jasno in povezano organizirani v logičnem zaporedju. Priporočljivo je, da si sledijo v časovnem zaporedju. Ko nizate svoje ugotovitve ali predloge, poiščite zanje argumente v literaturi in jih neposredno navežite na temo vaše naloge.
 Primer predstavitve argumenta
Uvedba elektronskih obrazcev bi bila za podjetje Podjetje d.o.o. eden od upravičenih pristopov k racionalizaciji poslovanja, saj v podjetju predstavlja papir 60 % stroškov pisarniškega materiala. Jereb (2000, str. 25) pa kot enega možnih ukrepov za racionalizacijo pisarniškega poslovanja navaja tudi zniževanje stroškov za pisarniški material. Uvedba elektronskih obrazcev bi pomenila znižanje teh stroškov za 80 %. Vložek v usposabljanje kadrov bi bil v primerjavi s pozitivnimi učinki, ki bi jih rešitev prinesla, minimalen, saj kar 85 % vseh zaposlenih dnevno uporablja osebni računalnik in internet, kar je višje od slovenskega povprečja (Raba interneta v Sloveniji, 2004).
2.3.3 Kako ustrezno vključiti grafične elemente (grafe, tabele, diagrame, slike ...)
Osnovno vodilo naj vam bo, da grafične elemente uporabljamo zato, da nazorneje prikažemo vsebino. Namen grafičnih elementov je torej, da podprejo vaše argumente. Uporabljamo jih tam, kjer povedo več in bolje, kot bi lahko to povedali z besedami.
Nadalje velja, da morajo biti vsi elementi ustrezno podnaslovljeni (uporabljate funkcijo vstavljanje/sklic/napis). V besedilu vsebino, ki jo predstavlja grafičen element, na kratko razložite. Pri tem ne ponavljajte/prepisujte podatkov, predstavljenih z grafičnim elementom, ampak jih interpretirajte - osvetlite z drugega zornega kota in jih razložite, zakaj je podatek, ki ga predstavljate, pomemben pri predstavitvi problema oz. za dosego ciljev, ki ste si jih postavili v nalogi.
 Primer:
Starostna struktura zaposlenih
Struktura zaposlenih po starosti5%43%25%27%do 20od 20 do 29od 30 do 39od 40 do 49
Graf 1: Starostna struktura zaposlenih
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 5 -
Primer slabega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju, je razvidno, da je v podjetju 43 % zaposlenih starih od 20 – 29 let, 5 % je mlajših od 20 let, 25 % je starih med 30 in 39 let, 27 % zaposlenih pa je starih od 40 do 49 let.
Primer dobrega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju je razvidno, da prevladuje mlajša generacija, ki je zaključila srednješolski program, ki je že vseboval predmet računalništvo (razlaga podatka).
2.3.4 Kako predstaviti podjetje
Predstavitev podjetja naj bo kratka. Ko predstavljate podjetje, se osredotočite na tisto področje dejavnosti, ki se navezujete na opredeljeno problematiko. Pri predstavitvi podjetja pazite, da ustrezno navajate vire, po katerih povzemate podatke, npr. spletne strani, katalog podjetja, letno poročilo.
2.4 Zaključek
Preden začnete pisati zaključek, ponovno preberite uvod: poglejte cilje, ki ste si jih zadali in jih komentirajte. Ali so bili cilji doseženi? Pri tem se izognite splošnim komentarjem, kot so: ''Cilji naloge so bili uspešno doseženi.'' Prav tako poglejte osnovne trditve, ki ste jih postavili v uvodu in tudi te kritično ovrednotite. V kakšni meri so se izkazale kot pravilne?
Zaključek je namenjen temu, da s širše perspektive kritično svoja umestite svoje ugotovitve in/ali rešitve. Zato v zaključku povzemite glavne točke, ki ste jih obravnavali v nalogi, predstavite ključne rešitve, nakažite možnost nadaljnje uporabe/razvoja rešitve, ki ste jo predlagali: Ali je rešitev kratkoročna, kaj bo/bi bilo potrebno storiti, da bo rešitev dolgoročneje uspešna v praksi. Nakažite morebitne omejitve, ki bi lahko vplivale na uvajanje novosti, ki ste jih predlagali, predstavite dodano vrednost novosti, ki jo predlagate, nakažite, kakšen bo dolgoročen učinek predlagane rešitve (na kakšne spremembe lahko računate v prihodnosti zaradi ugotovitev/uvedenih rešitev v sedanjosti). Prav tako lahko v zaključku predstavite morebitne slabosti, ki so se že pokazale ob uvajanju novosti/rešitve, ki jo predlagate in predstavljate.
 Primer oblikovanja ustreznega zaključka
Uvajanje informacijske tehnologije v podjetje zahteva celosten pristop. V podjetju Podjetje d.o.o. je analiza potreb pokazala, da bi uvedba elektronskih obrazcev bistveno prispevala k racionalizaciji poslovanja.
Uvedba elektronskih obrazcev je pokazala, da bo potrebno zaposlene, ki jih bodo uporabljali, ustrezno usposobiti, kljub temu, da jih večina dnevno uporablja računalnik in internet, saj je za oblikovanje elektronskih obrazcev potrebno širše poznavanje izbrane programske opreme. Usposabljanje bo v prihodnje potrebno vključiti v letni načrt izobraževanja, ki ga vodstvo podjetja sprejema ob koncu koledarskega leta za prihodnje leto. Zaradi omejenega proračuna, ki ga podjetje namenja usposabljanju, bo potrebno ponovno določiti prednostne naloge v zvezi z usposabljanjem pri tistih zaposlenih, ki bodo uporabljali elektronske obrazce.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 6 -
II. OB PRIPRAVI DISPOZICIJE
1. Kaj narediti pred pripravo dispozicije?
Preden se lotite priprave dispozicije se je potrebno seznaniti s problemom, ki ga bomo v diplomski nalogi obravnavali. Tako se boste seznanili z dotlej objavljenimi spoznanji o temi in to vam bo v pomoč, ko boste pripravljali dispozicijo svojega pisnega dela.
Pred začetkom priprave dispozicije, je potrebno ugotoviti predvsem naslednje: kaj je bilo o problemu, ki ga obravnavate, že napisano, katere so osnovne dotedanje ugotovitve, katera so možne teme nadaljnjega raziskovanja, kaj boste podrobneje obravnavali vi.
1.1 Dispozicija in njen namen
Dispozicija je sistematična predstavitev pisnega dela. Obsega naslovno stran in naslednje štiri točke, ki morajo biti oštevilčene in jih predstavite na 1,5 strani.
1. Naslov teme
2. Opredelitev področja in opis problema
3. Namen
4. Cilji
Poglejmo, kaj je treba v teh točkah podrobneje navesti.
Ad1 Naslov teme
Naslov vašega pisnega dela je potrebno že v tej fazi natančno opredeliti, saj po izdanem sklepu ravnateljice, da je bila vaša dispozicija sprejeta, sprememba naslova ni več možna.
Svetujemo vam, da pri oblikovanju naslova upoštevate sugestije predavatelja mentorja.
Ad2 Opredelitev področja in opis problema
V tej točki opredelite področje vašega raziskovanja in problem, ki sta pritegnila vašo pozornost in ga nameravate obravnavati v vaši nalogi. Poskušajte opredeliti kaj in zakaj nas to, kar želimo preučevati, sploh zanima (zakaj bi naše besedilo sploh kdo bral)? O tem se boste sicer podrobneje pogovorili z mentorji. V nadaljevanju kratko navajamo nekaj primerov področij raziskovanja in iz njih izhajajočih problemov raziskovanja.
področje raziskovanja: računovodstvo
opis problema: napake v računovodstvu, nepopolna in neustrezna računovodska poročila, notranji viri financiranja, davčne utaje, itd. področje raziskovanja: trženje
opis problema: učinki sporočil v marketinškem komuniciranju, odnosi med udeleženci v marketinških kanalih, kreativne strategije v oglaševanju, politika oblikovanja prodajnih cen itd. področje raziskovanja: gospodarsko pravo
opis problema: slaba seznanjenost potrošnikov z zakonom o varstvu potrošnikov, postopek priprave prodajne pogodbe itd. področje raziskovanja: psihologija prodaje
opis problema: možnosti vplivanja na potrošnikove strategije nakupa, oblikovanje uspešnega prodajnega nastopa itd.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 7 -
področje raziskovanja: pisarniško poslovanje
opis problema: neuspešnost in neučinkovitost zaposlenih, arhiviranje poslovnih listin itd. področje raziskovanja: informatika
opis problema: intranet kot medij za učinkovitejšo komunikacijo med zaposlenimi, vpeljevanje elektronske oblike poslovanja v podjetje itd. področje raziskovanja: gospodarski odpadki v kovinsko-predelovalni industriji
opis problema: neustrezno ravnanje z gospodarskimi odpadki v proizvodnem procesu področje raziskovanja: kanalizacija
opis problema: neurejena komunalna infrastruktura na področju … področje raziskovanja: neurejena oskrba s pitno vodo, trenutne kapacitete vodovoda niso dovolj velike, itd.
Opišite torej področje in problem, ki sta pritegnila vašo pozornost, poskusite pojasniti dimenzije problema, pomen njegovega reševanja in podobno.
Ad3 Namen
V tej točki navedite, kaj je namen vaše raziskave. Pri vsem tem izhajajte seveda iz problema raziskovanja, ki ste ga opredelili v drugi točki.
Ko opredeljujete namen raziskave, morate v bistvu odgovoriti na vprašanje, zakaj analizirate izbrano temo. Nameni so lahko različni:
problema ni še nihče analiziral, o problemu ste prebrali članek, ki vas je pritegnil, s problemom se srečujete pri svojem delu, zato želite … dosedanje analiza/raziskave so že zelo stare, ne strinjate se z ugotovitvami določenih avtorjev, analiza problema zanima določeno podjetje ali institucijo itd.
Dobri primeri: problema, do zdaj še ni nihče analiziral, zato me zanima ali je mogoče uspešno posredovati ponudbo letovanj zaposlenim z izdelavo kataloga. ker se dnevno srečujem z odjemalci toplotne energije, katerih stanovanja niso opremljena z delilniki stroškov ogrevanja, želim proučiti tehnične možnosti vgradnje le-teh v večstanovanjsko hišo na …
Ad4 Cilji
V tej točki navedite, katere konkretne cilje želite s svojo raziskavo doseči. Pri vsem tem izhajajte seveda iz problema raziskovanja, ki ste ga opredelili v drugi točki.
Tukaj morate navesti, kaj boste skušali z raziskavo doseči – torej, kaj bo rezultat vaše naloge. Ciljev pisnega dela je lahko več. Svetujemo vam, da jih zaradi preglednosti napišete v obliki seznama.
Dobra primera:
Primer 1:
- opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neučinkovitost zaposlenih
- opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neuspešnost zaposlenih
- opredeliti predloge merjenja učinkovitosti zaposlenih
- predlagati ukrepe za zvišanje učinkovitosti zaposlenih
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 8 -
Primer 2:
- analizirati obstoječi obrazec
- izdelati nov obrazec, ki bo slovnično pravilnejši in uporabnejši
- predstaviti obrazec v podjetju in preizkusiti njegovo uporabnost
Primeri ustrezno opredeljenih ciljev in neustrezno opredeljenih ciljev
Neustrezno opredeljeni cilji
Ustrezno opredeljeni cilji
obravnavati neučinkovitost zaposlenih v podjetju X
(s pojmom »obravnavati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
ukvarjal-a se bom z odstopanji v učinkovitosti zaposlenih na enakem delovnem mestu
(s pojmom »ukvarjati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
ugotavljal-a bom, kaj vpliva na zviševanje učinkovitosti manj učinkovitih zaposlenih
(s pojmom ugotavljati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
obravnavati primerno promocijsko ponudbo za nastop na sejmu X
(s pojmom »obravnavati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
preučil bom literaturo
(preučitev literature ni cilj, ampak metoda (glejte točko 5), s katero zagotovite osnovni pogoj za obravnavo problema in opredelitev ciljev)
anketirati zaposlene v podjetju o delovnem času in njihovem zadovoljstvu
(anketiranje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
analizirati zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X z delovnim časom
(analiziranje je metoda,s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
izboljšati preskrbo podjetja s pomožnim materialom
(to je namen)
opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neučinkovitost zaposlenih v podjetju X (gre za analizo in ugotovitve)
opredeliti vzroke odstopanj v učinkovitosti zaposlenih na enakem delovnem mestu (to sicer ni rešitev, je pa analiza in ugotovitve)
oblikovati predloge za zvišanje učinkovitosti manj učinkovitih zaposlenih
izdelati promocijsko ponudbo za nastop na sejmu X
opredeliti (predstaviti) zadovoljstvo zaposlenih podjetja X z delovnim časom
opredeliti kriterije zadovoljstva zaposlenih podjetja X z delovnim časom
podati predloge za uspešnejšo preskrbo podjetja s pomožnim materialom
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 9 -
analizirati uspešnost ukrepov za izboljšanje preskrbe podjetja s pomožnim materialom
(analiziranje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
primerjati zadovoljstvo kupcev z dvema različicama izdelkov
(primerjanje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
zagotavljanje kvalitetne pitne vode
(preširoko zastavljen cilj)
predstaviti slabosti dosedanjih ukrepov za izboljšanje preskrbe podjetja s pomožnim materialom
opredeliti razlike v zadovoljstvu kupcev z dvema različicama izdelkov
opredeliti vzroke za razlike v zadovoljstvu kupcev z dvema različicama izdelkov
priprava predloga načrta vodovodenga omrežja, ki bo omogočil zagotavljanje pitne vode v občini …
Nasvet: cilje opredelite konkretno: predlagati, ovrednotiti, oceniti, podati, pripraviti, izdelati, oblikovati,…
Izogibajte se presplošnim opredelitvam: obravnavati, ukvarjati se, spremljati, ugotoviti…
III. NEKAJ O SLOGU PISANJA
Diplomska naloga je za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja, temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Je najobsežnejše in najzahtevnejše pisno delo študenta, s katerim mora pokazati spretnost strokovnega izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega znanja, mora pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture.
Prvi okvir, ki ga je potrebno upoštevati pri pisanju diplomske naloge, je pravilen knjižni jezik. Jezik je neustrezen, če vsebuje:
- slovnične in pravopisne napake,
- strokovno neustrezne izraze,
- neustrezno stilistiko.
Preden oddate nalogo v referat za zagovor mora biti le-ta strokovno lektorirana. Slovnične in pravopisne napake v nalogi je mogoče še v zadnji fazi odpraviti, težje pa je naknadno spreminjati neustrezen slog pisanja.
Stilistika je jezikovno in slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Diplomska naloga zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik. Vsaka stroka ima svojo sprecifično terminologijo. Poleg terminologije pa morate kot avtor naloge upoštevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila, kot so:
- jasnost
- jedrnatost
- povezanost
Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je imel avtor, ko je pisal diplomsko nalogo. Kot avtorji se torej morate zavedati, da ne pišete zase, zato morate bralcu sporočiti svoja stališča na razumljiv način.
Jedrnatost sloga se kaže v natančnem in strnjenem besedilu. Pravilo jedrnatosti zahteva od vas kot avtorja racionalno pisanje.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 10 -
Povezanost besedila pomeni, da mora imeti diplomska naloga logično povezane stavke, odstavke, poglavja in podpoglavja. Diplomska naloga ni strokovna, če vsebuje le nanizane odstavke iz različnih virov, brez veznega besedila avtorja.
1. Kako pišemo?
Pri pisanju naloge ne predvidevajte, da je bralec raziskoval, tako kot vi.
Ne delajte dolgih povedi. Če se vam zapišejo, jih pustite, vendar jih pozneje razstavite. V dolgih povedih bralcu ni več jasno, o čem avtor govori naloga. Vrnite se na začetek. Kadar je potrebno, kadar ritem besedila to zahteva. Čim večkrat, tem bolje.
Napišite vse, kar vam pade na misel, vendar le v prvem osnutku. Potem boste opazili, da ste se pustili zapeljati zanosu in ste se oddaljili od središča teme. Namen naloge je dokazati trditev, ne pa dokazati, da ste vsevedni.
Ni nujno, da začnete s prvim poglavjem. Morda ste bolje pripravljeni in imate več gradiva za npr. četrto poglavje. Začnite tam, kot da bi bila prejšnja poglavja že napisana.
Ne uporabljajte treh pikic in klicajev. Jezik naj bo stvaren, ne uporabljajte besed, ki lahko imajo dvojni ali simbolni pomen. Vselej opredelite izraz, preden ga vpeljete. Če ga ne znate opredeliti, se mu izognite. Če gre za enega ključnih izrazov v nalogi in ga ne znate opredeliti, takoj vse skupaj opustite. To namreč pomeni, da si najverjetneje niste izbrali prave teme diplomske naloge, saj ne obvladate teoretičnih izhodišč.
2. Jaz ali mi? Ali moram v nalogo vključiti svoja lasta mnenja v prvi osebi?
Vi ste avtor diplomske naloge, zato uporabljajte 1. osebo ednine. Zagovarjate namreč svoje argumente. Pri tem pa pazite, da ste v svojem izražanju čim bolj nevtralni, da osebni zaimek 'jaz' ne izstopa. Torej: ni potrebno napisati "članek, ki sem ga že navedel" dovolj je, da zapišemo "že omenjeni članek".
IV. OB TEHNIČNEM OBLIKOVANJU NALOGE
1. Oblikovanje besedila
Besedilo je pisano s pisavo Times New Roman. Oblika in velikost črk v glavnih naslovih je velika tiskana in 14 pt (lahko krepko). Oblika in velikost črk v vseh podnaslovih je mala tiskana 13 pt (lahko krepko, poševno …). Oblika in velikost črk v samem besedilu je mala tiskana in 12 pt.
Vrsta besedila Oblika pisave Velikost pisave (pt) Videz pisave
Naslov (poglavje)
Times New Roman
14
NASLOV
Naslov 2 (podpoglavje)
Times New Roman
13
Naslov
Naslov 3 (drugo podpoglavje)
Times New Roman
12
Naslov
Osnovno besedilo, vsebina preglednic, naslovi slik in preglednic
Times New Roman
12
Besedilo
Opombe v nogi
Times New Roman
10
opombe
Naslov slike, grafa …
Times New Roman
10
Slika 1:
Razmik med vrsticami je 1 ½ . Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji 2 cm, obojestranska poravnava robov.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 11 -
Naslovi so številčeni:
1 Naslov
1.1 Naslov 2
1.1.1 Naslov 3
Vsako novo poglavje (naslov 1, 2, 3 …) se začne na novi strani.
2. Številčenje strani:
Številčiti začnete s tisto stranjo, s katero se začne vaše besedilo diplomske naloge, in sicer tako, da imajo vse strani pred tem skrito številko.
Kazala vsebine (jih ne številčimo) - se delijo na kazalo vsebine in kazalo slik, kazalo tabel, kazalo grafov, kazalo prilog.
Primer zaporedja in številčenja zgoraj omenjenih
3. Preglednice in slike
Preglednice in slike številčimo. Vsaka preglednica ali slika mora imeti naslov, ki na kratko označuje vsebino preglednice ali slike.
Če v preglednicah uporabljate kratice, morate pod preglednico razložiti njihov pomen. Če slike ali podatke v preglednicah povzemate po določenem viru, morate pod sliko ali preglednico navesti vir.
PRIMERI:
Graf 5: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
0200400600800100012001400AvstrijaHrvaška ItalijaMadžarskaSkupajPo kopnemPo rekahSkupaj
Vir: Statistični letopis RS 1996 (str. 34)
NASLOVNICA
ZAHVALA
(neobvezno)
KAZALO VSEBINE
KAZALO SLIK
KAZALO PRILOG
ZAČETEK BESEDILA
5
5
6
POVZETEK
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 12 -
Preglednica 13: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Država
Po kopnem
Po rekah
Skupaj
Avstrija
251
79
330
Hrvaška
251
290
670
Italija
380
31
232
Madžarska
201
13
102
Skupaj
921
413
1.334
Vir: Statistični letopis RS 1996 (str. 34)
V. NAVAJANJE VIROV IN PLAGIARIZEM
1. Kaj je plagiarizem
V času študija, pri pripravi seminarskih in drugih nalog, smo v stalnem stiku z idejami drugih ljudi: beremo jih v raznih besedilih (knjigah, strokovnih revijah, časopisih, na spletnih straneh), slišimo jih na predavanjih, o njih diskutiramo in jih vključujemo v svoje pisanje. Pri tem je pomembno, da priznamo, kdo je njihov avtor. Uporaba idej in besed drugih ljudi brez jasne navedbe vira informacije se imenuje plagiarizem. Plagiarizem je kazniv. Mentorji in izpitna komisija za preverjanje diplomskih nalog uporabljajo poseben program SafeAssign za preverjanje plagiatov.
Mentor ali izpitna komisija lahko diplomsko nalogo zavrne in sproži ustrezne postopke sankcioniranja, če ugotovi, da diplomska naloga ne vsebuje ustrezno navedenih virov.
2. Kako se izogniti plagiarizmu
Plagiarizmu se izognemo tako, da ustrezno navedemo vir, kadarkoli uporabljamo: ideje, mnenja, teorijo drugih ljudi dejstva, statistike, grafe, risbe – kakršnekoli informacije, ki niso splošno znanje citiranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi parafraziranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi.
Primer neustreznega in ustreznega navajanja ter interpretiranja virov
Pred vami je izvirno besedilo iz knjige Družina in zločin v zadnjem desetletju 19. stoletja – knjiga primerov, avtorja Joyce-a Williamsa in sodelavcev, iz leta 1995 stran 1
Vzpon industrije, rast mest in porast prebivalstva so bili trije veliki razvojni mejniki v ameriški zgodovini ob koncu 19. stoletja. Ko so nove, večje tovarne, ki so izkoriščale parno silo, postale značilnost ameriške pokrajine na vzhodu, so kmete spremenile v industrijske delavce in preskrbele delovna mesta za naraščajoči tok priseljencev. Z industrijo je prišlo do urbanizacije z rastjo velikih mest (kot na primer Fall River, Massachusetts, kjer so živeli Bordenovi), ki so postala center tako proizvodnje, kakor tudi trgovanja.
Primer nedopustnega parafraziranja/razlage z drugimi besedami, primer plagiarizma:
Porast industrije, rast mest in eksplozija prebivalstva so bili trije veliki faktorji v devetnajstem stoletju v Ameriki. Ko so postale tovarne na parni pogon bolj očitne v vzhodnem delu dežele, so spremenile kmete v tovarniške delavce in preskrbele delovna mesta za velik val priseljencev. Z industrijo je prišlo do rasti velikih mest, kot je Fall River, kjer so živeli Bordenovi, ki so se spremenila v centre trgovanja, kakor tudi proizvodnje.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 13 -
Zakaj je primer tega odstavka neustrezen/plagiarizem?
Pisec je spremenil le nekaj besed in fraz ter spremenil izvorni vrstni red stavkov. Pisec ni navedel vira, za katerokoli izmed idej ali dejstev.
Če storite karkoli od zgoraj navedenega, gre za plagiarizem.
Opomba: Ta odstavek je neresničen tudi zaradi spremembe smisla (npr. izkoriščanje parne sile ni isto kot tovarne na parni pogon ali vzpon industrije/porast industrije ali naraščajoči tok priseljencev/velik val priseljencev).
Primer ustreznega parafraziranja:
Fall River, kjer je živela družina Borden, je bil tipičen primer severovzhodnih industrijskih mest v devetnajstem stoletju. Proizvodnja, ki je tekla z izkoriščanjem parne sile, je spremenila kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in ko so priseljenci prispeli v Združene države, so našli delo v teh novih tovarnah. Rezultat je bil naraščanje prebivalstva in nastanek velikih urbanih področij. Fall River je bil eden od teh proizvodnih in trgovinskih centrov (Williams et al., 1995, str. 1).
Zakaj je primer tega odstavka ustrezen?
Pisec je natančno povzel izvirno informacijo z uporabo svojih besed. Pisec je bralcu navedel vir svoje informacije.
Primer ustreznega navajanja virov/citiranja in parafraziranja:
Fall River, kjer je živela družina Borden, je bilo tipično severovzhodno mesto v devetnajstem stoletju. Ko je proizvodnja na osnovi izkoriščanja parne sile spremenila kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in je prišlo do povečane potrebe po delavcih, »je kmete spremenila v industrijske delavce« ter ustvarila delovna mesta za priseljence. Prišlo je do preobrata: naraščajoča populacija je povečala velikost urbanih področij. Fall River je bilo eno od tistih proizvodnih središč, ki je bilo tudi »center trgovanja« (Williams et al., 1995, str. 1).
Zakaj je primer tega citiranja in parafraziranja ustrezen?
Pisec je natančno povzel izvirno informacijo. Pisec je zapisal izvor idej v tem odstavku. Pisec je nakazal, kateri del izvira direktno iz vira, ko je uporabil narekovaje in navedel številko strani.
2.1 Strategije za izogibanje plagiarizma
1. Dajte v narekovaje vse, kar uporabite neposredno iz besedila.
2. Parafrazirajte, ampak pri tem pazite, da ne preuredite ali nadomestite samo nekaj besed. Parafraziranje pomeni, da uporabite ideje nekoga drugega, a jih predstavite s svojimi besedami.
Namig: Natančno preberite besedilo, ki ga želite parafrazirati. Potem z roko prekrijte besedilo, tako da ga ne vidite. S svojimi besedami povzemite in napišite, kar ste si zapomnili, brez da bi pogledali besedilo.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 14 -
3. Preverite svoje parafraze z originalnim besedilom, da se prepričate, da slučajno niste uporabili istih besed ali fraz in da je informacija, ki navajate, točna.
3. Navajanje virov
Navajanje virov je pomembno, še posebej v seminarskih in diplomskih nalogah, saj je dokaz zrelosti vašega strokovnega izražanja. Verjetno ste se v času študija, pa tudi kako drugače, seznanili z drugim načinom navajanja virov. Pri diplomski nalogi pa boste uporabljali Harvardski pristop. Vire, na katere se sklicujete, navedite v samem besedilu in potem še po abecednem vrstnem redu na koncu vaše naloge, kot vam to predstavljamo s primeri spodaj. Ne pozabite, da vam natančno navedeni viri lahko prinesejo 5 točk k oceni diplomske naloge.
Knjige
a) En avtor
V nalogi:
Morgan (2004, str. 162) govori o iskanju sredstev za nadzor informacij v organizacijah.
V seznamu literature in virov:
Morgan, G. (2004) Podobe organizacij, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Osnovna pravila/zaporedje za navajanje knjig:
1. Priimek avtorja/-jev, urednika/-ov s prvo črko imena ali ime institucije.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov publikacije in podnaslov (vsi naslovi morajo biti pisani ležeče).
4. Naslov zbirke in zaporedna številka, če so knjige oštevilčene (npr. 1. del).
5. Številka izdaje (če ne gre za prvo izdajo).
6. Kraj.
7. Založnik.
b) Dva avtorja
V nalogi:
Vodopivec in Vodopivec (2004, str. 12) opozarjata na pomen načrta, preden se lotimo pisanja. Dober načrt prispeva k jasni sporočilni tehniki (ibidem1, str. 14).
V seznamu literature in virov:
Vodopivec, M. in Vodopivec, M. (2004) Kako pišem, raziskujem, nastopam – Sporočilna tehnika pisanja, Ljubljana, Cankarjeva založba.
c) Več avtorjev
V nalogi:
Taktično planiranje je za razliko od strateškega planiranja veliko podrobnejše in pomeni opredelitev konkretnih načrtov za poslovno leto (Bohinc et al2., 2005).
1 Beseda 'ibidem' pomeni 'prav tam' in jo uporabljamo takrat, ko isti vir ali del vira navajamo zaporedoma.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 15 -
V seznamu literature in virov:
Bohinc, F., Cetinski, U., Harlander, D., Ilijaš, T., Krapše, Š., Krapše, T., Lipičnik, B.,Ograjenšek, I., Pučko,D.,Zajc, N. (2005) Planiranje v neprofitnem javnem sektorju, Nova Gorica, Educa.
Članki in časopisi
V nalogi:
V prispevku o konkurenčni klavzuli (Mežnar, 2005) lahko razberem, da …
V seznamu literature in virov:
Mežnar, D. (2005) ’Konkurenčna klavzula’, Podjetje in delo, let. XXXI, št. 199, str. 844-849.
[Naslov članka mora biti v enojnih navednicah, ime časopisa zapišemo ležeče, zapišemo vse številke strani, na katerih se nahaja članek.]
Osnovna pravila/zaporedje za navajanje člankov:
1. Priimek avtorja/-jev in prva črka imena.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov članka (v enojnih navednicah).
4. Naslov publikacije (zapisano ležeče).
5. Letnik.
6. Številka.
7. Številke strani na katerih se nahaja članek.
Publikacije ob strokovnih posvetih/konferencah
V nalogi:
Ko zaposleni vedo, v katero smer teži organizacija, poznajo njene cilje in poti do njih, postanejo motivirani, saj delovanje v organizaciji ali skupini prav s tem dobi svoj pomen (Vukovič, 1997).
V seznamu literature in virov:
Vukovič, G. (1997) ’Vodite, drugače boste vodeni’, XVI. Posvetovanje organizatorjev dela, Quo vadis management, Kranj, Moderna organizacija, str. 191-196.
Viri na spletu
a) Spletne strani
V nalogi:
Na svoji spletni strani, objavlja Gospodarska zbornica Slovenije (Gospodarska zbornica Slovenije, 2005) podatke o sejmih in razstavah v Sloveniji.
2 Okrajšava 'et al.' pomeni 'in drugi' (idr.) in jo uporabljamo za navajanje vira, ki ima več avtorjev, pri čemer v besedilu zapišemo samo prvega avtorja.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 16 -
V seznamu literature in virov:
Gospodarska zbornica Slovenije (2005) Elektronski vir, http://www.gzs.si/Nivo1.asp?IDpm=9, [dostop 26. junija 2005].
[Navedete datum, ko ste prebrali besedilo na spletu.]
b) Elektronski članki
V nalogi:
V članku Marketing z dogodki – dobra naložba (Pahor, 2005) prepoznamo novost na področju …
V seznamu literature in virov:
Pahor, N. (2005) ’Marketing z dogodki – dobra naložba’, Podjetnik [online], let. XIV, št. 9. Dostopno na: http://www.podjetnik.com/default.asp?KatID=269&ClanekID=2540
[dostop 8. oktobra 2005].
Anonimna dela (dela brez navedbe avtorstva, kolektivni avtorji, zakoni)
a) Anonimna spletna stran:
o Geabios. Servis: Naslovi hitro in... [online]. [uporabljeno 2002-02-20]. Dostopno na URL: http://www.geabios.com.
b) Zakoni:
o Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 43-2300/90.
c) Uradne objave in zakoni na spletnih straneh
o Kučan, Milan. Ukaz o razglasitvi zakona o avtorski in sorodnih pravicah, št. 012-01/95-33. 7. aprila 1995. Http://zakonodaja.gov.si (pridobljeno 16. oktobra 2006).
o Zakon o dohodnini (ZDoh-2). V: Uradni list RS, št. 117/2006. 1. 1. 2007. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO4697.html (pridobljeno 12. 3. 2007).
4. Vezava diplomske naloge
Diplomsko nalogo boste vezali v spiralo. Za potrebe knjižnice boste pripravili en izvod diplomske naloge v elektronski obliki na CD-ROMu.
Izvod diplomske naloge na CD-ROMu mora biti identičen tiskanemu in v spiralo vezanemu izvodu. V primeru, da bi prišlo do razlike med vsebino diplomske naloge v tiskani in elektronski obliki, se upošteva verzija v tiskani obliki
4. 1. Priprava tiskane oblike diplomske naloge
Tiskano obliko diplomske naloge boste pripravili v skladu z vsemi tehničnimi navodili in jo vezali v spiralo. V referat boste oddali tri v spiralo vezane izvode.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 17 -
4. 2. Priprava elektronske oblike diplomske naloge
Elektronsko obliko diplomske naloge boste pripravili v wordovem dokumentu in jo brez zaščit shranili/zapekli na CD-ROM. Ime datoteke naj bo vaša vpisna številka. Višja strokovna šola bo poskrbela za ustrezno zaščito pred spreminjanjem in kopiranjem vsebine diplomske naloge. V referat boste oddali en izvod elektronske oblike diplomske naloge. Elektronska oblika diplomske naloge bo namenjena za uporabo v knjižnici, kot tudi na daljavo.
Na CD in na ovitek mora študent napisati naslednje podatke: ime in priimek vpisno števiko študijski program mentorja predavatelja VSŠ
4. 2. 1. Priloge v elektronski obliki diplomske naloge
Vse priloge, ki ste jih predvideli v svoji diplomski nalogi, so sestavni del le-te in jih v kolikor je to mogoče pretvorite v elektronsko obliko in dodate ob koncu diplomske naloge. Priloge morajo biti oblikovane kot wordov ali excellov dokumentov, slike pa v formatu jpg.
V primeru, da gre za posebne priloge, ki imajo bodisi neobičajne formate (na primer: starejši načrti, blue printi ..., ) ali drugačne karakteristike in jih ni mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, le-te oblikujete kot posebno tiskano prilogo k elektronski obliki diplomske naloge.
4.2.1.1. Priprava posebne priloge k elektronski obliki diplomske naloge
Tovrstne priloge pripravite na enak način, kot ste to naredili v tiskani obliki diplomske naloge. Priloga mora biti zložena tako, da ustreza formatu A4. Na začetku priloge oblikujete platnico in naslovno stran v skladu z Navodili in pod naziv »Diplomska naloga« dodate zaznamek »Priloga«. Prilogo vežete v spiralo.
VI. PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE
Tako kot pri pisanju diplomske naloge, tudi za govorni nastop veljajo pravila. Če jih boste upoštevali, boste bolje pripravljeni in bolj samozavestni.
1. Faze predstavitve
1.1 Priprava predstavitve
Najprej naredite zasnovo predstavitve. V tej fazi razmislite o namenu in glavnem sporočilu nastopa. Pripravite si vsebinski načrt in zapis nastopa, predvidite časovni razpored in pripravite pripomočke.
Načrtovanje časa Dobra priprava
o upoštevajte ciljno skupino (mentor, predavatelji)
o priprava predstavitvenega materiala
 ključne točke predstavitev napišemo na klasično ali elektronsko prosojnico ali flipchart list
 pazite, da je struktura jasna
 pazite, da je velikost črk ustrezna
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 18 -
 ne natisnete posameznih strani diplomske naloge na prosojnico (namen priprave predstavitvenega gradiva je, da poslušalci lažje sledijo predstavitvi in ne da berejo diplomsko nalogo na prosojnici)
1.2 Izvedba predstavitve
Navadno ima predstavitev tri dele:
1. UVOD – kaj bi rad/a povedal/a (namen)
2. GLAVNI DEL – kaj je pomembno (predstavitev vsebine)
3. ZAKLJUČEK – zakaj je to pomembno (pomen)
Poenostavljeno povedano, v uvodu napoveste vsebino, v glavnem delu jo predstavitev, v zaključku pa jo na kratko povzamete.
uvodni del
o pozdrav
o predstavitev
 teme diplomske naloge
 napoved, kaj boste predstavili, čemu boste dali pri predstavitvi večji poudarek in zakaj ter s čim boste zaključili; razčlemba predstavitve naj bo jasna
glavni del
o predstavite vsebino
Glavno sporočilo naj bo preprosto, poudarite, kaj je pomembno. Ne
obnavljajte celotne diplomske naloge, saj boste presegli čas 10 minut.
Komisija je vašo nalogo že prebrala in je seznanjena z njeno vsebino.
zaključek
o povzetek predstavitve – ponovitev namena predstavitve in glavnega sporočila
o predlogi rešitev
o zahvala
Potrudite se, da bo zaključek čim bolj udaren. Bližajoči se konec predstavitve lahko nakažete, na primer: ''Za konec naj povzamem svoj nastop z mislijo …''
Poudarek predstavitve naj temelji na vaših ugotovitvah oziroma predlogih izboljšav.
1.2.1 Nekaj pravil za boljšo predstavitev
Enostavnost: Uporabljajte vam znane izraze in kratke stavke.
Členitev/red: Potek oz. ključne točke predstavitve napišite na prosojnico; zapis naj bo pregleden, uporabljate naslove in podnaslove.
Kratkost in jedrnatost: Omejite se na bistveno; vaš cilj ni, da bi predstavili celotno diplomsko nalogo (člani komisije so jo tako ali tako prebrali), izpostavite bistvene elemente ali zanimive predpostavke, ugotovitve ...
Zapomnite si: umetnost je v krajšanju.
Pestrost: Predstavitev lahko dopolnite z grafi, slikami, barvami ...
Nekaj praktični nasvetov
manj prosojnic, plakatov je boljše;
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 19 -
govorite prosto, oporne točke si zapišite na kartončke, manjše liste; primerno se oblecite; primerno uredite prostor, ki vam je na voljo za predstavitev (listi naj bodo urejeni, prosojnice zložne, osebne predmete – torbico, plašč – odložite na stol, tako da ne zakrivajo pogleda članov izpitne komisije); predstavljajte stoje; pazite na govorico telesa (stik s poslušalci, nasmeh, ne prekrižajte rok ali nog, ne imejte roke v žepih …); bodite pozitivno naravnani, tudi če imate tremo; pričnite točno in držite se časa, ki vam je na voljo; govorite počasi, dovolj glasno in jasno; bodite sproščeni (globoko dihanje preden ste na vrsti, pomaga); grafoskop naj bo vključen samo takrat, ko ga potrebujete; ne kažite na projekcijsko platno ali steno, pokažite na prosojnici; na prosojnico kažite s pisalom (ne z roko ali prstom); pisalo držite v roki samo, če ga uporabljate za kazanje na prosojnici, ne igrajte se z njim; če se zmotite, se popravite in nadaljujete, ne opravičujte se.
Uporaba besed in besednih zvez:
Svojo predstavitev začnite s pozdravom in s stavkom, kot na primer: ''Rad/a bi vam predstavil/a ...''. Zaključite pa npr.: ''Naj ob koncu še povzamem ključne točke moje predstavitve moje diplomske naloge/predstavitve ...''
Izogibajte se povedim kot:
 ... Čeprav imam na voljo zelo malo časa, bom poskušal/a kar najbolj nazorno predstaviti svojo diplomsko nalogo ... (Ne opravičujte se zaradi kratkega časa, ki ga imate na voljo. Izpitna komisija je zelo dobro seznanjena s potekom diplomskega izpita in tovrstno opravičevanje je neumestno).
 Rekel/la bi, da je to ... (Ne uporabljajte pogojnika, če že govorite).
 Dovolite mi, da vam predstavim ... (ne samo, da vam komisija to dovoli, to je celo pogoj, da opravite diplomski izpit).
 Upam, da je bila predstavitev dovolj jasna (Predstavitev morate pripraviti tako dobro, da ne smete dvomiti v njeno jasnost) in vam je bila všeč ... (Ne upajte, v to morate biti prepričani).
 Dovolite, da se vam najprej prestavim (Predstavi vas predsednik izpitne komisije).
Še nekaj nasvetov, kako premagati strah pred nastopom:
načrtujte svoj govor in pogosto vadite, dopovejte si, da si komisija želi uspešen nastop, vzpostavite očesni stik s komisijo, med govorom uporabljajte naravne kretnje, zavedajte se, da obvladate področje vaše diplomske naloge.
1.2.2 Kako narediti dobro prosojnico
Prosojnice uporabljamo pri predstavitvi diplomske naloge, ker želimo z njimi ponazoriti, pojasniti, poudariti, dopolniti ali popestriti besedno/govorjeno sporočilo.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 20 -
Kaj morate pri tem upoštevati?
Besedilo na prosojnici
 uporabljajte čim manj besed
 namesto stavkov napišite samo ključne besede
Slike na prosojnici
 slika in besedilo naj se dopolnjujeta
 pri uporabi slike se vprašajte, kaj vam le-ta pove. Ali je možno, da jo bodo poslušalci narobe razumeli? Ali je možno, da bo odvrnila njihovo pozornost?
Uporaba grafov
 številčni podatki so veliko bolj učinkoviti, če jih prikažete v grafih. Pri tem pa pazite, da ne bo na prosojnici preveč podatkov, ne dajte na prosojnico ničesar, kar bi lahko odvrnilo pozornost in bilo neberljivo.
Uporaba barv
 ne uporabljajte preveč barv (največ tri na prosojnico)
 uporabljajte enotne barve. Naj ne bo vsaka prosojnica drugačne kombinacije barv
 izogibajte se rumenih, oranžnih oz. svetlih barv, ker se slabše vidijo
Uporaba črk
 male tiskane črke se lažje berejo kot velike tiskane črke
 črke naj bodo velike vsaj 5mm
 presledki med vrsticami naj bodo približno še enkrat večji od črk
Pisanje prosojnic
 najprej si skicirajte prosojnico na papir, da boste znali porazdeliti prostor in izbrali pravo velikost črk ter primerne besede.
 pri pisanju bodite natančni
 pišite v ravnih vrstah
 ne uporabljajte izrabljenih flomastrov
 malih črk ne pišite z debelimi flomastri, ker mogoče katere ne bodo berljive (npr.: a, e, o)
 ne pišite od roba do roba, ampak pustite rob, velik približno 2,5 cm
Elektronske prosojnice
 svetlo ozadje, temna pisava
 ista pravila kot pri ročni prosojnici
 v nogo vnesite svoje ime in priimek ter datum zagovora
 pomembna je celostna podoba prosojnic
 ne uporabljajte preveč animacijskih učinkov
 ne vpišite na eno prosojnico preveč vrstic
Naš namig: Preden se lotite izdelave prosojnice, se vprašajte:
Kaj želim s prosojnico doseči? (podkrepiti, pojasniti, razložiti,..) Ali se lahko zgodi, da poslušalci sporočila na prosojnici ne bodo razumeli? Kaj je na prosojnici najpomembnejše? Ali lahko kaj izpustim?
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 21 -
1. 3 Potek zagovora diplomske naloge
Zagovor diplomske naloge poteka pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo trije predavatelji Višje strokovne šole. Pogoj za pristop k zagovoru diplomske naloge je pozitivno ocenjena diplomska naloga.
Če izpitna komisija ugotovi, da diplomska naloga ne zadošča minimalnim standardom, lahko študenta pozove k dopolnitvam. Študent mora oddati dopolnjeno diplomsko nalogo v roku, ki ga določi izpitna komisija.
Če izpitna komisija ugotovi, da je naloga plagiat, lahko nalogo zavrne in študenta kaznuje s prepovedjo opravljanja diplomskega izpita v naslednjih šestih mesecih.
Zagovor je javen; lahko ga spremlja tudi mentor iz podjetja, pri katerem je bil študent na praktičnem izobraževanju in/ali je pri njem nalogo izdelal, študentje Višje strokovne šole, drugi gostje.
Zagovor diplomske naloge vsebuje predstavitev diplomske naloge in zagovor le-te. Traja 20 minut. Diplomant predstavi svojo diplomsko nalogo v največ 10 minutah. Preostali čas je namenjen odgovorom na vprašanja izpitne komisije. Posamezni člani komisije lahko postavijo študentu največ po tri strokovna vprašanja v kontekstu diplomske naloge.
Pri zagovoru bodite pozorni na to, da na vprašanja odgovarjate konkretno, jasno in enoumno, ne ponavljajte že povedanega in pokrepite odgovor z dodatnimi primeri iz prakse in/ali teorije.
Predsednik izpitne komisije nato razglasi rezultat uspešnosti diplomanta pri diplomskem izpitu.
Vse ocene so številčne od 1 do 10 in se vpišejo v Zapisnik o diplomskem izpitu in v e-indeks. V e-indeks se vpišejo samo pozitivne ocene.
Če študent pri zagovoru diplomske naloge ni uspešen, lahko zagovor enkrat ponavlja.
V kolikor tudi drug zagovor ni uspešen, študent v skladu s temi pravili izbere novo temo in izdela novo nalogo.
Pri končni oceni se upoštevajo kakovost diplomskega dela (težavnost, širina, teoretična utemeljenost obravnavane teme, izvirnost pristopa, strokovnost in jezikovna ustreznost, ustvarjalni prispevek kandidata v diplomskem delu, upoštevanje slovničnih in pravopisnih pravil, upoštevanje tehničnih navodil za oblikovanje naloge (odstavki, razmik med vrsticami, uporaba kazala, navodila za navajanje virov. ) in zagovora (predstavitev diplomskega dela in kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja). Predsednik komisije izpolni zapisnik o diplomiranju, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
Diplomantu se izda Potrdilo o uspešno opravljenem diplomskem izpitu.
VII. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE DIPLOMSKEGA IZPITA
Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in njenega zagovora. Diplomska naloga je ovrednotena z največ 80 točkami, zagovor diplomske naloge pa največ z 20 točkami. Ocena diplomskega izpita je seštevek obeh delov.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 22 -
Ocenjevalna lestvica je naslednja:
Točke Ocena
100 - 91
Odlično 10
90 - 81
Prav dobro 9
80 - 71
Prav dobro 8
70 - 61
Dobro 7
60 - 51
Zadostno 6
50 - 41
Nezadostno 5
40 – 31
Nezadostno 4
30 – 21
Nezadostno 3
20 – 11
Nezadostno 2
10 – 0
Nezadostno 1
V nadaljevanju vam predstavljamo kriterije, po katerih izpitna komisija ocenjuje vašo nalogo in njen zagovor.
o Diplomska naloga: 80 točk
Zahtevnost obravnavane teme
5 točk
V uvodu je jasno opredeljeno, kakšno tematiko/problematiko predstavlja naloga in kakšen pristop je pri obravnavi uporabil študent ter zakaj.
5 točk
Naloga obravnava jasno opredeljen problem iz prakse, ki se neposredno navezuje na vsebino in cilje programa. Študent dokazuje, da zna opredeliti, opisati, kritično ovrednotiti, prikazati, razložiti in argumentirati obravnavano tematiko.
Problem je jasno opredeljen, predlagana rešitev, novost izhaja iz opredeljene problematike, utemeljitve za uvedbo novosti so dobro prikazane in podprte s teorijo.
Dejstva in podatki, ki jih predstavlja študent, ter argumenti, ki jih navaja, so jasno in koherentno organizirani in izraženi.
Uporabljeni podatki, grafični elementi so neposredno vezani na vsebino naloge in jo podpirajo.
Uporabljenih je dovolj različnih in časovno aktualnih virov.
20 točk
10 točk
10 točk
10 točk
V zaključku so povzete glavne ugotovitve in nakazane nadaljnje možnosti razvoja ali nadgradnje predlagane rešitve, novosti.
10 točk
Naloga je napisana in predstavljena v ustreznem slogu, upoštevana so slovnična in pravopisna pravila, tehnična navodila za oblikovanje naloge (odstavki, razmik med vrsticami, uporaba kazala) in
navodila za navajanje virov.
10 točk
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 23 -
o Zagovor diplomske naloge: 20 točk
Predstavitev temelji na bistvu diplomske naloge (namen, cilji, pristopi, rezultati, učinki)
5 točk
Predstavitev je vsebinsko jasna, dobro organizirana in razčlenjena ter podprta s primerno uporabo vizualnih pripomočkov.
5 točk
Predstavitev je pripravljena v slovnično pravilnem in lepem slovenskem jeziku in podprta z ustrezno nebesedno komunikacijo.
5 točk
Odgovori na vprašanja so jasni, konkretni in odražajo širši spekter razumevanja področja.
5 točk
Predstavitev diplomske naloge naj bo povzetek namena, ciljev, pristopov, rezultatov in učinkov naloge, kar hkrati pomeni, da ne morete preprosto kopirati posameznih strani iz naloge in jih predstaviti na prosojnici. Čas, ki ga imate na voljo, je omejen (10 minut), vaša naloga je, da članom komisije kar najbolj prepričljivo predstavite opredeljen problem in rešitve, ki jih obravnavate v nalogi.
Pomembno: izpitna komisija lahko diplomsko nalogo zavrne, če
o naloga ni ustrezno lektorirana,
o naloga ni ustrezno prevedena,
o naloga ni oblikovana v skladu z navodili,
o viri, ki ste jih uporabili pri pisanju naloge, niso navedeni (plagiarizem),
o naloga je prepisana od drugega študenta.

mojstudij

UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE
IN DIPLOMSKEGA DELA
Ljubljana, 2007
1
Naslov
Navodila za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela
3. izdaja
Avtorji
Silvestra Hoyer
Martin Bauer
Miroljub Jakovljević
Cecilija Lebar
Vesna Denona
Mojca Divjak
Nevenka Volavšek
Lektorica
Meta Brulec
Oblikovanje besedila
Saša Vilfan
Oblikovanje ovitka
Miroljub Jakovljević
Naklada
1000 izvodov
Založila
Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo, Poljanska cesta 26 a, Ljubljana
© Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.81:378.661(497.4 Ljubljana) NAVODILA za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela / [avtorji Silvestra Hoyer ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Visoka šola za zdravstvo, 2007 ISBN 978-961-6063-82-1 1. Hoyer, Silvestra 228719360
Ljubljana, marec 2007
2
KAZALO
1 UVOD
1
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
2
2.1 Naslov
2
2.2 Zahvala
2
2.3 Izvleček
2
2.4 Kazala
4
2.5 Uvod
4
2.6 Namen
4
2.7 Metode dela
4
2.8 Rezultati
5
2.9 Razprava
5
2.10 Sklep
6
2.11 Literatura in viri
6
2.12 Priloge
6
3 NAVAJANJE LITERATURE
7
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
7
3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka
8
3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
9
3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
11
3.2 Seznam dokumentacijskih virov
11
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
13
4.1 Platnica
13
4.2 Prvi in drugi list
13
4.3 Oblikovanje besedila
15
4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
16
5 LITERATURA
17
6 PRILOGE
18
6.1 Izjava o avtorstvu
18
3
1 UVOD
Navodila so v pomoč študentom in diplomantom Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani za poenoteno pripravo seminarske naloge in diplomskega dela. Namenjena so študentom naslednjih visokošolskih strokovnih študijskih programov:
• babištvo,
• delovna terapija,
• fizioterapija,
• ortopedska tehnika,
• radiologija,
• sanitarno inženirstvo,
• zdravstvena nega.
Seminarska naloga je krajše samostojno strokovno delo, v katerem študent prouči izbrano temo. Ob tem pridobi izkušnje znanstvenoraziskovalnega dela in spretnosti pisanja strokovnih del ter se pripravi za pisanje diplomskega dela.
Diplomsko delo je pisni izdelek, ki mora biti rezultat samostojnega kandidatovega dela, lahko pa tudi dela več avtorjev (če izhaja iz raziskovalnega dela), vendar mora biti jasno razviden prispevek vsakega posameznika.
Ko kandidat delo odda, mora predložiti pisno izjavo, da je njegov avtor oziroma soavtor.
V primeru objave oziroma predstavitve vsebin diplomskega dela je potrebno predhodno soglasje mentorja. Rezultati raziskav so lastnina Visoke šole za zdravstvo in projekta, v okviru katerega je raziskava potekala.
1
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
Za vse vrste uporabljenih raziskovalnih metodologij je struktura seminarske naloge in diplomskega dela enaka. V nadaljevanju so predstavljeni elementi seminarske naloge in diplomskega dela.
2.1 Naslov
Naslov je pomemben del izdelka. V njem poskušamo čim bolj jedrnato izraziti bistvo vsebine. Če je treba, dodamo podnaslov. Naslov skupaj s podnaslovom naj ne bo daljši od 120 znakov oziroma 10 besed. V naslovu ne uporabljamo kratic, kemijskih formul ali drugih simbolov. Naslov in podnaslov v slovenščini prevedemo v angleški jezik.
2.2 Zahvala
Zahvala naj bo kratka. Zahvalimo se vsem, ki so pomembno sodelovali pri nastanku dela, mentorjem, sodelavcem, preiskovancem, drugim strokovnjakom, lektorju in institucijam. Zahvalimo se tudi za morebitno finančno pomoč. Natančno napišemo, za kaj se zahvaljujemo. Osebam, ki jih omenimo v zahvali, to povemo in jim pokažemo besedilo.
2.3 Izvleček
V izvlečku kratko in jedrnato predstavimo vsebino izdelka. Biti mora strukturiran, kar pomeni, da ima naslednje obvezne dele: uvod, namen, metode dela, rezultate, razpravo in sklep (slika 1). Izvleček je dolg do 200 besed oziroma do 25 vrstic.
2
Izvleček moramo napisati v tretji osebi ednine ali množine oziroma v trpnem načinu, nikoli v prvi osebi ednine ali množine. V izvlečku ne pišemo podrobnosti in ničesar, kar ni omenjeno v delu.
Ključne besede napišemo v novem odstavku na koncu izvlečka. S tremi do štirimi ključnimi besedami predstavimo vsebino. To so tudi besede, s katerimi je delo predstavljeno v COBISS-u. Ključne besede so tiste, ki nosijo največ vsebine. Ko jih prikličemo, je, kot bi odklenile celotno vsebino. Povzetek in ključne besede morajo biti prevedeni v angleški jezik in zapisani na novi strani.
Slika 1: Primer strukturiranega izvlečka
IZVLEČEK
Uvod: S starostjo narašča število padcev. Potreben je ustrezen način, s katerim bi laže odkrivali starostnike, ki so ogroženi pred padci. Eden je vprašalnik Ocena tveganja padcev (Hollinger in Patterson, 1992), ki bi ga lahko uporabili tudi v domovih starejših občanov. Namen: Namen diplomskega dela je bil oceniti občutljivost in specifičnost vprašalnika Ocena tveganja padcev. Metode dela: V raziskavi o napovedovanju padcev je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, in sicer 68 žensk in 15 moških. Uporabljena je bila metoda neposrednega zbiranja podatkov v obliki pogovora ter izpolnjevanja vprašalnika. Preiskovanci so bili glede na dosežene rezultate razdeljeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so ogroženi (O), in na tiste, ki niso ogroženi (N) pred padci. Za analizo rezultatov je bila uporabljena opisna statistika, za razliko med skupinama Studentov test t in test χ2 (p ≤ 0,05). Za ugotavljanje občutljivosti in specifičnosti je bila uporabljena kontingenčna analiza 2 x 2 . Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, od tega 68 žensk (81,9 %) in 15 moških (18,1 %). Stanovalci so bili stari povprečno 80,1 ± 6,7 leta (od 67 do 99 let). Povprečni čas bivanja v domovih je znašal 4,4 ± 3,5 leta (od enega tedna do 7 let). Pri hoji jih 49 (59,1 %) ni potrebovalo pripomočka, 34 (40,9 %) pa je pripomoček potrebovalo. V skupini O je bilo 32 preiskovancev (38,6 %), v skupini N pa 51 (61,4 %). Skupini se po spolni strukturi, izobrazbi, času bivanja v domu, po povprečnem ITM ter obsegu pasu in bokov nista statistično pomembno razlikovali. V obdobju treh mesecev so bili preiskovanci glede pojavnosti padcev razvrščeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so padli (P), in na tiste, ki niso padli (NP). Padlo je 18 (21,6 %) preiskovancev, 15 žensk in 3 moški, dva iz skupine N in 16 iz skupine O. Največ padcev se je zgodilo v sobi in po kosilu. Trimesečna incidenca je znašala 21,7 %, prevalenca pa 24,1 %. Občutljivost vprašalnika za napoved padcev je znašala 0,89 (IZ = 0,67−0,9 Cool

, specifičnost pa 0,46 (IZ = 0,40−0,49). Napovedna vrednost pozitivnega izida vprašalnika je znašala 0,31 (IZ = 0,24−0,35), negativnega pa 0,94 (IZ = 0,8−0,99). Izračunani so bili še relativno tveganje za pojavnost padcev in razmerje obetov. Statistično so imeli preiskovanci iz skupine O večjo verjetnost, da bodo padli. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je vprašalnik Ocena tveganja padcev primeren za napovedovanje in s tem tudi preprečevanje padcev. Poleg stanovalcev domov starejših občanov se njegova uporabnost lahko razširi na vsa območja, kjer živijo starostniki.
Ključne besede: staranje, padci pri starostnikih, napoved pojavnosti padcev.
3
Pomembno: Naslov diplomskega dela, ime avtorja, ime in nazive mentorja, zapis izvlečka v slovenskem in angleškem jeziku ter ključne besede kandidat shrani na zgoščenki za objavo na spletni strani Visoke šole za zdravstvo. Zgoščenko odda v referatu, skupaj z vezanimi izvodi diplomskega dela.
2.4 Kazala
Kazalo omogoča, da hitro najdemo neko poglavje. Z decimalnimi števili označimo poglavja in podpoglavja v besedilu. Primer označevanja z decimalnimi števili je razviden iz teh navodil.
Kazalu vsebine sledi kazalo slik, temu pa kazalo tabel.
2.5 Uvod
V uvodu povzamemo problem in predstavimo znane podatke iz literature.
2.6 Namen
V namenu dela povzamemo problem, ki ga želimo razrešiti. Iz tega izpeljemo namen in predstavimo raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze.
2.7 Metode dela
To poglavje predstavlja metode, ki smo jih uporabili za zbiranje in obdelavo podatkov. Natančno opišemo raziskovano skupino ali posamezen primer, kje smo ga izbrali, na podlagi česa in kako. Instrumente in metode opisujemo v stavkih s podnaslovi, ki imajo enako zaporedje kot pozneje poglavja Rezultati in Razprava. Standardne statistične metode samo omenimo in jih ne opisujemo.
4
Priporočamo uporabo statističnih metod, ki so bile obravnavane med študijem.
Pri diplomskih delih, kjer je metoda pregled literature, je predmet raziskave literatura z določenega področja. Ker ni standardnih metod pregleda literature, uporabljeno metodo opišemo in navedemo vir, na katerega se v metodološkem smislu opiramo. Ravno tako metodološko utemeljimo uporabo kvalitativnih metod in jih opremimo z referencami.
2.8 Rezultati
V poglavju Rezultati jasno in natančno predstavimo pomembne ter reprezentativne rezultate. Predstavimo jih lahko z besedilom, s tabelami ali grafikoni, na katere se v besedilu le sklicujemo. Podatkov iz tabele ali grafikona v besedilu ne ponavljamo. V tem poglavju tudi ne razlagamo in ne navajamo primerjav. Lahko omenimo pomen posameznega rezultata, sicer pa sodi komentar v poglavje Razprava.
Poglavje pišemo v preteklem času po logičnem zaporedju, ki je omenjeno v podpoglavju 2.7.
2.9 Razprava
V omenjenem poglavju ocenimo vrednost rezultatov. To je pravzaprav vrhunec znanja in razmišljanja, ki pokaže kritičnost ter sposobnost primerjave in sinteze. Prikaže temeljit razmislek o lastnih in tujih rezultatih, oceni vrednost in pomen lastnih ugotovitev v primerjavi s tistimi, ki jih citiramo. Rezultatov ne ponavljamo, temveč o njih le razpravljamo in na koncu naredimo sklep razprave.
Pomembno je, da razpravljamo s posameznimi spremenljivkami v enakem vrstnem redu, kot smo jih predstavili v poglavju Rezultati.
5
2.10 Sklep
V sklepu na kratko opišemo temeljni okvir diplomskega dela, bistvene rezultate, ki so odgovor na postavljena vprašanja, in njihov pomen za stroko. Navedemo tudi nerešena vprašanja in zamisli ali predloge za njihovo rešitev pri nadaljnjih ocenah in raziskavah.
2.11 Literatura in viri
Navodila za navajanje literature in virov so opisana v 3. poglavju.
2.12 Priloge
Obvezna priloga diplomskega dela je izjava o avtorstvu, ki je priložena v »Navodilih«. Druge priloge diplomskega dela so lahko na primer anketni vprašalniki, odobritev medicinske etične komisije, pristanek organizacije za opravljanje raziskave, velike tabele, različne slike in podobno. Priloge navedemo v kazalu, strani prilog pa ne številčimo.
6
3 NAVAJANJE LITERATURE
Poznanih je več načinov citiranja literature. Najpogosteje se uporabljata harvardski in vancouvrski način. V zadnjem času se je v biomedicinskih krogih uveljavila kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja, ki ga tudi predpisujemo.
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
V besedilu navajamo priimek avtorja in letnico objave, na primer (Hoyer, 2005). Kadar sta dva avtorja, navedemo oba (Kofjač in Mihelič, 1994). Če je avtorjev več, navedemo samo prvega in dodamo oznako »et al.«, kar je okrajšava za latinsko »et alii« in pomeni »in drugi«, oziroma pri slovenskem sklicevanju »in sod.«, kar pomeni »in sodelavci« (Jakovljević in sod., 2005). Če se ob kakšni misli sklicujemo na več del, navedke ločimo s podpičjem (Bauer in Lebar, 1999; Morra in Knobf, 1983). Kadar citiramo več del, ki jih je avtor ali skupina istih avtorjev objavila v enem letu, za letnicami navedemo zaporedne črke abecede »a«, »b« itd. Te morajo biti navedene tudi v seznamu literature (Marentič - Požarnik, 1991a). Kadar navajamo avtorja v stavku, zapišemo za priimkom v oklepaju še letnico objave »Elkind (1980) navaja, da je /…/«.
Osnovne podatke o delu pišemo v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je navedeno v izvirniku.
Citate vedno navajamo iz izvirnika. V primeru, da izvirnika nismo mogli dobiti, pripišemo vir, iz katerega smo citirali (Brajša, 1993, cit. po Hoyer, 1995).
Kadar citiramo delo, ki nima navedenih avtorjev, navedemo namesto priimka začetek naslova dela.
V seznamu literature so posamezna dela navedena po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev. Če je citiranih več del istega avtorja, upoštevamo časovno zaporedje objav. Če je v seznamu literature do vključno šest avtorjev, navedemo vse, če jih je več, navedemo prve tri in dodamo »et al.« ko citiramo tuje avtorje, oziroma »in sod.«, ko citiramo slovenske avtorje. Imena avtorjev in naslov navajamo v jeziku, v katerem je delo napisano. V angleških navedenkah (referencah) so vse besede, razen začetnih in lastnih imen, pisane z malo začetnico.
7
Naslove revij krajšamo tako, kot določa Index Medicus oziroma Journals Database v okviru sistema PubMed (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi ?db=journals).
Povezava na to stran je urejena tudi na spletni strani Visoke šole za zdravstvo v meniju Knjižnica –> Iskanje gradiva po spletu –> Članki, revije, knjige –> Podatki o revijah –> Journals Database ali Index Medicus.
Pri člankih in revijah navajamo poleg letnice tudi volumen oziroma letnik in številko revije.
Pri navajanju obsega strani zapišemo prvo stran reference, pomišljaj in zadnjo stran reference, pri čemer zapišemo le tisti del oznake za zadnjo stran, kolikor se od prve razlikuje, na primer za strani 181−193 zapišemo le 181−93.
3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka
Avtor(-ji) (leto objave). Naslov članka. Uradni skrajšani naslov revije. Letnik (številka): prva−zadnja stran.
Primeri citiranja
Članek iz revije − en avtor:
Skočir AP (2005). Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije – vloga babic in medicinskih sester. Obzor Zdr N 39 (3): 181−93.
Članek iz revije − več avtorjev:
Sevšek F, Gomišček G (2004). Shape determination of attached fluctuating phospholipid vesicles. Comput Methods Programs Biomed 73 (3): 189−94.
Članek iz revije − avtor je organizacija:
American College of Physicans (1989). Clinical ecology. Ann Int Med 111 (2): 168−78.
Članek iz suplementa revije:
Golbert JH (2005). Interprofessional learning and higher education structural barriers. J Interprof Care 19 (Suppl 1): 87−106.
8
Časopisni članek:
Branc T (2006). Odpadkov je vsako leto manj. Delo, 10. 4. 2006, 4.
Navajanje Uradnega lista in zakonov:
Zakon o visokem šolstvu (2004). Ur List RS 14 (100): 12005−21.
Članek brez avtorja:
Epidemiology for primary health care (1976). Int J Epidemiol 5: 224−5.
Poglavje iz knjige:
Foley ME (2003). A collective voice in the workplace. In: Zerwekh J, Claborn JC, eds. Nursing today. 4th ed. St. Louis: Saunders, 371−92.
Švigelj V (2006). Nezavest. V: Prva pomoč. 1.izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 33−48.
Prispevek iz zbornika slovenskih referatov:
Kadivec S (2003). Organizacijski vidik sistema izboljšanja kakovosti v zdravstveni negi. V: Zbornik predavanj in posterjev 4. kongresa zdravstvene nege, Portorož, 1.–3. oktober 2003. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 277−83.
Prispevek iz zbornika tujih referatov:
Ferfila N (2003). Impacts on organizational scheme of municipal waste management in Slovenia. In: 22nd International scientific conference on development of organizational sciences, Portorož, March 26−28, 2003. Kranj: Moderna organizacija, 303−7.
3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
Avtor(-ji) (leto izdaje). Naslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, začetna−končna stran.
Citirati je mogoče celotno monografijo ali le njen del; v slednjem primeru napišemo številke strani, na katere se sklicujemo.
9
Primeri citiranja
En avtor:
Hoyer S (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 206−11.
Več avtorjev:
Polit DF, Beck CT (2006). Essentials of nursing research. 6th ed. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, 34−51.
Navedeni so le uredniki:
Sweet RL, Wiesenfeld HC, eds. (2006). Pelvic inflammatory disease. London: Taylor & Francis, 121−30.
Magistrska naloga, doktorska disertacija, diplomsko delo:
Uršič B (2006). Pomen čustvene inteligentnosti na delovnem mestu fizioterapevta. Diplomsko delo. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Lejko B (2005). Rentgenski film. Študentska Prešernova nagrada. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Kvas A (2003). Razlike v odnosu do izobraževanja in zdravja, vrednot, etike in samopodobe medicinskih sester v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Knjiga na zgoščenki:
Wood R, Shechter J (2003). Histology [CD-ROM]. Sunderland: Sinauer Associates.
1 0
3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
Avtor(-ji) (leto objave). Naslov. Izdaja. Kraj objave: založnik. Elektronski naslov. <datum dostopa>
Elektronski naslov (URL) in datum, ko je bila informacija najdena na spletni strani sta obvezna podatka. Izdajo in založnika se navaja, če so ti podatki dostopni in preverljivi.
Primeri citiranja
Spletna stran in elektronska knjiga:
Holland M (2004). Guide to citing internet sources. Poole: Bournemouth University. http://www.bournemouth.ac.uk/library/using/guide_to_citing_internet_sourc.html. <13. 4. 2006>
Lah A (2002). Okoljski pojavi in pojmi. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. http://www.gov.si/svo/. <13. 4. 2006>
BiomedCentral. http://www.biomedcentral.com/. <15.5.2006>
Članek iz elektronske revije:
Rožič - Hristovski A, Hristovski D (1997). Biomedicina Slovenica na www. Isis 6 (3): 31−2. http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-3/html/bs.html. <13. 4. 2006>
3.2 Seznam dokumentacijskih virov
Pri pisanju diplomskega dela in seminarskih nalog kandidat pogosto uporabi tudi druge vire, kot so dokumentacija o varovancih, objektih, zapisniki o opravljenih ogledih, pregledih, atesti, izvidi, strokovne ocene in mnenja ter drugi dokumentacijski viri. Če je uporabil tako gradivo, je treba napisati poseben seznam, ki ga naslovimo Dokumentacijski viri. Posamezni viri so navedeni po abecednem vrstnem redu.
1 1
Primeri citiranja
Izvid mikrobiološke preiskave vzorca pitne vode vodnega zajetja Rakitna. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. izvida 1567 z dne 20. 3. 1999).
Načrt o izvajanju deratizacije mesta Ljubljane v letu 1998. Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana, Zaloška 29 (št. načrta 1/98 z dne 6. 1. 1998).
Potrdilo o opravljeni dezinfekciji prehranskega obrata Žlička, Ljubljana, Cesta na Grad 10.
Strokovno mnenje o higienski neoporečnosti pitne vode na vodnem zajetju Rakitna. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. mnenja 260/98 z dne 30. 3. 1999).
Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu vodnega zajetja Rakitna z dne 2. 3. 1999.
Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu varstvenih pasov črpališča pitne vode Kleče z dne 5. 3. 1999.
Zapisnik o odvzemu vzorca pitne vode iz vodnega zajetja Rakitna. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, z dne 10. 3. 1999.
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, (št. potrdila 216/99 z dne 29. 3. 1999).
1 2
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
Pri oblikovanju diplomskega dela najprej opazimo njegovo grafično obliko, zato v nadaljevanju namenjamo pozornost oblikovanju. Vezava diplomskega dela je broširana.
4.1 Platnica
Na sprednji strani platnice so naslednji podatki:
− zgoraj UNIVERZA V LJUBLJANI/VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO,
− v sredini DIPLOMSKO DELO.
Platnica za diplomsko delo je standardizirana in jo lahko kupite na Visoki šoli za zdravstvo.
4.2 Prvi in drugi list
Prvi list naj bo prazen za morebitne uradne zaznamke.
Na drugem listu so naslednji podatki (slika 2):
− UNIVERZA V LJUBLJANI, VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO in ODDELEK;
− NASLOV DIPLOMSKEGA DELA V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU;
− Avtor(-ica). Ime mora biti izpisano v celoti. Če je avtorjev več, so napisani po abecednem vrstnem redu priimkov;
− Mentor(-ice/-ji) in Somentor(-ice/-ji). Imena morajo biti izpisana v celoti in z vsemi znanstvenimi in strokovnimi nazivi;
− spodaj v sredini Ljubljana in letnica.
1 3
Slika 2: Vzorec za notranjo naslovno stran
UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
ODDELEK ZA…………………….
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
TITLE OF THE DIPLOMA WORK
Avtor(-ica):
Mentor(-ica):
Ljubljana, letnica
1 4
4.3 Oblikovanje besedila
Besedilo naj bo napisano na listih formata A4, enostransko. Robovi morajo biti široki 2,5 centimetra, razen notranjega, ki je zaradi izgube pri vezavi širok 3 centimetre. Velikost črk v besedilu je 12 pik. Priporočena pisava je Times New Roman. Razmik med vrsticami tipkopisa je 1,5. Besedilo je obojestransko poravnano. Strani označujemo z arabskimi številkami, od uvoda do vključno poglavja Literatura. Številke strani v poglavju so spodaj desno. Strani prilog ne številčimo.
Naslov diplomskega dela napišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, velikosti 18 pik, priporočena pisava je Arial. Vsako poglavje začnemo na novi strani. Naslove poglavij pišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, tudi v Arialu. Velikost črk v naslovu poglavja na prvi ravnini je 16 pik, na drugi in vseh naslednjih pa 14 pik. Pišemo z malimi pokončnimi krepkimi črkami.
Med naslovom in besedilom naj bo prazna ena vrstica, tako kot med odstavki. Med koncem poglavja ali podpoglavja in naslovom novega poglavja in podpoglavja naj bosta prazni dve vrstici. Vsakemu naslovu ali podnaslovu poglavja ali podpoglavja sledi besedilo.
Vezava je broširana, platnice študent kupi na šoli.
Izjavo o avtorstvu študent zveže kot obvezno prilogo v vse izvode diplomskega dela.
Diplomsko delo naj obsega največ 50 strani. Izjemoma je lahko tudi daljše, vendar po predhodnem dogovoru z mentorjem. Seminarska naloga lahko obsega največ 15 strani.
Pozorni moramo biti na logično razporeditev vsebine in pravilno uporabo strokovnih izrazov. Kratice lahko uporabljamo, ko smo jih razložili.
Avtor najprej sam kritično pregleda in oceni svoj izdelek, ga popravi in odda mentorju v pregled. Diplomsko delo mora biti pred oddajo recenzentu jezikovno pregledano. Predpisani deli, prevedeni v angleški jezik, morajo biti v pravilni angleščini.
1 5
4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
K slikovnemu gradivu prištevamo tabele, razpredelnice, različne grafikone, sheme in slike (risbe, fotografije, rentgenograme …). S slikovnim gradivom lahko prikažemo rezultate, točne številke za primerjavo in prikaz njihovega medsebojnega odnosa, smer podatkov (predvsem grafikoni). Iste podatke oziroma rezultate prikažemo samo z eno grafično obliko, tisto, ki je za določen podatek najbolj primerna in nazorna.
Tabele in grafikoni naj bodo prikazani po statističnih merilih v biomedicini. Pomembno je, da ima vsako slikovno gradivo jasen in kratek naslov. Pri tabeli napišemo naslov nad tabelo, pri drugem slikovnem gradivu pa spodaj. Vedno dodamo tekočo številko, na primer: Tabela 1: naslov; Slika 1: naslov.
Slikovno gradivo umestimo v besedilo čim bliže mestu, kjer smo ga omenili. Slikovno gradivo mora biti tehnično dovršeno in dovolj kontrastno.
Zaradi zaščite avtorskih pravic avtorja je treba za objavo slikovnega gradiva pridobiti njegovo dovoljenje in ga citirati, razen če je avtor študent. Prav tako je treba v seznamu literature omeniti avtorja slikovnega gradiva.
1 6
5 LITERATURA
Za dodatne informacije priporočamo:
− Bajt D (1993). Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.
− Cenčič M (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
− Jakovljević M (1997). Od izbire teme do zagovora diplomskega dela. Ljubljana: Visoka
šola za zdravstvo.
− Južnič S (1992). Diplomska naloga. Ljubljana: Amalietti.
− Kališnik M, Zabavnik - Piano J, Rožić A (2006). Temelji znanstvenoraziskovalne
metodologije v biomedicini. Ljubljana: Piano.
− Roš M (2005). Pišem! Ljubljana: GV založba.
1 7
6 PRILOGE
6.1 Izjava o avtorstvu
1 8
Univerza v Ljubljani
Visoka šola za zdravstvo
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani/-a
diplomant/-ka študijskega programa
z vpisno številko
rojena
sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom
ki je nastalo ob pomoči mentorja/mentorice
Izjavljam, da sem diplomsko delo napisal/a samostojno, s korektnim navajanjem literature in ob pomoči mentorja/-rice, ter upoštevanju Navodil za pisanje seminarskih nalog in diplomskih del.
Zavedam se, da je plagiatorstvo v kakršnikoli obliki kršitev avtorskih pravic (veljavni zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah) in poznam posledice, ki jih dokazano plagiatorstvo pomeni za moje diplomsko delo in moj status.
V Ljubljani, dne____________________ Podpis avtorja/-rice
1

mojstudij

dr. Tatjana Kovač
Kako do diplome
Priročnik za študente
Celje 2009
Tatjana Kovač, Mirjana Ivanuša-Bezjak, Bogdan Kavčič, Irena Slemenšek in
Jožica Škorja
KAKO DO DIPLOME
Priročnik za študente
4. dopolnjena izdaja
Izdala in zaloţila ■ Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Celje 2009
Tisk ■ Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Celje 2009
© 2009 Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Kopiranje oz. razmnoţevanje brez pisnega dovoljenja FKPV je prepovedano.
1 Uvod................................................................................................................................ 5
2 Priprava diplomskega dela ............................................................................................. 6
2.1 Izbira teme diplomske naloge ...................................................................................... 7
2.2 Prijava teme z dispozicijo diplomske naloge .............................................................. 7
2.2.1 Naslov diplomske naloge ........................................................................................ 8
2.2.2 Potrditev teme diplomske naloge ............................................................................ 9
3 Pisanje diplomske naloge ............................................................................................. 10
3.1 Poglavja diplomske naloge ........................................................................................ 10
4 Delo z viri in literaturo .................................................................................................. 12
4.1 Pregled in izbor virov.................................................................................................. 12
4.2 Vrste virov ................................................................................................................... 13
4.3 Iskanje literature ......................................................................................................... 13
4.3.1 Iskanje v knjiţnici .................................................................................................. 13
4.3.2 Bibliografski podatki na zgoščenkah ...................................................................... 15
4.3.3 Iskanje po računalniških podatkovnih bazah ......................................................... 15
4.4 Branje literature .......................................................................................................... 16
4.5 Izpisovanje iz literature ............................................................................................... 17
4.6 Urejanje lastne dokumentacije ................................................................................... 17
5 Raziskovalno delo za diplomsko nalogo ....................................................................... 18
5.1 Metode raziskovanja .................................................................................................... 18
5.2 Vrste raziskovanja ...................................................................................................... 18
5.2.1 Namizno raziskovanje ........................................................................................... 18
5.2.2 Kvantitativno raziskovanje ..................................................................................... 18
5.2.3 Kvalitativno raziskovanje ....................................................................................... 19
5.3 Anketni vprašalnik ...................................................................................................... 19
5.3.1 Strukturirani tip spraševanja .................................................................................. 20
5.3.2 Nestrukturirani tip spraševanja .............................................................................. 20
5.3.3 Visokostrukturirani vprašalniki ............................................................................... 20
5.3.4 Polstrukturirani vprašalniki .................................................................................... 20
5.3.5 Sestavljeni vprašalniki ........................................................................................... 20
6 Oblikovanje naloge ....................................................................................................... 23
6.1 Zunanja stran (platnice) .............................................................................................. 23
6.2 Prva notranja stran (ponovljena platnica) ................................................................. 23
6.3 Nastavitev strani in izpis ............................................................................................ 24
6.4 Številčenje strani ........................................................................................................ 24
6.5 Tip pisave, velikost črk, slog ...................................................................................... 24
6.6 Poglavja ....................................................................................................................... 25
6.7 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi dokumenta) ........................................... 25
6.8 Tabele in slike ............................................................................................................. 25
6.9 Kazalo vsebine ............................................................................................................ 26
6.10 Obseg naloge ............................................................................................................ 26
6.11 Jezik in čistopis ........................................................................................................ 27
6.12 Citiranje ..................................................................................................................... 27
6.12.1 Skrajšano citiranje ................................................................................................ 27
6.12.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo ...................................................... 28
6.12.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela ............................................................ 28
6.12.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu ........................................................... 28
6.12.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v podatkovnih bazah ............. 29
6.12.6 Citiranje prispevka s spleta................................................................................... 29
6.12.7 Citiranje ustnega vira............................................................................................ 29
6.12.8 Opombe pod črto ................................................................................................. 29
6.13 Literatura in viri ......................................................................................................... 30
6.13.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …) .......................................... 30
6.13.2 Članki v serijskih publikacijah ............................................................................... 31
6.13.3 Elektronski viri ...................................................................................................... 32
6.13.4 CD (zgoščenka) in prispevek na CD ..................................................................... 33
6.13.5 Netiskane in druge publikacije .............................................................................. 34
6.14 Sklepne misli ............................................................................................................. 34
7 Popravljanje in tehnična ureditev besedila ................................................................. 35
7.1 Vsebinski popravki ..................................................................................................... 35
7.2 Pravopisni, slovnični in slogovni popravki ter obseg naloge .................................. 35
7.3 Vezava in število izvodov naloge ............................................................................... 35
7.4 Splošni napotki ........................................................................................................... 36
8 Zagovor diplomske naloge ............................................................................................ 37
8.1 Priprava na predstavitev diplomskega dela .............................................................. 37
8.1.1 Priprava gradiva za predstavitev ............................................................................. 37
8.1.2 Izbor in priprava prostora in tehničnih pripomočkov ................................................. 37
8.2 Potek predstavitve (protokol) ..................................................................................... 38
9 Zaključne misli .............................................................................................................. 40
10 Uporabljena literatura in viri........................................................................................ 41
11 Priloge .......................................................................................................................... 42
Slika 1: Spletna stran knjiţnice FKPV ..............................................................................14
Slika 2: COBISS – baze podatkov....................................................................................15
Slika (Fotografija, Graf) 3: Neto plača zaposlenih ............................................................26
Tabela 1: Izračun plač ......................................................................................................25
1 ■ Uvod
1 Uvod
Sanje vsakega študenta so slovesna podelitev diplome. To je trenutek, na katerega verjetno mnogokrat pomisli, tako v prijetnih kot v neprijetnih trenutkih študija.
V prvem letniku se vsakemu študentu zdi diploma nekaj zelo oddaljenega in sanjskega. V drugem letniku se diplomi pribliţuje, v tretjem letniku pa to postane ţe resničnost. Ko študenta do konca študijskih obveznosti loči le še nekaj izpitov, pa začne vedno bolj razmišljati o vsebini svoje diplomske naloge. Pri tem tehta, kateri predmeti so bili tisti, ki jih je najraje poslušal in pri njih najbolj navdušeno sodeloval; katerega predavatelja, bi ţelel izbrati za mentorja pri svoji nalogi; na katerem strokovnem področju ţe ima izkušnje oziroma bi jih ţelel dopolniti in razvijati.
S priročnikom Kako do diplome ţelimo študentom Fakultete za komercialne in poslovne vede pomagati, svetovati in jih spodbujati na poti do diplome.
2 ■ Priprava diplomskega dela
6
2 Priprava diplomskega dela
Diplomska naloga je samostojno strokovno delo študenta1. Pisci diplomskih in drugih strokovnih del ne ustvarjajo kar po spominu in ne izhajajo zgolj iz svojega omejenega znanja, ampak si pri pisanju pomagajo z različnimi objavljenimi podatki, s proučevanjem literature črpajo tuje znanje, povzemajo dejstva iz drugih del, uporabljajo ţe izdelane koncepte in teorije ter prevzemajo tuje misli. Vsako raziskovanje in pisanje torej deloma temelji na proučevanju podatkov. Obstoječe znanje povzemamo, ga razčlenjujemo, dopolnjujemo in z dodanim lastnim prispevkom zdruţujemo v novo kakovostno znanje. Tako ali drugače zapisano znanje s tem omogoča napredek in porajanje novega znanja, saj ni treba vsakokrat vsega ponovno odkrivati (Kobeja 2001, 11).
Postopek izdelave diplomske naloge praviloma teče po korakih v naslednjem vrstnem redu:
1. ideja o temi (predlog naslova diplomske naloge);
2. seznanitev s Pravilnikom o diplomski nalogi in z Navodili za pisanje diplomske naloge;
3. preverjanje razpoloţljivih virov (obstoj in dosegljivost literature in virov);
4. posvet s potencialnim mentorjem o primernosti naslova in predlagane vsebine;
5. faza zasnove naloge: izdelava dispozicije, v sodelovanju z mentorjem, prijava teme z dispozicijo (obr. DN-1), potrditev teme, dispozicije in mentorja (Sklep KŠZ2);
6. faza nastajanja naloge: začetek pisanja naloge (struktura poglavij, miselni vzorci), izvedba raziskovalnega dela (npr. anketa), pisanje vsebine, sodelovanje z mentorjem (1. osnutek naloge in popravki, 2. osnutek naloge …), analiza raziskovanja, vrednotenje hipotez, sklepi in zaključek (sodelovanje mentorja), pisanje zahvale, povzetka in ključnih besed (v slovenščini in tujem jeziku), zadnji pregled mentorja (in somentorja, obr. DN-2);
7. faza dokončanja naloge: lektoriranje in potrdilo lektorja (DN-3), dokončno tehnično oblikovanje v skladu z navodili, vezava naloge in oddaja treh vezanih izvodov ter enega na CD, oddaja naloge, prijava k zagovoru diplomske naloge (obr. DN-4 s prilogami);
8. priprava scenarija za javno predstavitev diplomske naloge (predstavitev v PowerPointu) in trening (časovna omejitev!);
9. zagovor diplomske naloge;
10. svečana podelitev diplomske naloge.
Čas pisanja diplomske naloge je od enega do šest mesecev (glede na časovno omejitev študenta ali mentorja, delovno vnemo in dosegljivost podatkov). Mentor pri tem študenta usmerja in mu svetuje. Večinoma poteka komunikacija med študentom in mentorjem preko elektronske pošte, večje tekstovne sklope pa študent posreduje mentorju tiskano na papirju. Ker je diplomska naloga študentovo avtorsko delo, ne gre pričakovati, da jo bo pisal mentor! Njegova vloga je strokovna pomoč, usmerjanje in svetovanje.
1 FKPV: Navodila za pisanje diplomske naloge, Pravilnik o diplomski nalogi (3. člen)
2 Komisija za študijske zadeve
2 ■ Priprava diplomskega dela
7
2.1 Izbira teme diplomske naloge
Študent izbere temo diplomske naloge po lastni presoji ali na osnovi razpisanih tem za tekoče študijsko leto. Pred prijavo teme seznani potencialnega mentorja z izbrano temo in si pridobi njegovo ustno soglasje. Mentor je lahko pedagoški delavec visoke strokovne šole: asistent, predavatelj, višji predavatelj, docent, profesor itd. Če je vsebina naloge multidisciplinarna, se v skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi določi tudi somentorja.
Pred začetkom izbire teme diplomske naloge si mora vsakdo postaviti nekaj vprašanj (Bučar 2000, 6): Kaj je tisto, kar me zanima, kar ţelim proučevati? Zakaj me to, kar ţelim v diplomski nalogi proučevati, zanima ? Kako bom proučeval tisto, kar me zanima (struktura in metoda)? Kje in od kod bom črpal podatke, informacije in znanje? Ali bo to besedilo še kdo bral?
Odgovore na zastavljena vprašanja iščemo postopno. Osnovna ideja je povezana s posameznikovim osebnim zanimanjem za določeno temo (ne glede na to, ali je ideja lastna ali tuja). Izdelovanje naloge, ki posameznika ne zanima, po vsej verjetnosti ne bo dalo dobrih rezultatov. Ne smemo pa pozabiti na intelektualno radovednost, ki bo skoraj vsak problem naredila zanimiv, in na raven splošnega znanja o izbrani temi. S pripravljanjem diplomske naloge bo posameznik nadgrajeval in izboljševal strokovno znanje na izbranem področju.
V skladu s Pravilnikom o diplomski nalogi lahko študent prijavi temo naloge skupaj z dispozicijo, ko mu manjkata največ dva izpita. Torej ni ovir, da bi z nalogo odlašali; najbolje je začeti takrat, ko »se posveti« dobra ideja in ko le-ta dozori v primeren naslov naloge.
2.2 Prijava teme z dispozicijo diplomske naloge
Študent prijavi temo na obrazcu "Prijava teme diplomske naloge" (obrazec DN-l, glej prilogo), ki ga odda v referatu za študentske zadeve . Vsebina obrazca DN-1 vključuje tudi obvezne točke dispozicije diplomske naloge, določene v 8. členu Pravilnika o diplomski nalogi:
- naslov diplomske naloge,
- opredelitev problema, namen in cilji ter osnovne trditve ali hipoteze,
- predvidene metode dela,
- predvidena struktura poglavij (kazalo),
- predvidena literatura in viri.
Študent vloţi omenjeni obrazec takrat, ko je dispozicija končana in jo je potrdil – podpisal mentor. Dispozicija naloge pomeni »ogrodje« diplomske naloge, zato je njeni pripravi potrebno posvetiti dovolj časa in pozornosti. Kakovostna dispozicija je izhodišče za nastanek in pisanje diplomske naloge.
2 ■ Priprava diplomskega dela
8
2.2.1 Naslov diplomske naloge
Študent napiše predvideni (delovni) naslov diplomske naloge. Oblikuje ga glede na razpisane teme diplomskih nalog, ki jih za vsako študijsko leto potrdi senat šole (5. in 6. člen Pravilnika o diplomski nalogi, priloga). Razpisane teme diplomskih nalog so širša, naslov naloge pa oţja opredelitev izbranega področja. Naslov je lahko določen v sodelovanju in soglasju podjetja, v katerem je študent zaposlen ali je v njem opravljal obvezno delovno prakso. Nekatera podjetja podpirajo raziskave, kakršne so diplomske naloge, še posebej, če je tema naloge za podjetje privlačna.
Opredelitev problema, namen in cilj diplomske naloge, osnovne trditve ali hipoteze
V tej točki študent na kratko opredeli problem, ki ga bo obravnaval v diplomski nalogi. Opiše namen diplomske naloge (definicija problema, zakaj se je odločil za to temo) in predstavi, katere cilje ţeli doseči (kaj so predvidene rešitve problema). Osnovne trditve ali hipoteze so tiste predpostavke, ki predvidoma rešujejo zastavljeni problem. V raziskovalnem delu jih je potrebno ovrednotiti – potrditi ali zavrniti.
Predvidene metode dela (in raziskovanja)
V tem poglavju je potrebno opredeliti metode dela oziroma raziskovanja, kot so:
študij strokovne literature (primarni in sekundarni viri), metoda komparacije (primerjava različnih virov), metoda kompilacije (povzemanja raznih virov), metoda anketiranja, metoda opazovanja, metode statističnih obdelav, metode ekspertnih sistemov in sistemov za podporo odločanju, etnografska metoda, ….
Izbira metode je odvisna od vsebine naloge, vrste obravnavanega problema in okolja tega problema. Nekatera tipična vprašanja, ki pomagajo pri izbiri ustrezne metode, so: ali bo diplomska naloga teoretičnega značaja in bo uporabljala statistične podatke; ali se bo izvajala anketa na naključno izbranem ali določenem vzorcu anketirancev; ali bo naloga izdelana na primeru konkretnega podjetja – organizacije; kje in kako zbrati podatke; ali so podatki za raziskovalni del naloge dostopni na internetu in v javno dostopni literaturi in kako dobljene rezultate raziskave statistično obdelati in jih prikazati?
Pri zbiranju podatkov in informacij, ne glede na metodo, lahko študent naleti na razne omejitve, kot so nedostopnost virov zaradi poslovne tajnosti, dostop do virov za omejeno obdobje ali omejeno področje itd. V takem primeru omejitve tudi navedemo.
Predvidena struktura poglavij
Struktura poglavij – predvideno kazalo, ki je sestavni del dispozicije, je predvidena zasnova vsebine. Morda ga bo potrebno pri pisanju dopolniti ali spremeniti. Kazalo mora vsebovati naslove glavnih poglavij in podpoglavij in njihovo zaporedje, iz katerih bo razvidna struktura. Poglavja morajo biti logično in smiselno povezana in morajo tvoriti zaključeno celoto.
2 ■ Priprava diplomskega dela
9
Predvidena literatura in viri
Seznam literature naj vsebuje literaturo in druge vire (strokovne revije, časopisi, CD, DVD, internetni naslovi …), ki jih bo študent uporabljal pri pisanju naloge. Praviloma naj ne bo starejša od 10 let in ne sme biti izključno slovenska. Pričakujemo, da bodo v seznamu vsaj trije viri tujih avtorjev.
Dispozicija je napisana v slovenskem knjiţnem jeziku (pravopisno in slogovno ustrezna).
2.2.2 Potrditev teme diplomske naloge
Temo diplomske naloge odobri predsednik Komisije za študijske zadeve in potrdi mentorja (9. in 10. člen Pravilnika). Kandidat mora diplomsko nalogo končati v šestih mesecih po odobritvi, to je od datuma prejetega sklepa Komisije za študijske zadeve. Če naloge v tem roku ne dokonča, mora zaprositi Komisijo za študijske zadeve za podaljšanje roka.
Naslova teme in izhodišč, na katerih temelji dispozicija diplomske naloge, praviloma ni moţno spremeniti. Tudi mentorja običajno ne zamenjujemo, če ni utemeljenih razlogov za to. Kadar obstaja potreba po takih spremembah, jih študent ureja s posebnimi vlogami (obrazec DN-5 in DN-6; 6. in 12. člen Pravilnika).
3 ■ Pisanje diplomske naloge
10
3 Pisanje diplomske naloge
Diplomska naloga je študentovo samostojno strokovno delo. To je pisni dokument, s katerim študent dokaţe, kako zmore med študijem pridobljeno znanje uporabiti za obravnavanje izbrane tematike s področja komerciale. Diplomska naloga je dokaz o študentovem samostojnem strokovnem delu. Usmerjena mora biti v kritično reševanje izbrane teme iz prakse in aplikacije strokovno-teoretičnega znanja, pridobljenega pri študiju.
Jezik v diplomski nalogi ne sme biti esejističen, literaren, ampak stvaren, znanstven. Izraţati se moramo jasno in natančno ter dosledno uporabljati strokovno terminologijo. Naloga mora biti bralcu razumljiva. Diplomsko nalogo pišemo v prvi osebi ednine ali mnoţine.
3.1 Poglavja diplomske naloge
Struktura diplomske naloge je opredeljena v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
a. Naslovnica – je opredeljena v 17. čl. Pravilnika o diplomski nalogi in v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
Prva notranja stran vsebuje osnovne podatke o nalogi in mora biti urejena strogo po teh navodilih in v skladu z navedenim primerom, kot je prikazano v prilogi.
b. Zahvala na začetku diplomske naloge ni obvezna, vendar se v njej lahko zahvalimo mentorju, osebi, ki je lektorirala besedilo ter ostalim, ki so sodelovali in tako pripomogli k nastanku naloge. Obsega naj največ pol strani.
c. Povzetek s ključnimi besedami obsega največ pol strani v slovenskem in angleškem (nemškem) jeziku. Zajema bistvene misli, povezane s tezo diplomske naloge. Povzetek in ključne besede naj bralca poučijo o naravi našega dela in ga usmerijo, da ne bo v njem iskal tistega, česar ni in česar niti nismo nameravali obravnavati. Ključne besede naj bralcu povedo, kateri najpomembnejši pojmi so v diplomski nalogi razloţeni.
d. Kazalo podrobno označuje poglavja po straneh (priporočljivo je dodati tudi kazalo tabel in slik). Sestavimo ga na koncu, ko je ţe natipkan čistopis naloge. Sledi mu seznam tabel, slik in grafov, če jih v nalogi uporabimo. Z urejevalnikom teksta, npr. Ms Wordom, lahko izdelamo avtomatsko kazalo vsebine, tabel in slik v ţeleni obliki.
e. Uvod razlaga dispozicijo diplomske naloge. Ponovimo točke dispozicije in navedemo naloge, ki jih je treba opraviti, da bi realizirali zastavljene cilje.
f. Teoretični del (ni naslov poglavja) ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte in metode. Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in moţne smeri iskanja rešitev.
g. Empirični del (ni naslov poglavja) vsebuje primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih podatkov. V tem delu se tudi opravi test hipotez, ki so postavljene v uvodu. Trditev se lahko dokaţe kot pravilna ali pa se ovrţe.
3 ■ Pisanje diplomske naloge
11
Teoretični in empirični (analitični) del sestavljata jedro naloge. To je osrednji, najobseţnejši, najpomembnejši in najbolj inventivni del pisnega dela (Ţiţmond 1998, 24-26). V njem se podrobno razvija, razlaga in postopoma obdeluje tema. Dejstva, dokazi in misli se strokovno in logično povezujejo. Pri tem je pomembno, da je študent samostojen in objektiven pri presoji in ocenjevanju relevantnih dejstev in predlogov. Iz teoretičnega uvoda mora biti razvidno, kako se naša raziskava vključuje v dosedanje raziskovanje tega vprašanja in kakšen bo naš prispevek.
V jedru navajamo druge pisce, tako da povzemamo njihove misli, ali pa da dobesedno navedemo posebno pomembne misli. Ob tem se moramo seveda ravnati po pravilih o citiranju (Navodila). Dobesedne navedbe naj ne bodo predolge in naj jih ne bo preveč. Izbor literature, na katero se sklicujemo, mora biti dovolj širok.
Jedro je razčlenjeno na več poglavij in po potrebi na podpoglavja, ki morajo biti logično povezana – vsako mora biti smiselno nadaljevanje prejšnjega. To pomeni, da posamezno podpoglavje ločeno obravnava določeno področje, ki spada v glavno poglavje. Če je le mogoče, mora vsako podpoglavje smiselno nadaljevati prejšnje misli. Vse skupaj mora biti seveda povezano z naslovom poglavja.
Besedilo pišemo v odstavkih. V posameznem odstavku je skupina stavkov, ki izraţajo zaokroţeno misel in se logično povezujejo s prejšnjim oziroma naslednjim odstavkom. Ko povezanosti ni več, se odločimo za novo poglavje.
h. Zaključek (sklepne misli) je povzetek ugotovitev. V tem delu povzamemo vsebino celotne naloge (kaj je bilo narejeno, ugotovljeno) in izoblikujemo priporočila za prakso ter navedemo morebitne odprte probleme, ki jih je še treba razrešiti.
Sklep je v bistvu sistematična, natančna in strnjena sinteza spoznanj, stališč, dejstev in ugotovitev analitično raziskovalnega dela jedra in predlogov. Zato v njem ne navajamo novih podatkov, dokazov, informacij in predlogov. Sklep mora biti razmeroma kratek (do tri strani).
V njem poskušamo odgovoriti na vprašanja: ali smo dokazali hipotezo oz. trditev, ki je bila naša predpostavka; ali smo s svojo analizo določenega problema prišli do novih zaključkov, koristnih za prakso in ali bo podjetje, na primeru katerega smo delali nalogo, lahko iz analize podatkov kaj spremenilo ali kaj koristnega uporabilo v praksi?
Sklep mora biti povsem avtorski.
i. Seznam uporabljenih virov in literature zajema vse vire in literaturo, ki jih je študent dejansko uporabljal. Priporočljivo je, da študent uporabi najmanj 30% tujih virov.
j. Priloge so zaključni del diplomske naloge, kjer študent prikaţe dokaze, ki jih ni mogoče vpeti v druga poglavja (fotografije, tehnični podatki, kopije uradne dokumentacije, anketni vprašalniki itd.).
4 ■ Delo z viri in literaturo
12
4 Delo z viri in literaturo
Vsak podatek, ki ga vnesemo v našo diplomsko nalogo, vsako znanje, ki ga črpamo, vsaka teorija, ki jo uporabimo, in vsaka misel, ki jo povzamemo, ima svojega avtorja. Tem avtorjem smo dolţniki, ker so nam z objavljenimi deli omogočili, da lahko raziskujemo, pišemo in objavljamo lastne ugotovitve. Zaradi upravičenega javnega interesa za svoboden pretok informacij ima vsakdo pravico soočiti se z delom drugih avtorjev, ga brati, proučevati ter ga v primernem obsegu in na ustrezen način vključiti v svoje delo. S tem ko je njihovo delo uporabljeno v drugem delu, avtorjem pripada pravica do navedbe avtorstva. To mora biti identificirano in prispevki skrbno popisani. Zato vsakič, ko za svoje pisanje uporabimo odlomke iz tujih stvaritev, to na predpisan način označimo.
Če uporabimo tuje misli in jih v strokovnem besedilu prikaţemo kot svoje, zagrešimo plagiat. To je duhovna tatvina, pri kateri brez ustreznega priznanja avtorstva prevzamemo del ali celotno tujo stvaritev. Plagiat razumemo seveda predvsem kot etični prekršek. Hkrati pa sodi v kategorijo pravne obravnave, kjer ga opredeljujemo kot kršitev avtorske pravice, pri kateri si kdo (zavestno) lasti tuje delo.
Kako se torej izogniti plagiatu in s tem prispevati h korektnosti strokovnega besedila?
V besedilu moramo nedvoumno označiti, kateri deli so povzeti, in poleg tega navesti avtorja povzetih misli in njegovo delo (Kobeja 2001, 15). Navajanje ali citiranje je, kot rečeno, vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli vključujemo v svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo določeno smer razmišljanja, da poznamo literaturo, da bi dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali, ali ker razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno pomembnih načel znanstvene etike je: Ne prisvajaj si tujih misli, tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa velja, da je treba spoznanja drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Diplomski nalogi se šteje v dobro, če je iz nje razvidno, da je študent pregledal veliko ustrezne literature. Zato je prav, da so v nalogi povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis pusti tisti, ki ustvari videz, da so tuje misli njegove, in ki tujim mislim ne doda nič svojega. Zato je pomembno vedeti, kako navajamo dela drugih avtorjev.
Navajamo lahko na različne načine, lahko dobesedne ali v obliki povzetkov. Dobesedno navajamo posebno pomembne ali posebno dobro izraţene misli drugih piscev. Teh navedb naj bo čim manj in naj bodo čim krajše. Navedeni del tujega besedila (stavek, več stavkov, odstavek) označimo z narekovaji in takoj navedemo vir, bibliografski podatki zanj pa so nato v celoti izpisani v poglavju Uporabljena literatura. Način navajanja virov je natančno določen v Navodilih za pisanje diplomske naloge in se ga moramo dosledno drţati.
4.1 Pregled in izbor virov
Ţe pri izbiranju teme boste pregledali različno literaturo. Delo z viri, študij literature, izpisovanje, urejanje zapiskov in podobna opravila spremljajo raziskovanje v vseh fazah, sestavljajo študijsko delo, ki teče vzporedno ob različnih opravilih praktičnega raziskovanja. Pri zbiranju gradiva ima izbor virov velik pomen, še zlasti je pomembno novo, neznano in neobdelano gradivo.
4 ■ Delo z viri in literaturo
13
4.2 Vrste virov
Vire lahko razdelimo v tri skupine: primarni: opazovanja, ugotovitve, analize, ki jih opiše raziskovalec sam; sekundarni: knjige, članki, ki jih ni napisal raziskovalec sam, pač pa drugi na osnovi njegovih ugotovitev. Zgolj s sekundarnimi viri se ne moremo zadovoljiti, ker so primarni natančnejši, izčrpnejši. Edini problem pri iskanju takih virov je, da so teţje dostopni. Med sekundarne vire štejemo tudi strokovne enciklopedije, priročnike; terciarni: to so zapisi o literaturi na kakem področju - bibliografije, recenzije, kazala, izvlečki.
Nalogi je v prid, če uporabljamo več vrst virov in jih primerjamo ter preverjamo.
4.3 Iskanje literature
Pri iskanju literature za svojo temo imamo več moţnosti, in sicer, da jo iščemo: neposredno v knjiţnici, na zgoščenkah ali CD in po računalniških omreţjih (po internetu).
Svetujemo obisk v naslednjih knjiţnicah v Mariboru: Univerzitetna knjiţnica, Mariborska knjiţnica z vsemi enotami, čitalnica Mariborske knjiţnice, Teološka knjiţnica, knjiţnica Ekonomsko-poslovne fakultete, knjiţnica Pedagoške fakultete Maribor. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjiţnica (NUK), Centralna tehniška knjiţnica, Knjiţnica Ekonomske fakultete itd. V Celju: Osrednja študijska knjiţnica in njeni oddelki ter knjiţnica Fakultete za komercialne in poslovne vede.
4.3.1 Iskanje v knjiţnici
Marsikateremu študentu se zdi iskanje gradiva v knjiţnicah zamudno opravilo. Pa vendar se v knjiţnicah s prostim pristopom, kjer je gradivo postavljeno po sistemu UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), med brskanjem po policah najde mnogo zanimivih knjig, ki jih lahko koristno uporabite pri pisanju diplomske naloge. Pri iskanju gradiva v knjiţnicah pa si sicer pomagamo tudi z računalniki oz. z uporabo informacijskega sistema COBISS/OPAC, ki je dostopen tudi neposredno s spletnega portala knjiţnice Fakultete za komercialne in poslovne vede (Slika 1).
S pomočjo te mreţne aplikacije je omogočen »online« dostop do katalogov slovenskih knjiţnic. Z njegovo pomočjo uporabniki iščemo gradivo, ki ga knjiţnica (katere člani smo) ima, ali pa brskamo po gradivu drugih slovenskih knjiţnic, ki so vključene v COBISS. Za vse knjiţnice, ki imajo avtomatizirano izposojo gradiva v sistemu COBISS, lahko pridobimo informacije o dostopnosti gradiva (prosto/izposojeno, rok vrnitve, zaloga po drugih knjiţnicah …), gradivo pa si lahko v knjiţnici, kjer smo včlanjeni, sami tudi rezerviramo ali podaljšamo rok vrnitve. Za podaljševanje in rezervacije sta potrebna številka izkaznice in geslo, ki se pridobi v knjiţnici.
Poleg monografskih publikacij (knjige) ponujajo knjiţnice tudi veliko naslovov slovenskih in tujih serijskih publikacij (revije, časopisi …).
4 ■ Delo z viri in literaturo
14
Slika 1: Spletna stran knjinice FKPV
Knjige štejemo za temeljni znanstveni dokument, ki vsebuje teoretične posplošitve. Nepogrešljive so pri prenosu znanja in skladiščenju znanstvenih informacij. Omogočajo pregled širšega strokovnega področja in njegove sistematike.
Strokovni časopisi (revije) imajo to prednost, da pogosteje izhajajo, zato so informacije v njih bolj sveţe in bolj specializirane. Njihova pomanjkljivost pa je, da je gradivo, ki ga zberemo iz njih, manj povezano. Za osnovni pregled o kakem področju, ki nam je manj znano, bomo zato v roke raje vzeli kak učbenik ali priročnik, skratka knjigo. Pri tem moramo biti pozorni na leto izdaje, da ne bi bili podatki zastareli, ker je pot od rokopisa do izida daljša kot pri reviji.
Z geslom, ki omogoča branje in komentiranje člankov v celoti, je v knjiţnicah omogočen, tudi dostop do nekaterih spletnih edicij revij. Preverite v knjiţnici, ki jo obiskujete!
Knjiţnice opravljajo tudi informacijske poizvedbe in omogočajo medknjiţnično izposojo (plačljiva storitev), tako da priskrbijo gradivo, ki ga v matični knjiţnici ni moţno dobiti, ker ga nimajo ali je izposojeno.
Opozarjamo vas tudi na spletni referenčni servis »Vprašaj knjiţničarja«, ki omogoča postavljanje vprašanj in takojšen prejem odgovorov v klepetu ali prejem odgovora v 24 urah, od ponedeljka do petka (razen ob praznikih), po e-pošti. Referenčni servis izvajajo za to usposobljeni knjiţničarji/informatorji sodelujočih knjiţnic in IZUM-a.
4 ■ Delo z viri in literaturo
15
4.3.2 Bibliografski podatki na zgoščenkah
Večino bibliografij se danes izdaja tudi na zgoščenkah (CD-jih), ki jih je mogoče naročiti ali pa si jih izposoditi v nekaterih knjiţnicah. Ta način iskanja ima več prednosti pred iskanjem po bibliografijah v knjiţni obliki. Npr. v knjiţnici bi morali prelistati blizu 100 zvezkov revije, da bi pregledali 28.000 izvlečkov, pri tem pa bi morali v vsakem zvezku po kazalu znova iskati ustrezno geslo. Z uporabo zgoščenk je iskanje hitrejše.
4.3.3 Iskanje po računalniških podatkovnih bazah
S pomočjo sistema COBISS/OPAC lahko sami preko spleta brskamo po vzajemni bibliografsko kataloţni bazi podatkov COBIB.SI, ki prinaša podatke o zalogah gradiva nacionalne knjiţnice, univerzitetnih in visokošolskih knjiţnic ter specialnih, šolskih in splošno-izobraţevalnih knjiţnic v Sloveniji (Slika 2).
Preko sistema COBISS je moţen vpogled v kataloge (predvsem iz evropskega projekta ONE-2), ki so brezplačno dostopni prek interneta. Dostopna so tudi kazala tujih znanstvenih in strokovnih revij - SwetScan.
Slika 2: COBISS – baze podatkov
V sistem COBISS.SI je vključena ponudba specializiranih baz podatkov slovenskih proizvajalcev, na podlagi konzorcijskih pogodb s tujimi informacijskimi servisi pa zagotavlja IZUM uporabnikom iz Slovenije brezplačen dostop do različnih tujih baz podatkov in servisov (Web of Science, OCLC, FirstSearch, ProQuest ...). Za dostop do
4 ■ Delo z viri in literaturo
16
baz podatkov OCLC (FirstSearch), ki vsebuje polna besedila člankov, je potrebno posebno dovoljenje knjiţnice, pri kateri smo registrirani kot člani, knjiţnica pa mora imeti urejene formalnosti z OCLC-jem in IZUM-om.
Študentje FKPV lahko pristopate do podatkovnih baz (Britannica, Encarta, SPSS in iBON), ki so nameščene na določenih računalnikih v čitalnici knjiţnice.
Na spletni strani knjiţnice FKPV vas opozarjamo na prost dostop do različnih spletnih strokovnih revij, ponujene so povezave do uporabnih spletnih strani (Register predpisov RS, Urad vlade RS za informiranje, Uradni list RS, Statistični urad Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, GZS, Evropska centralna banka, Banka Slovenije, Ljubljanska borza, Evropski dokumentacijski center, strani EU …), do različnih splošnih in strokovnih baz podatkov, do E-knjig (nanje vas opozarjajo predavatelji) …
Mednarodno računalniško omreţje nam tako rekoč s pritiskom na gumb omogoča dostop do velikega števila podatkovnih baz po vsem svetu. V Sloveniji deluje ARNES (akademska in raziskovalna mreţa), ki zagotavlja, da je Slovenija vključena v evropsko omreţje in preko njega v vsa svetovna omreţja.
4.4 Branje literature
Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne bomo ţe na samem začetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda to ne pomeni, da je potrebno prebrati goro knjig. Študent prebere in izpiše tisto, kar je pomembno za njegovo temo. Tudi pri branju moramo biti racionalni: ne lotimo se branja prve debele knjige z namenom, da bi jo preštudirali od prve do zadnje strani! Izberemo si več knjig in jih najprej na hitro pregledamo. Priporočamo naslednji pristop:
1. Preletimo naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je knjiga nova, ali niso podatki morda zastareli?
2. Preberemo predgovor ali uvod. Tu pisec navadno sam povzame osnovne misli svojega dela in nam tako prihrani branje knjige v celoti.
3. Preletimo kazalo. Je v knjigi kaj uporabnega za vašo nalogo?
4. Prelistamo knjigo in pregledamo naslove in podnaslove. Označimo si odstavke, ki pridejo v poštev.
5. Pregledamo slike, grafikone, tabele. Morda je v njih kaj zanimivega in uporabnega.
6. Preletimo stvarno kazalo (indeks). Se pojavljajo v knjigi pojmi, ki jih bomo omenjali v svojem poročilu?
7. Ko tako pregledamo več knjig in si označimo poglavja, odstavke, strani ali pojme, ki so pomembni za nas, vzamemo prvo knjigo, se vrnemo k označenim odstavkom in jih preštudiramo. Oblikujemo si jasne in natančne izpiske.
8. Ko izpišemo ţeleno vsebino, preverimo, ali so zapiski točni in izčrpni.
4 ■ Delo z viri in literaturo
17
4.5 Izpisovanje iz literature
Izpiske iz literature pišemo neposredno v osnutek teksta v osebni računalnik in sproti citiramo vire v tekstu in v kazalu uporabljenih virov. Včasih uporabimo fotokopije nekaterih strani iz literature; tudi v tem primeru ne pozabimo zapisati avtorja in vira.
Sprotno zapisovanje virov je nujno, saj jih moramo natančno citirati v svoji diplomski nalogi!
4.6 Urejanje lastne dokumentacije
Mnoţice knjig, revij in druge dokumentacije ne moremo imeti pri sebi ves čas pisanja (saj jih je potrebno vrniti v knjiţnice), zato si moramo urediti lastno dokumentacijo: fotokopije posameznih poglavij z navedbo avtorja in vira, izpis citatov in seznam uporabljene literature.
Vse seminarske naloge in vsa dosedanja lastna pisna dela so zametek lastne dokumentacije. Zato jih tudi po uspešnem zagovoru diplomske naloge shranimo. Morda nam pridejo prav pri nadaljnjem študiju in strokovnem delu.
Standardi za citiranje ter navajanje literature in virov so natančno opredeljeni v Navodilih za pisanje diplomske naloge.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
18
5 Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
Pri izdelavi diplomske naloge se srečamo z raziskovanjem. To je del diplomske naloge, ki pomeni samostojni avtorski prispevek študenta in se konča s sklepnimi mislimi ter zaključki in predlogi.
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj pojmov in metod s področja raziskovanja.
5.1 Metode raziskovanja
Poznamo različne metode raziskovanja, kot so: terensko delo anketa intervju zbiranje in analiza podatkov delo v knjiţnici
in dva različna pristopa k raziskovanju: deskriptivni pristop daje prednost opisu (deskripciji) strukture ali delovanja ali razvoja kakega pojava, ali procesa in obsega metode deskripcije, klasifikacije, komparacije, kompilacije in zgodovinsko metodo; analitični pristop poudarja raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavlja njihove medsebojne odvisnosti na kvalitativni (deduktivni) ali kvantitativni (induktivni) način.
5.2 Vrste raziskovanja
Pri diplomski nalogi je moţno uporabiti različne vrste raziskovanja:
5.2.1 Namizno raziskovanje
Namizno raziskovanje pomeni sistematično zbiranje in analiziranje podatkov, ki so ţe na razpolago. Omogoča nam osnovno informiranje o raziskovalnem problemu; redno spremljanje dogodkov in sledenje temam; spremljanje vseh za raziskovalni problem ključnih nosilcev in pojasnjevanje njihovih stališč do raziskovalnega problema; historično opredeljevanje ključnih dogodkov ob uporabi vseh dostopnih dokumentov.
Najpogostejši viri namiznega raziskovanja so raziskovalna sporočila, internet, kliping, analize medijske podobe, vsi javni dokumenti in strokovne študije.
5.2.2 Kvantitativno raziskovanje
Kvantitativno raziskovanje, najpogosteje enačeno z anketo, opredeljuje matematika oz. statistika (odgovori na vprašanje »koliko«). Predstavi nam vrsto različnih značilnosti v situaciji ali populaciji.
Kvantitativno raziskovanje pogosto uporabljamo pri merjenju splošnih trendov, mnenj in stališč v odnosih z javnostmi.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
19
Danes je vse manj področij, ki zahtevajo raziskovanje splošnega, problemi so vedno bolj specifični. Zato kvantitativne metode ne zadoščajo, saj spregledajo podrobnosti v celotni raziskovani populaciji (raziskovalni modeli so prirejeni za vzorce). Kvantitativne metode je potrebno dopolnjevati s kvalitativnimi, da lahko dobimo odgovore tudi na vprašanji “zakaj” in “kako”.
5.2.3 Kvalitativno raziskovanje
Kvalitativno raziskovanje pozna univariantno, bivariantno in multivariantno analizo podatkov. Najzahtevnejša je multivariantna analiza, ki lahko bistveno pojasni razmerja in odvisnosti posameznih spremenljivk v populaciji.
Kvalitativno raziskovanje ima svojo zgodovino; ločeno je od kvantitativnega, od norm, standardov, ki veljajo za kvantitativno; ima svoje standarde; išče odgovore, kako lahko pojasnimo druţbeni dogodek; daje pomen oz. išče razloge in vzroke; pojasnjuje procese, mnenja, stališča; ohranja mnenja posameznika; proučuje vsakdanje dogodke; zajema podrobnosti, hkrati pa je izrazito subjektivno in ne omogoča posploševanj.
Metode kvalitativnega raziskovanja so opazovanje, “brainstorming”, “store-check”, fokusne skupine itd. Kvalitativno raziskovanje ni nadomestek za kvantitativno, ampak skupaj z njim omogoča kompleksnost in transparentnost rezultatov raziskovanja.
5.3 Anketni vprašalnik
Najpogostejša oblika kvantitativnega raziskovanja je anketiranje. Pri sestavljanju anketnih vprašalnikov uporabljamo različne metode spraševanja in tipe vprašanj.
Metode spraševanja: Dopisno spraševanje: pošiljamo anketni list, ki ga anketiranci izpolnijo. Prednosti: anketiranec ima čas za premislek, zajame širok sloj ljudi, stroški so niţji, anonimnost je večja. Pomanjkljivosti: malo odgovorov, ni izvršitve v roku, manjša točnost, manj odgovorov. Osebno spraševanje: anketarji beleţijo odgovore neposredno v anketne pole. Prednost: obširni odgovori, več odgovorov, malo nejasnih odgovorov. Telefonsko anketiranje: ustno spraševanje brez vizualnega komuniciranja.
Prednosti: niţji stroški in hitrost.
Panel: določen krog vprašancev, ki jih v določenem obdobju sprašujemo o enaki vsebini, npr. panel trgovine, panel porabnikov in specialni panel.
Vprašanje se razlikujejo glede na:
 predmet spraševanja (trţna dejavnost ali subjektivna dejstva),
 osebo, ki jo sprašujemo (potrošnik, posrednik, strokovnjak),
 strategijo spraševanja (ustno, telefonsko, pisno),
 taktiko spraševanja (neposredno in posredno),
 število tem spraševanja (posebno in omnibus spraševanje),
 strukturo stanja (naravno in poizkusno spraševanje),
ali pa glede na:
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
20
 vsebino (raziskava dejstev, namenov, mišljenj ali pobud ljudi),
 čas in
 način spraševanja.
V nadaljevanju bomo predstavili nekaj osnovnih tipov spraševanja.
5.3.1 Strukturirani tip spraševanja
Uporabljamo ga, kadar gre za zbiranje podatkov o dejstvih, mišljenju, stališču, poznavanju in informiranosti. Je oblika spraševanja, ki temelji na pripravljenih, sestavljenih, strukturiranih vprašanjih, na osnovi katerih se zbirajo informacije od vprašanih. Najpogostejša oblika je anketni vprašalnik.
Neposredni tip: iz vprašanja, ki ga zastavimo, je neposredno razviden raziskovalni cilj.
Posredni tip: iz vprašanja ni neposredno razviden raziskovalni cilj.
5.3.2 Nestrukturirani tip spraševanja
Nimamo pripravljenih strukturiranih vprašanj, ampak je naše vodilo opomnik, iz katerega izhajamo. Opomnik je sredstvo, s katerim opredelimo osnovno področje diskusije, da bi pridobili podatke. Uporabljamo ga takrat, ko gre za zbiranje podatkov, strukturirana vprašanja z motivi in za vedenje. Temelji na psiholoških izhodiščih in raziskovanju (zahtevnejše za zbiranje, kompleksnejši podatki).
Posredna oblika: globinski intervju (subjekt prosto govori, mi ga samo vodimo).
Eksplorativna oblika: sem sodijo asociativni in projektivni testi.
Ekstenzivna oblika: uporabimo tehniko stališč ali eksperiment.
5.3.3 Visokostrukturirani vprašalniki
Uporabimo takšne metode spraševanja, ki vprašanemu dajejo pripravljene moţne odgovore na vprašanja. Njihova prednost je v tem, da omogočajo hitro, enostavno in učinkovito analizo podatkov.
5.3.4 Polstrukturirani vprašalniki
Dajejo vprašanemu več svobode pri odgovarjanju, s pripravljenimi moţnimi odgovori ga samo deloma omejujemo, saj vprašani lahko sam odgovori (odprta vprašanja).
5.3.5 Sestavljeni vprašalniki
Pri raziskavah se pogosto srečamo z vprašalnikom. Pri tem je zelo pomembno, da raziskovalec pozna akcijski postopek pri sestavljanju vprašalnika.
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
21
a. Sestavljanje spiska potrebnih primarnih podatkov, npr.:
- kakšno je stališče potrošnikov do izdelka,
- kategorije potrošnikov (dohodek, št. Članov …),
- katero blagovno znamko izdelka imajo,
- kakšen je vrstni red glede na pomembnost nabave,
- vpliv kakovosti, dizajna, funkcionalnosti, cene, velikosti, ugleda proizvajalca, servisa in garancije.
b. Prilagajanje vprašalnika izbranemu načinu komuniciranja.
c. Sestavljanje vprašanj na podlagi 1. koraka. Trţni raziskovalec mora ugotoviti, ali:
- je vprašanje sploh potrebno,
- je potrebnih več vprašanj namesto enega,
- ima vprašani dovolj znanja, da odgovori na vprašanja,
- je vsebina prilagojena prehodnemu izkustvu vprašanega,
- se lahko vprašani spomni podatka,
- mora vprašani vloţiti veliko truda, da odgovori,
- bo vprašani sploh hotel odgovoriti.
d. Oblike vprašanj.
- Odprta vprašanja: vprašanemu damo moţnost prostega odgovarjanja, vprašanja pa postavljamo v uvodu ali na koncu. Vprašanega ne omejujemo, vsebinska plat odgovorov nam daje pomembne in popolne informacije. Pomanjkljivost pa se kaţe z vidika analize in obdelave podatkov. Analiza je dolgotrajnejša, saj je treba podatke razvrstiti.
- Vprašanja z več možnimi odgovori: prednost je ta, da je vprašalnik enostaven za vprašanega, enostavna pa je tudi obdelava podatkov. Pomanjkljivost je, da je vprašani omejen.
- Dihotomna vprašanja: moţni odgovori so DA ali NE.
e. Vrstni red vprašanj v vprašalniku.
Uvodna in filtrirana vprašana: z njimi ţelimo dobiti splošne informacije. Porazdeliti jih je potrebno v več skupin glede na karakteristike, ki bodo kasneje omogočale to, komu bomo zastavljali vprašanja. Sledijo:
- Vprašanja, namenjena osnovnemu problemu raziskovanj,
- Kontrolna vprašanja: preverjamo veljavnost najpomembnejših prejšnjih vprašanj. Napačne izločimo.
- Identifikacijska vprašanja:. zastavljamo na osnovi raziskovalnega cilja in so nujna.
f. Oblikovanje vsebine vprašalnika - eksplorativne tehnike.
Asociativni testi
Pod pojmom asociacija razumemo povezovanje psihičnih vsebin, t. j. spontano in usmerjeno ali neusmerjeno povezavo posameznih spominov in občutkov. Pri asociativnih testih se uporabljajo omejeni asociativni procesi - namesto da bi postavljali vprašanemu neposredna vprašanja, ga pripeljemo do odgovora s pomočjo indikacij. Vprašanemu zastavimo določen stimulativni element s ciljem, da odgovori na stimulus s prvo mislijo, ki se mu ob tem porodi. Nekateri primeri uporabe asociativnih testov v raziskavi trţišča so:
5 ■ Raziskovalno delo za diplomsko nalogo
22
kadar ţelimo ugotoviti, kako se potrošniki odzovejo na blagovno znamko izdelka
ali firme, kadar ţelimo ugotoviti vplivanje nekaterih dejavnikov na potrošnikovo vedenje, kadar ţelimo ugotavljati reakcije na ekonomsko propagandno sporočilo in pri analiziranju trţnega pozicioniranja izdelkov in ugotavljanju njihovega
dejanskega imidţa .
Vrste asociativnih testov so npr.:
Test besedne asociacije: vprašanemu zastavimo besedo ali niz besed, na katere takoj pove svojo asociacijo.
Testi nedokončanih stavkov: vprašani dokonča stavke. Pomaga nam pri segmentaciji in pozicioniranju.
Testi proste asociacije: vprašanemu bomo navedli izdelek, on pa bo spontano, brez daljšega razmišljanja povedal vse, kar se o njem spomni.
Projektivni testi
Projektivni test je nestrukturirana in posredna, eksplorativna oblika spraševanja, ki vzpodbudi vprašanega k projekciji svojih podzavestnih motivov, občutkov, verovanj in stališč z upoštevanjem obstoječega problema.
Nekaj primerov uporabe projektivnih testov v raziskavi trţišča: ugotavljanje odnosa vprašanega do kakega izdelka, ugotavljanje osnovnih dejavnikov njegovega vedenje v določenih okoliščinah, spoznavanje nakupnih motivov, ugotavljanje odnosa in povezanosti pozitivnih in negativnih stališč ter njihovo variabilnost glede na značilnost vprašanih.
Na spletni strani podjetja Grai-iteo http://www.graliteo.si/3_4_stat_anal.php so nazorno razloţene različne moţne statistične analize, ki jih potrebujemo pri obdelavi in analizi dobljenih podatkov.
6 ■ Oblikovanje naloge
23
6 Oblikovanje naloge
Diplomsko nalogo oblikujemo s pomočjo urejevalnika besedil (Ms Worda), pri čemer upoštevamo naslednja določila in priporočila (manjša odstopanja so dovoljena).
6.1 Zunanja stran (platnice)
Zunanja stran diplomske naloge (platnice) je oblikovana skladno s 17. čl. Pravilnika (srebrni tisk na modri osnovi – barva Acrolin Verona 2682). Navodila za tiskarja in vzorec sta priloţena med prilogami. Zunanje strani študent ne izpisuje.
6.2 Prva notranja stran (ponovljena platnica)
Vsebina in oblika naslovne strani sta določeni v skladu s Pravilnikom (17. člen Pravilnika), vzorec je priloţen med prilogami.
Prva notranja stran diplomske naloge je izpisana v enaki pisavi, kot je tekst naloge. Velikost pisave in razmiki med vrsticami besedila so izraţeni v enotah, ki veljajo za MS Word, in so razvidni iz vzorca v prilogi.
PRIIMEK Ime leto NASLOV NALOGE
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE
DIPLOMSKA NALOGA
IME IN PRIIMEK
6 ■ Oblikovanje naloge
24
6.3 Nastavitev strani in izpis
Presledek med vrsticami naj bo 1,5. Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji in spodnji 2,5 cm. Manjša odstopanja od tega priporočila so dovoljena.
Priporočamo enostranski izpis naloge. V primeru, da je obseg naloge večji, je lahko izpis tudi obojestranski; tedaj je potrebno upoštevati naslednje: zrcalni izpis nastavitve robov, obojestranski izpis se začne s kazalom vsebine.
6.4 Številčenje strani
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima zaporedno številko 1, vendar številke ne zapišemo. Nato štejemo po vrsti vsako stran (številk strani ne izpisujemo). Številke strani začnemo zapisovati na strani, na kateri je naslov prvega poglavja (običajno Uvod). Številke strani pišemo na sredini noge dokumenta.
6.5 Tip pisave, velikost črk, slog
Uporabljamo črke kot v strokovnih knjigah. Primeren tip pisave je »Times New Roman« ali »Arial« (ne uporabljamo nenavadnih okrasnih črk kot npr. Script, Matura, Playbill ipd.). Z velikimi tiskanimi črkami pišemo samo glavna poglavja (1. nivo krepko, velikost 14 pik), podpoglavja so zapisana z malimi tiskanimi črkami; na 2. nivoju (velikost 12 pik) krepko in
FAKULTETA ZA KOMERCIALNE
IN POSLOVNE VEDE
DIPLOMSKA NALOGA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Ime in priimek
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Somentor: (naziv, ime in priimek)
Celje, mesec leto
6 ■ Oblikovanje naloge
25
navaden slog, na 3. nivoju (velikost 12 pik) krepko in poševni slog. V tekstu naloge uporabimo navaden slog v velikosti 12 pik.
Primer:
NASLOV 1 – 14 TOČK, KREPKO, VELIKE ČRKE
Naslov 2 – 12 točk, krepko, navadno, male črke
Naslov 3 – 12 točk, krepko, poševno, male črke
6.6 Poglavja
Naslove na 1. nivoju, ki so oštevilčeni z eno številko (1, 2, 3, …), začnemo na novi strani. Obseţnejša poglavja so bolj čitljiva in preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja. Podpoglavij (1.1, 1.2, 1.3 ...) ne začenjamo na novi strani. Pri oblikovanju naslovov poglavij uporabimo moţnosti urejevalnika besedila za oblikovanje slogov, kar je pogoj za vstavljanje avtomatskega kazala vsebine.
6.7 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi
dokumenta)
Opombe uporabljamo za vsebinska pojasnila, utemeljitve in osvetlitve problema, če le-ta ne sodijo v osnovni tekst, so pa z vidika celote pomembna. Sem sodijo citati v izvirnem jeziku, če smo v tekstu uporabili prevod, in obratno. Na opombo opozorimo na koncu stavka. Številčenje opomb teče vezano skozi celotno besedilo. Pišemo jih pod črto v nogi dokumenta, priporočljiva je manjša pisava (npr. 10 pik).
6.8 Tabele in slike
Tabele morajo biti uvrščene na ustreznem mestu besedila. Napisane morajo biti na eni strani, razen v primeru, da so daljše od ene strani. Če so tabele v čistopisu na posebnem listu, se v besedilu nanje sklicujemo takole: (gl. tabelo 1, 6).
Vsaka tabela mora imeti zaporedno številko, naslov in vir. Jasno mora biti, na katero področje oziroma teorijo se nanašajo podatki. Stolpci so po potrebi oštevilčeni. Naslove tabel pišemo nad tabelo , vir podatkov pa navajamo pod tabelo na enak način, kot navajamo vire med tekstom, npr.:
Tabela 1: Izračun plač Št. Ime Priimek Tocke Bruto Prispevki Neto 1 Janez Novak 2450 307.720,00 SIT 106.646,52 SIT 201.073,48 SIT 2 Maja Trontelj 2230 280.088,00 SIT 97.070,10 SIT 183.017,90 SIT 3 Tanja Perme 1980 248.688,00 SIT 86.187,80 SIT 162.500,20 SIT Skupaj 1.481.828,80 SIT 513.557,41 SIT 968.271,39 SIT
Vir: Kovač 2005, 20.
6 ■ Oblikovanje naloge
26
Slike so opremljene z zaporedno številko, naslovom in virom. Naslove slik pišemo pod sliko, npr:
Slika (Fotografija, Graf) 3: Neto plača zaposlenih
Vir: Kovač 2005, 20.
Grafični prikazi popestrijo nalogo. Narisani naj bodo v skladu s pravili za risanje grafov, oštevilčeni in naslovljeni. Kazalu vsebine dodamo tudi seznam tabel, slik in grafov.
6.9 Kazalo vsebine
Kazalo lahko naredimo z avtomatsko funkcijo v urejevalniku besedila (Wordu) ali s pomočjo tabulatorjev. Za avtomatsko kazalo je potrebno oblikovati sloge poglavij.
Kazalo vsebine naj ima največ tri nivoje (1, 1.2, 1.2.1 …), izbrani stil naj bo formalen, kot je razvidno iz primera:
2 PRIPRAVA DIPLOMSKE NALOGE…………………………………………...4
2.1 Izbira teme diplomske naloge………………………………………………… 5
2.2 Prijava teme diplomske naloge……………………………………………… ..6
2.2.1 Naslov diplomske naloge ………………………………………………… ...7
6.10 Obseg naloge
16. člen Pravilnika določa, da je obseg diplomske naloge praviloma 35 do 55 strani. Večji obseg mora mentor pisno utemeljiti.
0,00 SIT50.000,00 SIT100.000,00 SIT150.000,00 SIT200.000,00 SIT250.000,00 SITvrednostJanezMajaTanjaTinaMihazaposleniNeto plačeNeto
6 ■ Oblikovanje naloge
27
6.11 Jezik in čistopis
Kandidat je odgovoren za pravopisno in stilno čistost diplomske naloge. Čistopis izdelka mora dati v lektoriranje za to kvalificiranemu lektorju(-ici) in predloţiti potrdilo lektorja na obrazcu DN-3 (16. člen Pravilnika). V primeru malomarne jezikovne ali tehnične izvedbe bo komisija za zagovor zahtevala čiščenje in prepis besedila ter ponovno vezavo.
6.12 Citiranje
Citiranje pomeni dobesedno navedeno oz. prepisano besedilo iz določenega vira. Dobesedno citiramo, kadar uporabimo ideje, ki so delo drugega avtorja. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo ter se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Citat napišemo v narekovaju in ga dosledno grafično ločimo od preostalega dela besedila (poševni tisk, …). Za narekovaji v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje publikacije in stran.
Primer:
„S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“ (Hladnik 1994, 119)
Lahko pa tudi podamo avtorja na primernem mestu v besedilu in navedemo za imenom avtorja v oklepajih še leto in stran:
… kot pravi Hladnik (1994, 119): „S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln bibliografski opis. Primer vnosa je predstavljen v poglavju o literaturi.
HLADNIK, Miran. 1994. Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 4. dopolnjena izd. Ljubljana : samozaloţba. ISBN 961-90085-0-2.
6.12.1 Skrajšano citiranje
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in to nakaţemo s tremi pikami v oklepaju [...].
Primer:
“Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno 20 obhodov okoli središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami.” (Zwitter 2002, 80)
V poglavju o virih:
ZWITTER, Tomaţ. 2002. Pot v vesolje. Ljubljana: Modrijan. ISBN 961-6357-87-5.
6 ■ Oblikovanje naloge
28
6.12.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo
Kadar citiramo besedilo, ki ga je nek avtor ţe povzel, navedemo najprej avtorja originalnega citata, potem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo.
Primer:
»Obstaja nekakšna logika, čeprav neznanstvena in intuitivna, da je tisto, kar je dobro za otroka, tisto, kar se mu mora dogajati, odvisno od tega, kaj naj bi ta otrok postal.« (Erikson 1976, 84; povz. po Psihologija 2001, 244)
V poglavju o virih:
PSIHOLOGIJA: spoznanja in dileme. 2001. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-2785-0.
6.12.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela
Če povzamemo tekst in napišemo skrajšano besedilo s svojimi besedami, na koncu napišemo, od kje smo tekst povzeli.
Primer:
Izobraţevanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa izobraţevanje v visoko razvitih drţavah zahodnega sveta razlikuje od izobraţevanja v nerazvitih, majhnih drţavah. V nerazvitih drţavah se izobraţevanje teţko razlikuje od drugih vidikov ţivljenja, saj klasična oblika pouka v teh drţavah ne obstaja, medtem ko je v razvitih drţavah izobraţevanje neposredno povezano s specializirano vlogo učitelja. (povz. po Haralambos 1999, 733)
V poglavju o virih:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
6.12.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu
Če v istem letu izide več del istega avtorja, jih ločimo z malimi črkami ob letnici izida (Priimek leto in črka, str.).
Primer:
(Bartol 2003a, 15)
(Bartol 2003b, 110)
V poglavju o virih:
BARTOL, Vladimir. Alamut. 2003a. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-11-1.
BARTOL, Vladimir. Al Araf. 2003b. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-13-8.
6 ■ Oblikovanje naloge
29
6.12.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v
podatkovnih bazah
Kadar citiramo besedilo članka iz elektronske serijske publikacije v podatkovnih bazah, navedemo v oklepaju za citatom avtorja članka in leto izida članka.
Primer:
“Cleopatra was a member of the Ptolemy dynasty, a family that took control of the Egypt around 300 B.C.” (Frost 2002)
V poglavju o virih:
FROST, Bob. 2002. Cleopatra. V: Biography. [Online]. Vol. 6, nov., issue 11. [Citirano 7. jan. 2003; 11:15]. P. 86, 5p, 2c, 4bw. Zapis 7583886. Pridobljeno iz podatkovne zbirke EBSCOhost EIFLDirect http://search.epnet.com, Academic Search Premier. ISSN 1092-7891.
6.12.6 Citiranje prispevka s spleta
Prispevke ali slike s spleta moramo tudi citirati, in sicer tako, da navedemo za uporabljenim virom spletni naslov.
Primer:
“Željnske jame so izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski sistem Rudniškega potoka z več vhodi. Potok se pretaka pod Kočevskim Rogom proti Podturnu, kjer se pojavi v potoku Radeščica, pritoku Krke.”
(http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html)
V poglavju o virih:
BURGER, Boštjan. 2001. Ţeljnske jame. [Online]. [Datum zadnjega popravljanja
22. maj. 2001; 17:24:52]. [Citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html.
6.12.7 Citiranje ustnega vira
Primerno moramo dokumentirati tudi ustno izjavo. Ta je včasih lahko pomemben vir za naše delo, npr.:
Po izpovedi (po pripovedovanju, po izjavi in podobno) Janeza Kopača avtorju dne 14. avgusta 2000 …
Spodobi se, da tistega, katerega izjavo navajamo, prosimo za dovoljenje, da jo smemo objaviti. Avtorizirana izjava ima večjo teţo, zato pri navedbi na to posebej opozorimo.
6.12.8 Opombe pod črto
Na opombo opozorimo na koncu stavka, za imenom in pred piko v tekstu, s številkami, posledično skozi ves tekst (štejemo jih po vrsti skozi tekst). Ni dobro, da jih je preveč, in vsaka se mora končati pod črto na isti strani, kot je oštevilčena.
Opombe pod črto »Napravijo znanstveni tekst bolj gladek.« (Hladnik 1994, 126)
6 ■ Oblikovanje naloge
30
6.13 Literatura in viri
Običajno dobi kandidat v pogovoru z mentorjem določena napotila na temeljno literaturo za pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat sam dopolni seznam ustrezne literature, in sicer tako, da pregleda razpoloţljive bibliografije in kazala zadnjih letnikov specializiranih revij.
Pod literaturo razumemo vsa tista domača in tuja knjiţna dela, razprave in članke iz zbornikov in strokovnih revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat smiselno uporablja in navaja v besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvrščeno v seznam literature, omenjeno v besedilu naloge. V seznam literature uvrstimo tudi diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela.
Med vire uvrščamo statistične publikacije in publikacije s področja normativne ureditve, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna.
Literaturo uredi kandidat po abecedi priimkov avtorjev ali naslovov publikacij v posebnem poglavju na koncu naloge.
Predlagamo naslednjo ureditev, ki temelji na mednarodnih standardih ISO 690 in 690-2:
6.13.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …)
Monografije – en avtor
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
HAWKING, Stephen. 2002. Vesolje v orehovi lupini. Trţič: Učila International. ISBN 961-233444-7.
Monografije – dva avtorja ali trije
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse. Isto velja za več krajev ali zaloţb v impresumu, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri monografiji – en avtor.
PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
PRIIMEK, Ime, PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
ELLEY, Warwick B., GRADIŠAR, Ana in LAPAJNE, Zdenko. 1995. Kako berejo učenci po svetu in pri nas?: mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica: Educa. (Pedagoška zbirka Zaloţbe Educa 1995). ISBN 961-6039-14-8.
6 ■ Oblikovanje naloge
31
Monografije – več kot trije avtorji
Če imamo več kot tri avtorje, bodisi upoštevamo samo prvega bodisi delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da postane prvi element navedbe naslov, ki ga zapišemo z velikimi tiskanimi črkami.
Primera:
NASLOV dela: podnaslov. Leto. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
VODNIK za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1999. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
PRIIMEK, Ime et al. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
AMBROŢIČ, Melita et al. 1999. Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
Članki oziroma prispevki v monografiji (knjige)
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov prispevka. V: Naslov monografije: podnaslov. Izdaja. Kraj: Zaloţba. Strani. ISBN.
Primer:
BEZLAJ-Krevl, Ljudmila. 1995. Pošta. V: Enciklopedija Slovenije 9: Plo - Ps. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 181-186. ISBN 86-11-14288-8.
Če v monografski publikaciji, ki je razdeljena na več poglavij, uporabimo samo eno poglavje, navedemo to poglavje in publikacijo, v kateri se poglavje nahaja.
Primer:
BON, Milena in LAH Skerget, Polona. 1999. Pripravništvo in strokovni izpit. V: Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 28-39. (Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
6.13.2 Članki v serijskih publikacijah
Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida in naslova članka navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični publikaciji in mednarodno standardno serijsko številko serijske publikacije - ISSN.
Članek v časniku
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. V: Naslov časnika, datum, letnik, številka. Strani. ISSN.
6 ■ Oblikovanje nal

mojstudij

LITERATURA in VIRI:
Vire , ki smo jih uporabili pri pisanju, navedemo na koncu pisnega izdelka v poglavju uporabljena literatura in viri, in sicer po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev ali nazivov ustanov, ki so izdale vir. Vse vire, ki ste jih navedli v besedilu svojega pisnega izdelka, marate napisati v seznam uporabljene literature in obratno. Primer 1- knjiga: Kneževič, A. :Oljka- o sporazumevanju in obnašanju, Didakta, Radovljica, 2001 (Priimek in ime avtorja: naslov knjige, Založba, kraj, letnica izida). Primer 2- spletna stran na internetu (Naziv spletnega mesta, datum) Kadar citiramo iz literature tujih avtorjev, moramo to v besedilu sproti označevati. V besedilu mora biti jasno vidno, kdaj je misel izvirna, kdaj pa citirana ali povzeta. Navajanje virov v besedilu zahteva naslednje podatke: priimek avtorja oz. naziv ustanove, ki je delo izdala, leto objave, številko strani. Primer dobesednega citiranja: "Dan brez nasmeha je izgubljen dan" (Kneževič, 2001, 52) Pogosto ne uporabljamo dobesednega citiranja, temveč povzamemo avtorjeve misli.. Tudi v tem primeru moramo označiti avtorja povzetega besedila. Primer: Avtorica nas opozarja, kako pomembna je uporaba je uporaba nasmeha v vseh situacijah( Kneževič, 2001,52) UREJEVALNIK BESEDILA
Besedilo naj bo napisano v Word fot Windows. Polna stran naj ima 32 vrstic. List popišemo samo na eni strani. Presledek med vrsticami naj bo 1,5. Širina robov: levi: 3cm, desni 2cm, zgornji 2,5cm, spodnji od roba papirja do številke strani 2 cm, do roba besedila 3,5 cm. Manjša odstopanja so dovoljena.
OŠTEVILČEVANJE
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima zaporedno številko 1, vendar številke ne zapišemo. Nato štejemo po vrsti vsako stran. Na drugi strani se začne predgovor. Te strani tudi ne številčimo, ker je na njej naslov poglavja, jo pa štejemo. Če sega predgovor še na tretjo stran, to stran oštevilčimo s 3 itd. Številke strani pišemo na vsaki strani(razen zgoraj omenjenih) v sredini spodaj.
OBLIKOVANJE POGLAVIJ
Poglavja(Naslov 1), ki so oštevilčena z eno številko(1,2,3,4,5,6,7,8,9), začnite na novi strani. Obsežnejša poglavja so bolj čitljiva in preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja. Podpoglavij(1.1...9.3) ne začenjamo na novi strani. Kazalo vsebine vam avtomatično naredi obdelovalec teksta word. V kolikor ste poglavja označili, boste naredili kazalo vsebine. Kazalo vsebine naj ima največ tri nivoje( 1, 1.2, 1.2.1.). Oblika kazala naj bo formalna.

mojstudij

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 1 -
NAVODILA ZA PRIPRAVO DIPLOMSKE NALOGE IN NJENEGA ZAGOVORA
5. izdaja
Leto 2009
Maribor, 9. september 2009
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 2 -
Kazalo:
I. Pred pričetkom pisanja diplomske naloge ............................................................. 3
1. Kaj je namen diplomske naloge? ......................................................................... 3
2. Kakšna naj bo sestava diplomske naloge ......................................................... 3
II. Ob pripravi dispozicije ................................................................................................. 6
1. Kaj narediti pred pripravo dispozicije? .............................................................. 6
1.1 Dispozicija in njen namen ................................................................................. 6
III. Nekaj o slogu pisanja ................................................................................................. 9
1. Kako pišemo? ............................................................................................................. 10
IV. Ob tehničnem oblikovanju naloge ....................................................................... 10
1. Oblikovanje besedila ............................................................................................... 10
2. Številčenje strani: .................................................................................................... 11
3. Preglednice in slike .................................................................................................. 11
V. Navajanje virov in plagiarizem ............................................................................... 12
1. Kaj je plagiarizem .................................................................................................... 12
2. Kako se izogniti plagiarizmu ................................................................................ 12
3. Navajanje virov ......................................................................................................... 14
4. Vezava diplomske naloge ...................................................................................... 16
VI. PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE ................................................................ 17
1. Faze predstavitve ..................................................................................................... 17
VII. Kriteriji za ocenjevanje diplomskega izpita .................................................... 21
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 3 -
I. PRED PRIČETKOM PISANJA DIPLOMSKE NALOGE
Ko začnete razmišljati o diplomski nalogi, je prav, da si najprej odgovorite na nekatera ključna vprašanja.
1. Kaj je namen diplomske naloge?
Namen diplomske naloge je natančno opredeljen v Pravilniku o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
Z diplomsko nalogo dokazujete, da ste si v času študija pridobili teoretična in praktična znanja, spretnosti in sposobnosti, da kritično ovrednotite poslovno prakso v podjetju z vidika strokovnega področja, na katerem pridobivate formalno izobrazbo. To pomeni, da znate opredeliti problem, ga postaviti v interdisciplinarni kontekst in predlagati rešitev, oceniti prednosti in slabosti predlagane rešitve in predvideti nadaljnji razvoj poslovne prakse podjetja, ki se neposredno ali posredno navezuje na predlagano rešitev. Zato naj bo predstavljena rešitev rezultat vašega dela v času priprave diplomske naloge oz. v času študija in ne rezultat vašega minulega dela ali celo dela drugih zaposlenih. Vaša diplomska naloga naj torej jasno kaže vaš prispevek k izboljšanju poslovne prakse podjetja.
2. Kakšna naj bo sestava diplomske naloge
Sestava diplomske naloge je opredeljena v Pravilniku o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu. Na tem mestu vam predstavljamo nekaj napotkov, ki vam bodo pomagali pri predstavitvi in organizaciji vsebine.
2.1 Povzetek
Povzetek je namenjen splošni predstaviti naloge: katero tematiko/problematiko obravnavate, v katerem podjetju, zakaj ste se lotili obravnave izbrane problematike in kako, ter predstavite, kakšni so glavni rezultati vašega dela. V povzetku diplomske naloge ne predstavljajte eksplicitno namena, ciljev, metod dela. To naredite v uvodu.
Ob koncu povzetka dodate bistvene ključne besede, ki najbolj transparentno povzemajo vsebino vaše diplomske naloge. Uporabite med 4 in 6 ključnih besed.
Primer
Ključne besede: poslovno komuniciranje, odnosi v podjetju, motivacija
2.2 Uvod
Uvod je namenjen temu, da natančno opredelite problem, predstavite opredeljen problem v širšem teoretičnem kontekstu in v kontekstu podjetja, torej to, kar želite izboljšati. Predstavite, kako ste se lotili reševanja problema in zakaj. Če boste pri svojem delu uporabljali anketne vprašalnike, intervjuje ali druge metode zbiranja podatkov, na kratko razložite, zakaj ste izbrali določeno metodo. Z drugimi besedami, v uvodu predstavite namen, cilje in metode.
2.3 Glavni del
Glavni del je v bistvu vaše poročilo o tem, kako ste pristopili k reševanju izbrane problematike in katere rešitve ste predlagali ter zakaj. V glavnem delu torej natančneje predstavite to, kar ste napovedali v uvodu. Pri tem je potrebno paziti na ustrezno razmerje med teoretičnim in praktičnim delom naloge, na ustrezno nizanje argumentov in vključevanje grafičnih elementov v vsebino.
2.3.1 Kako ustrezno razmejiti teoretični in praktični del naloge
Osnovno vodilo pri pisanju naloge je, da 1/3 predstavlja teoretični del, 2/3 pa praktični del. Vendar to še ne pomeni, da sta teoretični in praktični del ločena; se pravi, da najprej obravnavate teorijo, potem pa predstavite praktični problem. Z diplomsko nalogo morate dokazati, da znate povezovati teorijo s prakso. To pomeni, da argumente, ki jih imate za
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 4 -
uvedbo neke novosti in rešitve nekega problema, podprete s teorijo. Če ste torej v uvodu opredelili problem, potem teoretičnega okvirja ne zastavljate preširoko, saj namen teoretičnega dela ni, da povzemate vse to, kar ste prebrali v literaturi oz. našli v drugih virih. Poskušajte biti selektivni, omejite se na tisto teorijo, ki se neposredno navezuje na opredeljeno problematiko. Poiščite ključna teoretična izhodišča in jih uporabite kot argument (ali protiargument), torej utemeljitev, zakaj predlagate uvedbo neke novosti oz. rešitev nekega problema.
2.3.2 Kako ustrezno organizirati besedilo?
Dejstva in podatki, ki jih predstavljate, naj bodo jasno in povezano organizirani v logičnem zaporedju. Priporočljivo je, da si sledijo v časovnem zaporedju. Ko nizate svoje ugotovitve ali predloge, poiščite zanje argumente v literaturi in jih neposredno navežite na temo vaše naloge.
 Primer predstavitve argumenta
Uvedba elektronskih obrazcev bi bila za podjetje Podjetje d.o.o. eden od upravičenih pristopov k racionalizaciji poslovanja, saj v podjetju predstavlja papir 60 % stroškov pisarniškega materiala. Jereb (2000, str. 25) pa kot enega možnih ukrepov za racionalizacijo pisarniškega poslovanja navaja tudi zniževanje stroškov za pisarniški material. Uvedba elektronskih obrazcev bi pomenila znižanje teh stroškov za 80 %. Vložek v usposabljanje kadrov bi bil v primerjavi s pozitivnimi učinki, ki bi jih rešitev prinesla, minimalen, saj kar 85 % vseh zaposlenih dnevno uporablja osebni računalnik in internet, kar je višje od slovenskega povprečja (Raba interneta v Sloveniji, 2004).
2.3.3 Kako ustrezno vključiti grafične elemente (grafe, tabele, diagrame, slike ...)
Osnovno vodilo naj vam bo, da grafične elemente uporabljamo zato, da nazorneje prikažemo vsebino. Namen grafičnih elementov je torej, da podprejo vaše argumente. Uporabljamo jih tam, kjer povedo več in bolje, kot bi lahko to povedali z besedami.
Nadalje velja, da morajo biti vsi elementi ustrezno podnaslovljeni (uporabljate funkcijo vstavljanje/sklic/napis). V besedilu vsebino, ki jo predstavlja grafičen element, na kratko razložite. Pri tem ne ponavljajte/prepisujte podatkov, predstavljenih z grafičnim elementom, ampak jih interpretirajte - osvetlite z drugega zornega kota in jih razložite, zakaj je podatek, ki ga predstavljate, pomemben pri predstavitvi problema oz. za dosego ciljev, ki ste si jih postavili v nalogi.
 Primer:
Starostna struktura zaposlenih
Struktura zaposlenih po starosti5%43%25%27%do 20od 20 do 29od 30 do 39od 40 do 49
Graf 1: Starostna struktura zaposlenih
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 5 -
Primer slabega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju, je razvidno, da je v podjetju 43 % zaposlenih starih od 20 – 29 let, 5 % je mlajših od 20 let, 25 % je starih med 30 in 39 let, 27 % zaposlenih pa je starih od 40 do 49 let.
Primer dobrega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju je razvidno, da prevladuje mlajša generacija, ki je zaključila srednješolski program, ki je že vseboval predmet računalništvo (razlaga podatka).
2.3.4 Kako predstaviti podjetje
Predstavitev podjetja naj bo kratka. Ko predstavljate podjetje, se osredotočite na tisto področje dejavnosti, ki se navezujete na opredeljeno problematiko. Pri predstavitvi podjetja pazite, da ustrezno navajate vire, po katerih povzemate podatke, npr. spletne strani, katalog podjetja, letno poročilo.
2.4 Zaključek
Preden začnete pisati zaključek, ponovno preberite uvod: poglejte cilje, ki ste si jih zadali in jih komentirajte. Ali so bili cilji doseženi? Pri tem se izognite splošnim komentarjem, kot so: ''Cilji naloge so bili uspešno doseženi.'' Prav tako poglejte osnovne trditve, ki ste jih postavili v uvodu in tudi te kritično ovrednotite. V kakšni meri so se izkazale kot pravilne?
Zaključek je namenjen temu, da s širše perspektive kritično svoja umestite svoje ugotovitve in/ali rešitve. Zato v zaključku povzemite glavne točke, ki ste jih obravnavali v nalogi, predstavite ključne rešitve, nakažite možnost nadaljnje uporabe/razvoja rešitve, ki ste jo predlagali: Ali je rešitev kratkoročna, kaj bo/bi bilo potrebno storiti, da bo rešitev dolgoročneje uspešna v praksi. Nakažite morebitne omejitve, ki bi lahko vplivale na uvajanje novosti, ki ste jih predlagali, predstavite dodano vrednost novosti, ki jo predlagate, nakažite, kakšen bo dolgoročen učinek predlagane rešitve (na kakšne spremembe lahko računate v prihodnosti zaradi ugotovitev/uvedenih rešitev v sedanjosti). Prav tako lahko v zaključku predstavite morebitne slabosti, ki so se že pokazale ob uvajanju novosti/rešitve, ki jo predlagate in predstavljate.
 Primer oblikovanja ustreznega zaključka
Uvajanje informacijske tehnologije v podjetje zahteva celosten pristop. V podjetju Podjetje d.o.o. je analiza potreb pokazala, da bi uvedba elektronskih obrazcev bistveno prispevala k racionalizaciji poslovanja.
Uvedba elektronskih obrazcev je pokazala, da bo potrebno zaposlene, ki jih bodo uporabljali, ustrezno usposobiti, kljub temu, da jih večina dnevno uporablja računalnik in internet, saj je za oblikovanje elektronskih obrazcev potrebno širše poznavanje izbrane programske opreme. Usposabljanje bo v prihodnje potrebno vključiti v letni načrt izobraževanja, ki ga vodstvo podjetja sprejema ob koncu koledarskega leta za prihodnje leto. Zaradi omejenega proračuna, ki ga podjetje namenja usposabljanju, bo potrebno ponovno določiti prednostne naloge v zvezi z usposabljanjem pri tistih zaposlenih, ki bodo uporabljali elektronske obrazce.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 6 -
II. OB PRIPRAVI DISPOZICIJE
1. Kaj narediti pred pripravo dispozicije?
Preden se lotite priprave dispozicije se je potrebno seznaniti s problemom, ki ga bomo v diplomski nalogi obravnavali. Tako se boste seznanili z dotlej objavljenimi spoznanji o temi in to vam bo v pomoč, ko boste pripravljali dispozicijo svojega pisnega dela.
Pred začetkom priprave dispozicije, je potrebno ugotoviti predvsem naslednje: kaj je bilo o problemu, ki ga obravnavate, že napisano, katere so osnovne dotedanje ugotovitve, katera so možne teme nadaljnjega raziskovanja, kaj boste podrobneje obravnavali vi.
1.1 Dispozicija in njen namen
Dispozicija je sistematična predstavitev pisnega dela. Obsega naslovno stran in naslednje štiri točke, ki morajo biti oštevilčene in jih predstavite na 1,5 strani.
1. Naslov teme
2. Opredelitev področja in opis problema
3. Namen
4. Cilji
Poglejmo, kaj je treba v teh točkah podrobneje navesti.
Ad1 Naslov teme
Naslov vašega pisnega dela je potrebno že v tej fazi natančno opredeliti, saj po izdanem sklepu ravnateljice, da je bila vaša dispozicija sprejeta, sprememba naslova ni več možna.
Svetujemo vam, da pri oblikovanju naslova upoštevate sugestije predavatelja mentorja.
Ad2 Opredelitev področja in opis problema
V tej točki opredelite področje vašega raziskovanja in problem, ki sta pritegnila vašo pozornost in ga nameravate obravnavati v vaši nalogi. Poskušajte opredeliti kaj in zakaj nas to, kar želimo preučevati, sploh zanima (zakaj bi naše besedilo sploh kdo bral)? O tem se boste sicer podrobneje pogovorili z mentorji. V nadaljevanju kratko navajamo nekaj primerov področij raziskovanja in iz njih izhajajočih problemov raziskovanja.
področje raziskovanja: računovodstvo
opis problema: napake v računovodstvu, nepopolna in neustrezna računovodska poročila, notranji viri financiranja, davčne utaje, itd. področje raziskovanja: trženje
opis problema: učinki sporočil v marketinškem komuniciranju, odnosi med udeleženci v marketinških kanalih, kreativne strategije v oglaševanju, politika oblikovanja prodajnih cen itd. področje raziskovanja: gospodarsko pravo
opis problema: slaba seznanjenost potrošnikov z zakonom o varstvu potrošnikov, postopek priprave prodajne pogodbe itd. področje raziskovanja: psihologija prodaje
opis problema: možnosti vplivanja na potrošnikove strategije nakupa, oblikovanje uspešnega prodajnega nastopa itd.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 7 -
področje raziskovanja: pisarniško poslovanje
opis problema: neuspešnost in neučinkovitost zaposlenih, arhiviranje poslovnih listin itd. področje raziskovanja: informatika
opis problema: intranet kot medij za učinkovitejšo komunikacijo med zaposlenimi, vpeljevanje elektronske oblike poslovanja v podjetje itd. področje raziskovanja: gospodarski odpadki v kovinsko-predelovalni industriji
opis problema: neustrezno ravnanje z gospodarskimi odpadki v proizvodnem procesu področje raziskovanja: kanalizacija
opis problema: neurejena komunalna infrastruktura na področju … področje raziskovanja: neurejena oskrba s pitno vodo, trenutne kapacitete vodovoda niso dovolj velike, itd.
Opišite torej področje in problem, ki sta pritegnila vašo pozornost, poskusite pojasniti dimenzije problema, pomen njegovega reševanja in podobno.
Ad3 Namen
V tej točki navedite, kaj je namen vaše raziskave. Pri vsem tem izhajajte seveda iz problema raziskovanja, ki ste ga opredelili v drugi točki.
Ko opredeljujete namen raziskave, morate v bistvu odgovoriti na vprašanje, zakaj analizirate izbrano temo. Nameni so lahko različni:
problema ni še nihče analiziral, o problemu ste prebrali članek, ki vas je pritegnil, s problemom se srečujete pri svojem delu, zato želite … dosedanje analiza/raziskave so že zelo stare, ne strinjate se z ugotovitvami določenih avtorjev, analiza problema zanima določeno podjetje ali institucijo itd.
Dobri primeri: problema, do zdaj še ni nihče analiziral, zato me zanima ali je mogoče uspešno posredovati ponudbo letovanj zaposlenim z izdelavo kataloga. ker se dnevno srečujem z odjemalci toplotne energije, katerih stanovanja niso opremljena z delilniki stroškov ogrevanja, želim proučiti tehnične možnosti vgradnje le-teh v večstanovanjsko hišo na …
Ad4 Cilji
V tej točki navedite, katere konkretne cilje želite s svojo raziskavo doseči. Pri vsem tem izhajajte seveda iz problema raziskovanja, ki ste ga opredelili v drugi točki.
Tukaj morate navesti, kaj boste skušali z raziskavo doseči – torej, kaj bo rezultat vaše naloge. Ciljev pisnega dela je lahko več. Svetujemo vam, da jih zaradi preglednosti napišete v obliki seznama.
Dobra primera:
Primer 1:
- opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neučinkovitost zaposlenih
- opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neuspešnost zaposlenih
- opredeliti predloge merjenja učinkovitosti zaposlenih
- predlagati ukrepe za zvišanje učinkovitosti zaposlenih
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 8 -
Primer 2:
- analizirati obstoječi obrazec
- izdelati nov obrazec, ki bo slovnično pravilnejši in uporabnejši
- predstaviti obrazec v podjetju in preizkusiti njegovo uporabnost
Primeri ustrezno opredeljenih ciljev in neustrezno opredeljenih ciljev
Neustrezno opredeljeni cilji
Ustrezno opredeljeni cilji
obravnavati neučinkovitost zaposlenih v podjetju X
(s pojmom »obravnavati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
ukvarjal-a se bom z odstopanji v učinkovitosti zaposlenih na enakem delovnem mestu
(s pojmom »ukvarjati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
ugotavljal-a bom, kaj vpliva na zviševanje učinkovitosti manj učinkovitih zaposlenih
(s pojmom ugotavljati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
obravnavati primerno promocijsko ponudbo za nastop na sejmu X
(s pojmom »obravnavati« opredeljujete vašo aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo dosegli)
preučil bom literaturo
(preučitev literature ni cilj, ampak metoda (glejte točko 5), s katero zagotovite osnovni pogoj za obravnavo problema in opredelitev ciljev)
anketirati zaposlene v podjetju o delovnem času in njihovem zadovoljstvu
(anketiranje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
analizirati zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X z delovnim časom
(analiziranje je metoda,s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
izboljšati preskrbo podjetja s pomožnim materialom
(to je namen)
opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neučinkovitost zaposlenih v podjetju X (gre za analizo in ugotovitve)
opredeliti vzroke odstopanj v učinkovitosti zaposlenih na enakem delovnem mestu (to sicer ni rešitev, je pa analiza in ugotovitve)
oblikovati predloge za zvišanje učinkovitosti manj učinkovitih zaposlenih
izdelati promocijsko ponudbo za nastop na sejmu X
opredeliti (predstaviti) zadovoljstvo zaposlenih podjetja X z delovnim časom
opredeliti kriterije zadovoljstva zaposlenih podjetja X z delovnim časom
podati predloge za uspešnejšo preskrbo podjetja s pomožnim materialom
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 9 -
analizirati uspešnost ukrepov za izboljšanje preskrbe podjetja s pomožnim materialom
(analiziranje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
primerjati zadovoljstvo kupcev z dvema različicama izdelkov
(primerjanje je metoda, s katero boste prišli do nekega cilja; glejte točko 5)
zagotavljanje kvalitetne pitne vode
(preširoko zastavljen cilj)
predstaviti slabosti dosedanjih ukrepov za izboljšanje preskrbe podjetja s pomožnim materialom
opredeliti razlike v zadovoljstvu kupcev z dvema različicama izdelkov
opredeliti vzroke za razlike v zadovoljstvu kupcev z dvema različicama izdelkov
priprava predloga načrta vodovodenga omrežja, ki bo omogočil zagotavljanje pitne vode v občini …
Nasvet: cilje opredelite konkretno: predlagati, ovrednotiti, oceniti, podati, pripraviti, izdelati, oblikovati,…
Izogibajte se presplošnim opredelitvam: obravnavati, ukvarjati se, spremljati, ugotoviti…
III. NEKAJ O SLOGU PISANJA
Diplomska naloga je za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja, temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Je najobsežnejše in najzahtevnejše pisno delo študenta, s katerim mora pokazati spretnost strokovnega izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega znanja, mora pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture.
Prvi okvir, ki ga je potrebno upoštevati pri pisanju diplomske naloge, je pravilen knjižni jezik. Jezik je neustrezen, če vsebuje:
- slovnične in pravopisne napake,
- strokovno neustrezne izraze,
- neustrezno stilistiko.
Preden oddate nalogo v referat za zagovor mora biti le-ta strokovno lektorirana. Slovnične in pravopisne napake v nalogi je mogoče še v zadnji fazi odpraviti, težje pa je naknadno spreminjati neustrezen slog pisanja.
Stilistika je jezikovno in slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Diplomska naloga zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik. Vsaka stroka ima svojo sprecifično terminologijo. Poleg terminologije pa morate kot avtor naloge upoštevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila, kot so:
- jasnost
- jedrnatost
- povezanost
Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je imel avtor, ko je pisal diplomsko nalogo. Kot avtorji se torej morate zavedati, da ne pišete zase, zato morate bralcu sporočiti svoja stališča na razumljiv način.
Jedrnatost sloga se kaže v natančnem in strnjenem besedilu. Pravilo jedrnatosti zahteva od vas kot avtorja racionalno pisanje.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 10 -
Povezanost besedila pomeni, da mora imeti diplomska naloga logično povezane stavke, odstavke, poglavja in podpoglavja. Diplomska naloga ni strokovna, če vsebuje le nanizane odstavke iz različnih virov, brez veznega besedila avtorja.
1. Kako pišemo?
Pri pisanju naloge ne predvidevajte, da je bralec raziskoval, tako kot vi.
Ne delajte dolgih povedi. Če se vam zapišejo, jih pustite, vendar jih pozneje razstavite. V dolgih povedih bralcu ni več jasno, o čem avtor govori naloga. Vrnite se na začetek. Kadar je potrebno, kadar ritem besedila to zahteva. Čim večkrat, tem bolje.
Napišite vse, kar vam pade na misel, vendar le v prvem osnutku. Potem boste opazili, da ste se pustili zapeljati zanosu in ste se oddaljili od središča teme. Namen naloge je dokazati trditev, ne pa dokazati, da ste vsevedni.
Ni nujno, da začnete s prvim poglavjem. Morda ste bolje pripravljeni in imate več gradiva za npr. četrto poglavje. Začnite tam, kot da bi bila prejšnja poglavja že napisana.
Ne uporabljajte treh pikic in klicajev. Jezik naj bo stvaren, ne uporabljajte besed, ki lahko imajo dvojni ali simbolni pomen. Vselej opredelite izraz, preden ga vpeljete. Če ga ne znate opredeliti, se mu izognite. Če gre za enega ključnih izrazov v nalogi in ga ne znate opredeliti, takoj vse skupaj opustite. To namreč pomeni, da si najverjetneje niste izbrali prave teme diplomske naloge, saj ne obvladate teoretičnih izhodišč.
2. Jaz ali mi? Ali moram v nalogo vključiti svoja lasta mnenja v prvi osebi?
Vi ste avtor diplomske naloge, zato uporabljajte 1. osebo ednine. Zagovarjate namreč svoje argumente. Pri tem pa pazite, da ste v svojem izražanju čim bolj nevtralni, da osebni zaimek 'jaz' ne izstopa. Torej: ni potrebno napisati "članek, ki sem ga že navedel" dovolj je, da zapišemo "že omenjeni članek".
IV. OB TEHNIČNEM OBLIKOVANJU NALOGE
1. Oblikovanje besedila
Besedilo je pisano s pisavo Times New Roman. Oblika in velikost črk v glavnih naslovih je velika tiskana in 14 pt (lahko krepko). Oblika in velikost črk v vseh podnaslovih je mala tiskana 13 pt (lahko krepko, poševno …). Oblika in velikost črk v samem besedilu je mala tiskana in 12 pt.
Vrsta besedila Oblika pisave Velikost pisave (pt) Videz pisave
Naslov (poglavje)
Times New Roman
14
NASLOV
Naslov 2 (podpoglavje)
Times New Roman
13
Naslov
Naslov 3 (drugo podpoglavje)
Times New Roman
12
Naslov
Osnovno besedilo, vsebina preglednic, naslovi slik in preglednic
Times New Roman
12
Besedilo
Opombe v nogi
Times New Roman
10
opombe
Naslov slike, grafa …
Times New Roman
10
Slika 1:
Razmik med vrsticami je 1 ½ . Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji 2 cm, obojestranska poravnava robov.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 11 -
Naslovi so številčeni:
1 Naslov
1.1 Naslov 2
1.1.1 Naslov 3
Vsako novo poglavje (naslov 1, 2, 3 …) se začne na novi strani.
2. Številčenje strani:
Številčiti začnete s tisto stranjo, s katero se začne vaše besedilo diplomske naloge, in sicer tako, da imajo vse strani pred tem skrito številko.
Kazala vsebine (jih ne številčimo) - se delijo na kazalo vsebine in kazalo slik, kazalo tabel, kazalo grafov, kazalo prilog.
Primer zaporedja in številčenja zgoraj omenjenih
3. Preglednice in slike
Preglednice in slike številčimo. Vsaka preglednica ali slika mora imeti naslov, ki na kratko označuje vsebino preglednice ali slike.
Če v preglednicah uporabljate kratice, morate pod preglednico razložiti njihov pomen. Če slike ali podatke v preglednicah povzemate po določenem viru, morate pod sliko ali preglednico navesti vir.
PRIMERI:
Graf 5: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
0200400600800100012001400AvstrijaHrvaška ItalijaMadžarskaSkupajPo kopnemPo rekahSkupaj
Vir: Statistični letopis RS 1996 (str. 34)
NASLOVNICA
ZAHVALA
(neobvezno)
KAZALO VSEBINE
KAZALO SLIK
KAZALO PRILOG
ZAČETEK BESEDILA
5
5
6
POVZETEK
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 12 -
Preglednica 13: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Država
Po kopnem
Po rekah
Skupaj
Avstrija
251
79
330
Hrvaška
251
290
670
Italija
380
31
232
Madžarska
201
13
102
Skupaj
921
413
1.334
Vir: Statistični letopis RS 1996 (str. 34)
V. NAVAJANJE VIROV IN PLAGIARIZEM
1. Kaj je plagiarizem
V času študija, pri pripravi seminarskih in drugih nalog, smo v stalnem stiku z idejami drugih ljudi: beremo jih v raznih besedilih (knjigah, strokovnih revijah, časopisih, na spletnih straneh), slišimo jih na predavanjih, o njih diskutiramo in jih vključujemo v svoje pisanje. Pri tem je pomembno, da priznamo, kdo je njihov avtor. Uporaba idej in besed drugih ljudi brez jasne navedbe vira informacije se imenuje plagiarizem. Plagiarizem je kazniv. Mentorji in izpitna komisija za preverjanje diplomskih nalog uporabljajo poseben program SafeAssign za preverjanje plagiatov.
Mentor ali izpitna komisija lahko diplomsko nalogo zavrne in sproži ustrezne postopke sankcioniranja, če ugotovi, da diplomska naloga ne vsebuje ustrezno navedenih virov.
2. Kako se izogniti plagiarizmu
Plagiarizmu se izognemo tako, da ustrezno navedemo vir, kadarkoli uporabljamo: ideje, mnenja, teorijo drugih ljudi dejstva, statistike, grafe, risbe – kakršnekoli informacije, ki niso splošno znanje citiranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi parafraziranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi.
Primer neustreznega in ustreznega navajanja ter interpretiranja virov
Pred vami je izvirno besedilo iz knjige Družina in zločin v zadnjem desetletju 19. stoletja – knjiga primerov, avtorja Joyce-a Williamsa in sodelavcev, iz leta 1995 stran 1
Vzpon industrije, rast mest in porast prebivalstva so bili trije veliki razvojni mejniki v ameriški zgodovini ob koncu 19. stoletja. Ko so nove, večje tovarne, ki so izkoriščale parno silo, postale značilnost ameriške pokrajine na vzhodu, so kmete spremenile v industrijske delavce in preskrbele delovna mesta za naraščajoči tok priseljencev. Z industrijo je prišlo do urbanizacije z rastjo velikih mest (kot na primer Fall River, Massachusetts, kjer so živeli Bordenovi), ki so postala center tako proizvodnje, kakor tudi trgovanja.
Primer nedopustnega parafraziranja/razlage z drugimi besedami, primer plagiarizma:
Porast industrije, rast mest in eksplozija prebivalstva so bili trije veliki faktorji v devetnajstem stoletju v Ameriki. Ko so postale tovarne na parni pogon bolj očitne v vzhodnem delu dežele, so spremenile kmete v tovarniške delavce in preskrbele delovna mesta za velik val priseljencev. Z industrijo je prišlo do rasti velikih mest, kot je Fall River, kjer so živeli Bordenovi, ki so se spremenila v centre trgovanja, kakor tudi proizvodnje.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 13 -
Zakaj je primer tega odstavka neustrezen/plagiarizem?
Pisec je spremenil le nekaj besed in fraz ter spremenil izvorni vrstni red stavkov. Pisec ni navedel vira, za katerokoli izmed idej ali dejstev.
Če storite karkoli od zgoraj navedenega, gre za plagiarizem.
Opomba: Ta odstavek je neresničen tudi zaradi spremembe smisla (npr. izkoriščanje parne sile ni isto kot tovarne na parni pogon ali vzpon industrije/porast industrije ali naraščajoči tok priseljencev/velik val priseljencev).
Primer ustreznega parafraziranja:
Fall River, kjer je živela družina Borden, je bil tipičen primer severovzhodnih industrijskih mest v devetnajstem stoletju. Proizvodnja, ki je tekla z izkoriščanjem parne sile, je spremenila kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in ko so priseljenci prispeli v Združene države, so našli delo v teh novih tovarnah. Rezultat je bil naraščanje prebivalstva in nastanek velikih urbanih področij. Fall River je bil eden od teh proizvodnih in trgovinskih centrov (Williams et al., 1995, str. 1).
Zakaj je primer tega odstavka ustrezen?
Pisec je natančno povzel izvirno informacijo z uporabo svojih besed. Pisec je bralcu navedel vir svoje informacije.
Primer ustreznega navajanja virov/citiranja in parafraziranja:
Fall River, kjer je živela družina Borden, je bilo tipično severovzhodno mesto v devetnajstem stoletju. Ko je proizvodnja na osnovi izkoriščanja parne sile spremenila kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in je prišlo do povečane potrebe po delavcih, »je kmete spremenila v industrijske delavce« ter ustvarila delovna mesta za priseljence. Prišlo je do preobrata: naraščajoča populacija je povečala velikost urbanih področij. Fall River je bilo eno od tistih proizvodnih središč, ki je bilo tudi »center trgovanja« (Williams et al., 1995, str. 1).
Zakaj je primer tega citiranja in parafraziranja ustrezen?
Pisec je natančno povzel izvirno informacijo. Pisec je zapisal izvor idej v tem odstavku. Pisec je nakazal, kateri del izvira direktno iz vira, ko je uporabil narekovaje in navedel številko strani.
2.1 Strategije za izogibanje plagiarizma
1. Dajte v narekovaje vse, kar uporabite neposredno iz besedila.
2. Parafrazirajte, ampak pri tem pazite, da ne preuredite ali nadomestite samo nekaj besed. Parafraziranje pomeni, da uporabite ideje nekoga drugega, a jih predstavite s svojimi besedami.
Namig: Natančno preberite besedilo, ki ga želite parafrazirati. Potem z roko prekrijte besedilo, tako da ga ne vidite. S svojimi besedami povzemite in napišite, kar ste si zapomnili, brez da bi pogledali besedilo.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 14 -
3. Preverite svoje parafraze z originalnim besedilom, da se prepričate, da slučajno niste uporabili istih besed ali fraz in da je informacija, ki navajate, točna.
3. Navajanje virov
Navajanje virov je pomembno, še posebej v seminarskih in diplomskih nalogah, saj je dokaz zrelosti vašega strokovnega izražanja. Verjetno ste se v času študija, pa tudi kako drugače, seznanili z drugim načinom navajanja virov. Pri diplomski nalogi pa boste uporabljali Harvardski pristop. Vire, na katere se sklicujete, navedite v samem besedilu in potem še po abecednem vrstnem redu na koncu vaše naloge, kot vam to predstavljamo s primeri spodaj. Ne pozabite, da vam natančno navedeni viri lahko prinesejo 5 točk k oceni diplomske naloge.
Knjige
a) En avtor
V nalogi:
Morgan (2004, str. 162) govori o iskanju sredstev za nadzor informacij v organizacijah.
V seznamu literature in virov:
Morgan, G. (2004) Podobe organizacij, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Osnovna pravila/zaporedje za navajanje knjig:
1. Priimek avtorja/-jev, urednika/-ov s prvo črko imena ali ime institucije.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov publikacije in podnaslov (vsi naslovi morajo biti pisani ležeče).
4. Naslov zbirke in zaporedna številka, če so knjige oštevilčene (npr. 1. del).
5. Številka izdaje (če ne gre za prvo izdajo).
6. Kraj.
7. Založnik.
b) Dva avtorja
V nalogi:
Vodopivec in Vodopivec (2004, str. 12) opozarjata na pomen načrta, preden se lotimo pisanja. Dober načrt prispeva k jasni sporočilni tehniki (ibidem1, str. 14).
V seznamu literature in virov:
Vodopivec, M. in Vodopivec, M. (2004) Kako pišem, raziskujem, nastopam – Sporočilna tehnika pisanja, Ljubljana, Cankarjeva založba.
c) Več avtorjev
V nalogi:
Taktično planiranje je za razliko od strateškega planiranja veliko podrobnejše in pomeni opredelitev konkretnih načrtov za poslovno leto (Bohinc et al2., 2005).
1 Beseda 'ibidem' pomeni 'prav tam' in jo uporabljamo takrat, ko isti vir ali del vira navajamo zaporedoma.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 15 -
V seznamu literature in virov:
Bohinc, F., Cetinski, U., Harlander, D., Ilijaš, T., Krapše, Š., Krapše, T., Lipičnik, B.,Ograjenšek, I., Pučko,D.,Zajc, N. (2005) Planiranje v neprofitnem javnem sektorju, Nova Gorica, Educa.
Članki in časopisi
V nalogi:
V prispevku o konkurenčni klavzuli (Mežnar, 2005) lahko razberem, da …
V seznamu literature in virov:
Mežnar, D. (2005) ’Konkurenčna klavzula’, Podjetje in delo, let. XXXI, št. 199, str. 844-849.
[Naslov članka mora biti v enojnih navednicah, ime časopisa zapišemo ležeče, zapišemo vse številke strani, na katerih se nahaja članek.]
Osnovna pravila/zaporedje za navajanje člankov:
1. Priimek avtorja/-jev in prva črka imena.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov članka (v enojnih navednicah).
4. Naslov publikacije (zapisano ležeče).
5. Letnik.
6. Številka.
7. Številke strani na katerih se nahaja članek.
Publikacije ob strokovnih posvetih/konferencah
V nalogi:
Ko zaposleni vedo, v katero smer teži organizacija, poznajo njene cilje in poti do njih, postanejo motivirani, saj delovanje v organizaciji ali skupini prav s tem dobi svoj pomen (Vukovič, 1997).
V seznamu literature in virov:
Vukovič, G. (1997) ’Vodite, drugače boste vodeni’, XVI. Posvetovanje organizatorjev dela, Quo vadis management, Kranj, Moderna organizacija, str. 191-196.
Viri na spletu
a) Spletne strani
V nalogi:
Na svoji spletni strani, objavlja Gospodarska zbornica Slovenije (Gospodarska zbornica Slovenije, 2005) podatke o sejmih in razstavah v Sloveniji.
2 Okrajšava 'et al.' pomeni 'in drugi' (idr.) in jo uporabljamo za navajanje vira, ki ima več avtorjev, pri čemer v besedilu zapišemo samo prvega avtorja.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 16 -
V seznamu literature in virov:
Gospodarska zbornica Slovenije (2005) Elektronski vir, http://www.gzs.si/Nivo1.asp?IDpm=9, [dostop 26. junija 2005].
[Navedete datum, ko ste prebrali besedilo na spletu.]
b) Elektronski članki
V nalogi:
V članku Marketing z dogodki – dobra naložba (Pahor, 2005) prepoznamo novost na področju …
V seznamu literature in virov:
Pahor, N. (2005) ’Marketing z dogodki – dobra naložba’, Podjetnik [online], let. XIV, št. 9. Dostopno na: http://www.podjetnik.com/default.asp?KatID=269&ClanekID=2540
[dostop 8. oktobra 2005].
Anonimna dela (dela brez navedbe avtorstva, kolektivni avtorji, zakoni)
a) Anonimna spletna stran:
o Geabios. Servis: Naslovi hitro in... [online]. [uporabljeno 2002-02-20]. Dostopno na URL: http://www.geabios.com.
b) Zakoni:
o Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 43-2300/90.
c) Uradne objave in zakoni na spletnih straneh
o Kučan, Milan. Ukaz o razglasitvi zakona o avtorski in sorodnih pravicah, št. 012-01/95-33. 7. aprila 1995. Http://zakonodaja.gov.si (pridobljeno 16. oktobra 2006).
o Zakon o dohodnini (ZDoh-2). V: Uradni list RS, št. 117/2006. 1. 1. 2007. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO4697.html (pridobljeno 12. 3. 2007).
4. Vezava diplomske naloge
Diplomsko nalogo boste vezali v spiralo. Za potrebe knjižnice boste pripravili en izvod diplomske naloge v elektronski obliki na CD-ROMu.
Izvod diplomske naloge na CD-ROMu mora biti identičen tiskanemu in v spiralo vezanemu izvodu. V primeru, da bi prišlo do razlike med vsebino diplomske naloge v tiskani in elektronski obliki, se upošteva verzija v tiskani obliki
4. 1. Priprava tiskane oblike diplomske naloge
Tiskano obliko diplomske naloge boste pripravili v skladu z vsemi tehničnimi navodili in jo vezali v spiralo. V referat boste oddali tri v spiralo vezane izvode.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 17 -
4. 2. Priprava elektronske oblike diplomske naloge
Elektronsko obliko diplomske naloge boste pripravili v wordovem dokumentu in jo brez zaščit shranili/zapekli na CD-ROM. Ime datoteke naj bo vaša vpisna številka. Višja strokovna šola bo poskrbela za ustrezno zaščito pred spreminjanjem in kopiranjem vsebine diplomske naloge. V referat boste oddali en izvod elektronske oblike diplomske naloge. Elektronska oblika diplomske naloge bo namenjena za uporabo v knjižnici, kot tudi na daljavo.
Na CD in na ovitek mora študent napisati naslednje podatke: ime in priimek vpisno števiko študijski program mentorja predavatelja VSŠ
4. 2. 1. Priloge v elektronski obliki diplomske naloge
Vse priloge, ki ste jih predvideli v svoji diplomski nalogi, so sestavni del le-te in jih v kolikor je to mogoče pretvorite v elektronsko obliko in dodate ob koncu diplomske naloge. Priloge morajo biti oblikovane kot wordov ali excellov dokumentov, slike pa v formatu jpg.
V primeru, da gre za posebne priloge, ki imajo bodisi neobičajne formate (na primer: starejši načrti, blue printi ..., ) ali drugačne karakteristike in jih ni mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, le-te oblikujete kot posebno tiskano prilogo k elektronski obliki diplomske naloge.
4.2.1.1. Priprava posebne priloge k elektronski obliki diplomske naloge
Tovrstne priloge pripravite na enak način, kot ste to naredili v tiskani obliki diplomske naloge. Priloga mora biti zložena tako, da ustreza formatu A4. Na začetku priloge oblikujete platnico in naslovno stran v skladu z Navodili in pod naziv »Diplomska naloga« dodate zaznamek »Priloga«. Prilogo vežete v spiralo.
VI. PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE
Tako kot pri pisanju diplomske naloge, tudi za govorni nastop veljajo pravila. Če jih boste upoštevali, boste bolje pripravljeni in bolj samozavestni.
1. Faze predstavitve
1.1 Priprava predstavitve
Najprej naredite zasnovo predstavitve. V tej fazi razmislite o namenu in glavnem sporočilu nastopa. Pripravite si vsebinski načrt in zapis nastopa, predvidite časovni razpored in pripravite pripomočke.
Načrtovanje časa Dobra priprava
o upoštevajte ciljno skupino (mentor, predavatelji)
o priprava predstavitvenega materiala
 ključne točke predstavitev napišemo na klasično ali elektronsko prosojnico ali flipchart list
 pazite, da je struktura jasna
 pazite, da je velikost črk ustrezna
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 18 -
 ne natisnete posameznih strani diplomske naloge na prosojnico (namen priprave predstavitvenega gradiva je, da poslušalci lažje sledijo predstavitvi in ne da berejo diplomsko nalogo na prosojnici)
1.2 Izvedba predstavitve
Navadno ima predstavitev tri dele:
1. UVOD – kaj bi rad/a povedal/a (namen)
2. GLAVNI DEL – kaj je pomembno (predstavitev vsebine)
3. ZAKLJUČEK – zakaj je to pomembno (pomen)
Poenostavljeno povedano, v uvodu napoveste vsebino, v glavnem delu jo predstavitev, v zaključku pa jo na kratko povzamete.
uvodni del
o pozdrav
o predstavitev
 teme diplomske naloge
 napoved, kaj boste predstavili, čemu boste dali pri predstavitvi večji poudarek in zakaj ter s čim boste zaključili; razčlemba predstavitve naj bo jasna
glavni del
o predstavite vsebino
Glavno sporočilo naj bo preprosto, poudarite, kaj je pomembno. Ne
obnavljajte celotne diplomske naloge, saj boste presegli čas 10 minut.
Komisija je vašo nalogo že prebrala in je seznanjena z njeno vsebino.
zaključek
o povzetek predstavitve – ponovitev namena predstavitve in glavnega sporočila
o predlogi rešitev
o zahvala
Potrudite se, da bo zaključek čim bolj udaren. Bližajoči se konec predstavitve lahko nakažete, na primer: ''Za konec naj povzamem svoj nastop z mislijo …''
Poudarek predstavitve naj temelji na vaših ugotovitvah oziroma predlogih izboljšav.
1.2.1 Nekaj pravil za boljšo predstavitev
Enostavnost: Uporabljajte vam znane izraze in kratke stavke.
Členitev/red: Potek oz. ključne točke predstavitve napišite na prosojnico; zapis naj bo pregleden, uporabljate naslove in podnaslove.
Kratkost in jedrnatost: Omejite se na bistveno; vaš cilj ni, da bi predstavili celotno diplomsko nalogo (člani komisije so jo tako ali tako prebrali), izpostavite bistvene elemente ali zanimive predpostavke, ugotovitve ...
Zapomnite si: umetnost je v krajšanju.
Pestrost: Predstavitev lahko dopolnite z grafi, slikami, barvami ...
Nekaj praktični nasvetov
manj prosojnic, plakatov je boljše;
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 19 -
govorite prosto, oporne točke si zapišite na kartončke, manjše liste; primerno se oblecite; primerno uredite prostor, ki vam je na voljo za predstavitev (listi naj bodo urejeni, prosojnice zložne, osebne predmete – torbico, plašč – odložite na stol, tako da ne zakrivajo pogleda članov izpitne komisije); predstavljajte stoje; pazite na govorico telesa (stik s poslušalci, nasmeh, ne prekrižajte rok ali nog, ne imejte roke v žepih …); bodite pozitivno naravnani, tudi če imate tremo; pričnite točno in držite se časa, ki vam je na voljo; govorite počasi, dovolj glasno in jasno; bodite sproščeni (globoko dihanje preden ste na vrsti, pomaga); grafoskop naj bo vključen samo takrat, ko ga potrebujete; ne kažite na projekcijsko platno ali steno, pokažite na prosojnici; na prosojnico kažite s pisalom (ne z roko ali prstom); pisalo držite v roki samo, če ga uporabljate za kazanje na prosojnici, ne igrajte se z njim; če se zmotite, se popravite in nadaljujete, ne opravičujte se.
Uporaba besed in besednih zvez:
Svojo predstavitev začnite s pozdravom in s stavkom, kot na primer: ''Rad/a bi vam predstavil/a ...''. Zaključite pa npr.: ''Naj ob koncu še povzamem ključne točke moje predstavitve moje diplomske naloge/predstavitve ...''
Izogibajte se povedim kot:
 ... Čeprav imam na voljo zelo malo časa, bom poskušal/a kar najbolj nazorno predstaviti svojo diplomsko nalogo ... (Ne opravičujte se zaradi kratkega časa, ki ga imate na voljo. Izpitna komisija je zelo dobro seznanjena s potekom diplomskega izpita in tovrstno opravičevanje je neumestno).
 Rekel/la bi, da je to ... (Ne uporabljajte pogojnika, če že govorite).
 Dovolite mi, da vam predstavim ... (ne samo, da vam komisija to dovoli, to je celo pogoj, da opravite diplomski izpit).
 Upam, da je bila predstavitev dovolj jasna (Predstavitev morate pripraviti tako dobro, da ne smete dvomiti v njeno jasnost) in vam je bila všeč ... (Ne upajte, v to morate biti prepričani).
 Dovolite, da se vam najprej prestavim (Predstavi vas predsednik izpitne komisije).
Še nekaj nasvetov, kako premagati strah pred nastopom:
načrtujte svoj govor in pogosto vadite, dopovejte si, da si komisija želi uspešen nastop, vzpostavite očesni stik s komisijo, med govorom uporabljajte naravne kretnje, zavedajte se, da obvladate področje vaše diplomske naloge.
1.2.2 Kako narediti dobro prosojnico
Prosojnice uporabljamo pri predstavitvi diplomske naloge, ker želimo z njimi ponazoriti, pojasniti, poudariti, dopolniti ali popestriti besedno/govorjeno sporočilo.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 20 -
Kaj morate pri tem upoštevati?
Besedilo na prosojnici
 uporabljajte čim manj besed
 namesto stavkov napišite samo ključne besede
Slike na prosojnici
 slika in besedilo naj se dopolnjujeta
 pri uporabi slike se vprašajte, kaj vam le-ta pove. Ali je možno, da jo bodo poslušalci narobe razumeli? Ali je možno, da bo odvrnila njihovo pozornost?
Uporaba grafov
 številčni podatki so veliko bolj učinkoviti, če jih prikažete v grafih. Pri tem pa pazite, da ne bo na prosojnici preveč podatkov, ne dajte na prosojnico ničesar, kar bi lahko odvrnilo pozornost in bilo neberljivo.
Uporaba barv
 ne uporabljajte preveč barv (največ tri na prosojnico)
 uporabljajte enotne barve. Naj ne bo vsaka prosojnica drugačne kombinacije barv
 izogibajte se rumenih, oranžnih oz. svetlih barv, ker se slabše vidijo
Uporaba črk
 male tiskane črke se lažje berejo kot velike tiskane črke
 črke naj bodo velike vsaj 5mm
 presledki med vrsticami naj bodo približno še enkrat večji od črk
Pisanje prosojnic
 najprej si skicirajte prosojnico na papir, da boste znali porazdeliti prostor in izbrali pravo velikost črk ter primerne besede.
 pri pisanju bodite natančni
 pišite v ravnih vrstah
 ne uporabljajte izrabljenih flomastrov
 malih črk ne pišite z debelimi flomastri, ker mogoče katere ne bodo berljive (npr.: a, e, o)
 ne pišite od roba do roba, ampak pustite rob, velik približno 2,5 cm
Elektronske prosojnice
 svetlo ozadje, temna pisava
 ista pravila kot pri ročni prosojnici
 v nogo vnesite svoje ime in priimek ter datum zagovora
 pomembna je celostna podoba prosojnic
 ne uporabljajte preveč animacijskih učinkov
 ne vpišite na eno prosojnico preveč vrstic
Naš namig: Preden se lotite izdelave prosojnice, se vprašajte:
Kaj želim s prosojnico doseči? (podkrepiti, pojasniti, razložiti,..) Ali se lahko zgodi, da poslušalci sporočila na prosojnici ne bodo razumeli? Kaj je na prosojnici najpomembnejše? Ali lahko kaj izpustim?
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 21 -
1. 3 Potek zagovora diplomske naloge
Zagovor diplomske naloge poteka pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo trije predavatelji Višje strokovne šole. Pogoj za pristop k zagovoru diplomske naloge je pozitivno ocenjena diplomska naloga.
Če izpitna komisija ugotovi, da diplomska naloga ne zadošča minimalnim standardom, lahko študenta pozove k dopolnitvam. Študent mora oddati dopolnjeno diplomsko nalogo v roku, ki ga določi izpitna komisija.
Če izpitna komisija ugotovi, da je naloga plagiat, lahko nalogo zavrne in študenta kaznuje s prepovedjo opravljanja diplomskega izpita v naslednjih šestih mesecih.
Zagovor je javen; lahko ga spremlja tudi mentor iz podjetja, pri katerem je bil študent na praktičnem izobraževanju in/ali je pri njem nalogo izdelal, študentje Višje strokovne šole, drugi gostje.
Zagovor diplomske naloge vsebuje predstavitev diplomske naloge in zagovor le-te. Traja 20 minut. Diplomant predstavi svojo diplomsko nalogo v največ 10 minutah. Preostali čas je namenjen odgovorom na vprašanja izpitne komisije. Posamezni člani komisije lahko postavijo študentu največ po tri strokovna vprašanja v kontekstu diplomske naloge.
Pri zagovoru bodite pozorni na to, da na vprašanja odgovarjate konkretno, jasno in enoumno, ne ponavljajte že povedanega in pokrepite odgovor z dodatnimi primeri iz prakse in/ali teorije.
Predsednik izpitne komisije nato razglasi rezultat uspešnosti diplomanta pri diplomskem izpitu.
Vse ocene so številčne od 1 do 10 in se vpišejo v Zapisnik o diplomskem izpitu in v e-indeks. V e-indeks se vpišejo samo pozitivne ocene.
Če študent pri zagovoru diplomske naloge ni uspešen, lahko zagovor enkrat ponavlja.
V kolikor tudi drug zagovor ni uspešen, študent v skladu s temi pravili izbere novo temo in izdela novo nalogo.
Pri končni oceni se upoštevajo kakovost diplomskega dela (težavnost, širina, teoretična utemeljenost obravnavane teme, izvirnost pristopa, strokovnost in jezikovna ustreznost, ustvarjalni prispevek kandidata v diplomskem delu, upoštevanje slovničnih in pravopisnih pravil, upoštevanje tehničnih navodil za oblikovanje naloge (odstavki, razmik med vrsticami, uporaba kazala, navodila za navajanje virov. ) in zagovora (predstavitev diplomskega dela in kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja). Predsednik komisije izpolni zapisnik o diplomiranju, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
Diplomantu se izda Potrdilo o uspešno opravljenem diplomskem izpitu.
VII. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE DIPLOMSKEGA IZPITA
Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in njenega zagovora. Diplomska naloga je ovrednotena z največ 80 točkami, zagovor diplomske naloge pa največ z 20 točkami. Ocena diplomskega izpita je seštevek obeh delov.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 22 -
Ocenjevalna lestvica je naslednja:
Točke Ocena
100 - 91
Odlično 10
90 - 81
Prav dobro 9
80 - 71
Prav dobro 8
70 - 61
Dobro 7
60 - 51
Zadostno 6
50 - 41
Nezadostno 5
40 – 31
Nezadostno 4
30 – 21
Nezadostno 3
20 – 11
Nezadostno 2
10 – 0
Nezadostno 1
V nadaljevanju vam predstavljamo kriterije, po katerih izpitna komisija ocenjuje vašo nalogo in njen zagovor.
o Diplomska naloga: 80 točk
Zahtevnost obravnavane teme
5 točk
V uvodu je jasno opredeljeno, kakšno tematiko/problematiko predstavlja naloga in kakšen pristop je pri obravnavi uporabil študent ter zakaj.
5 točk
Naloga obravnava jasno opredeljen problem iz prakse, ki se neposredno navezuje na vsebino in cilje programa. Študent dokazuje, da zna opredeliti, opisati, kritično ovrednotiti, prikazati, razložiti in argumentirati obravnavano tematiko.
Problem je jasno opredeljen, predlagana rešitev, novost izhaja iz opredeljene problematike, utemeljitve za uvedbo novosti so dobro prikazane in podprte s teorijo.
Dejstva in podatki, ki jih predstavlja študent, ter argumenti, ki jih navaja, so jasno in koherentno organizirani in izraženi.
Uporabljeni podatki, grafični elementi so neposredno vezani na vsebino naloge in jo podpirajo.
Uporabljenih je dovolj različnih in časovno aktualnih virov.
20 točk
10 točk
10 točk
10 točk
V zaključku so povzete glavne ugotovitve in nakazane nadaljnje možnosti razvoja ali nadgradnje predlagane rešitve, novosti.
10 točk
Naloga je napisana in predstavljena v ustreznem slogu, upoštevana so slovnična in pravopisna pravila, tehnična navodila za oblikovanje naloge (odstavki, razmik med vrsticami, uporaba kazala) in
navodila za navajanje virov.
10 točk
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora - 23 -
o Zagovor diplomske naloge: 20 točk
Predstavitev temelji na bistvu diplomske naloge (namen, cilji, pristopi, rezultati, učinki)
5 točk
Predstavitev je vsebinsko jasna, dobro organizirana in razčlenjena ter podprta s primerno uporabo vizualnih pripomočkov.
5 točk
Predstavitev je pripravljena v slovnično pravilnem in lepem slovenskem jeziku in podprta z ustrezno nebesedno komunikacijo.
5 točk
Odgovori na vprašanja so jasni, konkretni in odražajo širši spekter razumevanja področja.
5 točk
Predstavitev diplomske naloge naj bo povzetek namena, ciljev, pristopov, rezultatov in učinkov naloge, kar hkrati pomeni, da ne morete preprosto kopirati posameznih strani iz naloge in jih predstaviti na prosojnici. Čas, ki ga imate na voljo, je omejen (10 minut), vaša naloga je, da članom komisije kar najbolj prepričljivo predstavite opredeljen problem in rešitve, ki jih obravnavate v nalogi.
Pomembno: izpitna komisija lahko diplomsko nalogo zavrne, če
o naloga ni ustrezno lektorirana,
o naloga ni ustrezno prevedena,
o naloga ni oblikovana v skladu z navodili,
o viri, ki ste jih uporabili pri pisanju naloge, niso navedeni (plagiarizem),
o naloga je prepisana od drugega študenta.

mojstudij

Magistrsko delo
Program .......
Smer ……..
NASLOV MAGISTRSKEGA
DELA
Mentor: izr. prof. dr. Ime Priimek Kandidat: Ime Priimek
Somentor: doc. dr. Ime Priimek (če je somentor)
Kranj, mesec 2011
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju .....
Hvala g.Temu in temu iz podjetja Tega in tega za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela ... (če je pomagal tudi kdo iz podjetja)
Zahvaljujem se tudi lektorju Temu in temu, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.
Morebitne posebne zahvale ....
POVZETEK
V povzetku v nekaj stavkih prikažemo vsebino diplomske naloge: problem in njegovo rešitev.
Povzetek naj nima več kot 10 do 15 stavkov.
KLJUČNE BESEDE
- največ 5 pojmov oziroma besed, ki opredeljujejo področje dela
- ....
- ....
ABSTRACT (ali: ZUSAMMENFASSUNG)
Prevod povzetka v angleščino ali nemščino - glede na to, kateri tuji jezik je kandidat poslušal.
KEYWORDS (ali: SCHLÜSSELWORTE)
- prevod ključnih besed v angleščino ali nemščino
- ....
- ....
KAZALO
1 Uvod ......... ............................................................................................... xxx
1.1 Predstavitev problema .................................................................... xxx
1.2 Predstavitev okolja ......................................................................... xxx
1.3 Metode dela .................................................................................... xxx
2 Osnove ... (ali: Teoretične osnove ...) ..................................................... xxx
2.1 Podpoglavje .................................................................................... xxx
2.2 Podpoglavje .................................................................................... xxx
2.3 Podpoglavje .................................................................................... xxx
3 Obstoječe stanje ..................................................................................... xxx
3.1 Posnetek stanja ............................................................................... xxx
3.2 Kritična analiza ............................................................................... xxx
3.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
3.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
4 Prenova ... (ali Preoblikovanje ....) ........................................................... xxx
4.1 Podpoglavje na prvem nivoju .......................................................... xxx
4.2 Podpoglavje na prvem nivoju .......................................................... xxx
4.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju .............................................. xxx
4.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju ............................................. xxx
5 Zaključki .................................................................................................. xxx
5.1 Ocena učinkov ................................................................................ xxx
5.2 Pogoji za uvedbo ............................................................................ xxx
5.3 Možnosti nadaljnega razvoja ......................................................... xxx
Literatura in viri ........................................................................................ xxx
Nakazana oblika kazala je le vzorec; lahko ga oblikujemo po želji (avtomatsko ali 'ročno').
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 1
1 UVOD
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Predstavimo problem, ki ga rešujemo v diplomski nalogi.
Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, ki pomeni neko novost. Zato ne more biti zgolj opis nečesa že obstoječega, zlasti če so to izdelali drugi.
Dikcija diplomskega dela je nevtralna. Govorimo v prvi osebi množine, torej: Ugotavljamo, da ... Raziskujemo to in to ... Glede na to domnevamo, da .... ipd.
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA
Če se diplomsko delo nanaša na reševanje problema v nekem konkretnem podjetju, kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje.
Predstavimo predvsem dejavnost in proizvodni program, velikost, organiziranost in organizacijsko shemo ipd.
Ne pozabiti: če v nalogi operiramo s podatki iz konkretnega okolja, moramo pridobiti dovoljenje podjetja, da se podatki objavijo.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Prikažemo predpostavke ter omejitve za reševanje problema.
1.4 METODE DELA
Navedemo metode, ki so bile uporabljene pri izdelavi diplomskega dela.
Uvodno poglavje naj ne obsega več kot 5% naloge.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 2
2 OSNOVE ... (ALI: TEORETIČNE OSNOVE ...)
2.1 PODPOGLAVJE .....
Podamo kratke teoretične osnove za področje raziskovanja v diplomski nalogi.
Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, zato tudi teoretičnih osnov ne sme enostavno dobesedno prepisovati iz literature! Prav tako ne smemo iz literature direktno kopirati (skenirati) risb oziroma slik.
Poglavje o teoretičnih osnovah naj ne predstavlja več kot cca. 15% naloge.
2.2 PODPOGLAVJE .....
Za oblikovanje naloge velja:
Robovi strani (margins): levo 3,5 cm, desno 3 cm, zgoraj 3,5 cm, spodaj 3 cm (robovi na izpisanih straneh so nekaj večji zato, ker se naloga pri vezavi nekoliko obreže!).
Tekst: prva možnost:
• Pisava (font): Arial (standardna pisava v MS Windows). Pisava velja za celo nalogo in se med besedilom ne menja! Razne eksotične pisave niso zaželene.
• Velikost pisave: tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan (slog: Navaden / Telo besedila, oziroma • Bullet za označene [bulleted] vrstice) naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko (slog: Naslov 1) naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko (slog: Naslov 2) izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko (slog: Naslov3) podpisi k slikam, tabelam in grafom 11 točk ležeče (slog: Slika) opombe 10 točk ležeče (slog: Opomba) teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče (slog: Noga).
Alternativno druga možnost:
• Pisava (font): Times New Roman (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave: tekst 12 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan naslovi glavnih poglavij (X) 16 točk krepko naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 14 točk krepko izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 12 točk krepko podpisi k slikam, tabelam in grafom 12 točk ležeče opombe 11 točk ležeče teksti v glavi in nogi 9 točk ležeče.
Alternativno tretja možnost:
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 3
• Pisava (font): Tahoma (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave: tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko podpisi k slikam in tabelam 11 točk ležeče opombe 10 točk ležeče teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče.
• Izbrana vrsta pisave velja tudi za naslove poglavij, glave in noge itd.
• Robovi po tej predlogi.
• Glava in noga po tej predlogi. V glavi (in tudi na naslovni strani) navedemo nivo študija.V nogi navedemo ime in priimek kandidata in naslov naloge.
• Vsako glavno poglavje začnemo na novi strani.
• Drobljenje vsebine v majhna podpoglavja ni zaželjeno. Če je le mogoče, podpoglavij 2. reda ne uporabljamo; eventuelno navajamo le poudarjene naslove (slog: Naslov 4) brez številke.
• Na dnu strani ne sme biti praznega prostora, če na naslednji strani ni novega poglavja.
• Na naslovni strani navedete program in smer študija, ki ste ga vpisali
Slika 1: Vzorec ovitka
Ovitek diplomskega dela po vzorcu. Ovitek naj bo temno modre barve, napisi na njem zlate barve.
UNIVERZA v MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
MAGISTRSKO DELO
IME IN PRIIMEK
IME iIN PRIIMEK MAGISTRSKO DELO
zadnja stran
hrbet
lice
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 14 točk
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 36 točk
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 4
2.3 PODPOGLAVJE .....
Morebitne sprotne opombe avtomatsko številčimo 1 in izpisujemo na dnu strani. Preveč opomb ni zaželeno.
Itd.
1 Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 5
3 OBSTOJEČE STANJE ....
3.1 POSNETEK STANJA ....
Kadar gre za prenovo procesov, najprej izvedemo posnetek obstoječega stanja.
Za izvedbo posnetka je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Posnetek komentiramo tudi verbalno.
Slika 2: Naziv slike .........
Če uporabljamo slike iz drugih virov (skenirane ali zajete z zaslona, pa tudi prerisane), je v podpisu k sliki obvezno navajamo vir.
Slike se številčijo rastoče od 1 dalje (slog: Slika). Slike navedemo v kazalu slik na koncu naloge. Grafi se smatrajo za slike.
Slike so vključene med besedilo in ne smejo presegati roba besedila; lahko so nekoliko zamaknjene od levega robu. Pri manjših slikah sicer lahko uporabimo oblivanje z besedilom, vendar to ni priporočljivo. Pretirano barvno pisane slike niso zaželjene.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 6
Slika 3: To in to (Vir 2003)
Za vse citate oziroma uporabo idej iz literature vedno navedemo vir. Vire v besedilu navajamo na enega od naslednjih načinov:
" ... kot navaja Smith (2003), se metoda uporablja ...", ali
" ... kot je navedeno v (Smith 2003), je potrebno ...", ali
" ... v skladu s (Smith, 2003, stran 234) ter (Johnson in drugi, 2001, 2002) pa je ..."
V spisku virov in literature, ki je na koncu naloge, se navajajo celotni bibliografski podatki (glej primer!).
Nevsakdanje kratice, okrajšave in akronime ter morebitne tuje strokovne izraze raztolmačimo na koncu dela.
Poglavje o obstoječem stanju predstavlja (poleg poglavja o prenovljenem stanju) glavnino naloge - cca. 30% naloge.
3.2 KRITIČNA ANALIZA .....
3.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) .....
V kritični analizi predvsem ocenimo šibke točke oziroma pomanjkljivosti obstoječega stanja.
AAA
BBB
CCC
....
111
121
131
...
112
122
132
...
113
123
133
...
...
...
...
Tabela 1: Tabela ta in ta ...
Tabele številčimo ločeno od slik, a na isti način (slog: Slika). Tudi tabele ne smejo segati preko roba strani! Za velike tabele uporabimo ležečo obliko.
Vse slike in tabele navedemo v kazalih slik in tabel na koncu dela.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 7
Če kakih slik ali tabel ne moremo vključiti med besedilo, jih dodamo kot prilogo na konec besedila in navedemo v spisku prilog.
3.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!).....
Raje navedemo poudarjen naslov (slog: Naslov 3)
Besedilo. Besedilo.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 8
4 PRENOVA ... (ALI PREOBLIKOVANJE ....)
4.1 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU ....
Tudi za predstavitev koncepta prenove je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Prenovljeni proces komentiramo tudi verbalno.
Poglavje o prenovljenem stanju predstavlja (poleg poglavja o obstoječem stanju) glavnino naloge - cca. 40% naloge.
4.2 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU .....
4.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) ...
Prenova...
Prenova...
4.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (Izjemoma!) ...
Prenova....
Prenova....
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 9
5 ZAKLJUČKI
5.1 OCENA UČINKOV
Ocenimo učinke prenovljenega procesa. Učinke moramo - če je le mogoče - oceniti tudi kvantitativno.
5.2 POGOJI ZA UVEDBO
Navedemo pogoje za uvedbo rešitve (kadri, tehnična sredstva, finančna sredstva ...).
5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA
Nakažemo možnosti nadaljnega razvoja oziroma razširitve ali generalizacije rešitve.
Zaključno poglavje naj obsega kakih 10% naloge.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 10
LITERATURA IN VIRI
Knjige:
Dolžan, J. (2002) Knjiga ta in ta, Tiskarna, Ljubljana.
Smith, S.I. (2003) Business Information Systems in Organization, Book Publishing, New York.
Poglavje v knjigi:
Kovač, M. (2003) Poglavje o temi A. Knjiga Tapata - izbrana poglavja (Novak, A., Dolžan, B., Kranjec, C., uredniki) , strani 234-345, Založba, Kraj.
Werner, G. (2001) Facts about Theme B. Business and Informatics: Selected Topics (Wilkinson, F., Editor), strani 111-222, Publishing House, Town.
Članek v reviji (poleg letnika v oklepaju navedemo tudi številko v letniku):
Učitelj, M. (2003) Članek, ki obravnava temo to in to, Organizacija, 31(4), strani 234-345.
Poročila, interni dokumenti:
Podjetje (2002) Delovno gradivo iz seminarja: Uspešno življenje, Mala firma ta in ta, 2002.
Učitelj, J. (2001) Zapiski predavanj: Predmet ta in ta.
Spletne strani:
Vsebina spletne strani. http://www.stran-ta-in-ta.com
Navajanje samo naslova spletne strani ni dovolj. http://www.druga.stran.org
Napisati datum, ko je bil spletni naslov obiskan.
Navedbe literature in virov uredimo po abecednem redu in letnici izdaje.
Primere navajanja literature in virov si ogledamo v reviji Organizacija - revija za management, organizacijo in kadre.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
Ime in priimek: Naslov magistrskega dela stran 11
PRILOGE
Priloga 1: Vsebina ....
Priloga 2: Vsebina ....
KAZALO SLIK
Slika 1: Naziv slike .........
Slika 2: To in to (Vir ta in ta)
KAZALO TABEL
Tabela 1: Tabela ta in ta ...
POJMOVNIK
Če smo v nalogi uporabili tudi kake manj znane tuje strokovne izraze, jih tu raztolmačimo, npr.
bullet: posebna oznaka na začetku vrstice besedila
KRATICE IN AKRONIMI
EMŠO: Enotna matična številka občana
PE: Poslovna enota
SQL: Standard query language: standardni povpraševalni jezik
Navedemo vse nestandardne kratice, ki smo jih uporabili v nalogi, in jih raztolmačimo.

mojstudij

VISOKA SOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVO MESTO
NAVODILA ZA PISANJE
PISNIH IZDELKOV NA
DODIPLOMSKIH IN PODIPLOMSKIH
PROGRAMIH
Novo mesto, september 2010
1
I. DEFINICIJA POSAMEZNIH PISNIH IZDELKOV
1. Seminarska naloga
Seminarska naloga je samostojna obdelava dolocene strokovne teme, ki jo studentu doloci
nosilec predmeta na prvih predavanjih, lahko pa si jo student izbere sam. Pri izdelavi
seminarske naloge se student spoznava z doloceno tematiko iz ucnega nacrta in si pridobi
prve izkusnje pri pisanju strokovnih del, ki so osnova za pisanje diplomske naloge. S
seminarsko nalogo mora student dokazati sposobnost povezovanja teoreticnega in prakticnega
znanja ter sposobnost samostojne uporabe aktualne domace strokovne literature. Seminarska
nalogaje lahko teoreticna ali sestavljena iz teoreticnega in ernpiricnega dela.
Seminarsko nalogo student predstavi v okviru vaj, ki so namenjene prakticni uporabi
teoreticnih spoznanj pri predmetu. Vsebinsko je vezana na ucni nacrt predmeta.
Seminarsko nalogo lahko napise eden ali skupina najvec treh studentov. V takem primeru se
tema razdeli na vee podtem. Iz pisnega izdelka in predstavitve morata biti razvidna prispevek
in delo posameznega clana, ki sta osnova za oceno. Ocena seminarske naloge je sestavni del
koncne ocene, predvidene v ucnern nacrtu.
Obseg seminarske naloge je odvisen od stevila kreditnih tock in stem povezanega
individualnega studijskega dela studenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
stevilo kreditnih tock in delei skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).
2. Diplomska naloga
Diplomska naloga je samostojno strokovno delo srudenta, v katerem pod vodstvom mentorja
obdeluje doloceno temo. Osnovni namen diplomske naloge je, da student dokaze sposobnost,
samostojnost in iznajdljivost pri celostnem resevanju teoreticnih in prakticnih problemov, za
katere pa ni nujno, da so originalni.
Pri izdelavi diplomske naloge mora student dokazati sposobnost uporabe teoreticnega in
prakticnega znanja, pridobljenega v casu studija ter sposobnost samostojne uporabe aktualne
domace in tuje strokovne literature. Poleg tega mora student dokazati sposobnost uporabe
raziskovalnih metod, tujih spoznanj, stalisc, strokovnih dejstev, ki so objavljena v uporabljeni
citirani strokovni literaturi, sposobnost zbiranja, selekcioniranja, obdelave, graficnega prikaza
in interpretacije zbranih podatkov.
Obseg diplomske naloge je odvisen od stevila kreditnih tock in stem povezanega
individualnega studijskega dela studenta, Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
stevilo kreditnih tack in delei skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).
Diplomsko nalogo kandidat ustno zagovarja pred komisijo, ki nalogo in zagovor oceni z
oceno po ECTS ocenjevalni lestvici.
2
3. Projektna naloga
Projektna naloga je samostojna obdelava dolocene strokovne teme, ki jo studentu doloci
nosilec predmeta na prvih predavanjih, lahko pa si jo student izbere sam. Pri izdelavi
projektne naloge se student sirse in poglobljeno spoznava z doloceno tematiko ucnega nacrta
posameznega predmeta in si pridobi prve izkusnje pri pisanju strokovnih in znanstvenih del,
ki so osnova za pisanje magistrske naloge. S projektno nalogo mora student dokazati
sposobnost povezovanja teoreticnega in prakticnega znanja, sposobnost samostojne uporabe
aktualne domace in tuje strokovne literature.
Projektno nalogo student predstavi v okviru vaj, ki so namenjene prakticni uporabi teoreticnih
spoznanj pri predmetu. Projektno nalogo lahko napise eden ali skupina najvec treh studentov.
Ocena projektne naloge je sestavni del koncne ocene, predvidene v ucnem nacrtu.
Obseg projektne naloge je odvisen od stevila kreditnih tock in stem povezanega
individualnega studijskega dela studenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
stevilo kreditnih tock in delei skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).
4. Aplikativna raziskovalna naloga
Aplikativna raziskovalna naloga je samostojno delo studenta, ki ga pripravi pod vodstvom
mentorja, nosilca katerega koli predmeta v prvem letniku. V njej so koristne informacije in
spoznanja, do katerih je student prisel v casu studija z individualnim studijskim delom in s
pomocjo empiricnega gradiva. Je samostojna pisna obravnava konkretnega problema iz
poslovne prakse, s predlogom za njegovo resitev. S tern student dokaze, da je sposoben tehtno
obravnavati prakticni strokovni problem ob uporabi informacijske in komunikacijske
tehnologije in sistemov kot vira informacij in ob obvladovanju izbranih metodoloskih orodij
za resevanje problemov.
Obseg aplikativne raziskovalne naloge je odvisen od stevila kreditnih tock in stem
povezanega individualnega studijskega dela studenta, Naveden je v tabeli Obseg pisnih
izdelkov glede na stevilo kreditnih tock in delei skupne ocene pri posameznem predmetu
(PRILOGA 1).
Aplikativno raziskovalno nalogo student odda mentorju, ki jo oceni v skladu z ocenjevalno
lestvico ECTS.
s. Strokovni clanek
Strokovni clanek je samostojno delo studenta, ki ga pripravi pod vodstvom mentorja, nosilca
katerega koli predmeta v prvem ali drugem letniku. V njem so koristne informacije in
spoznanja, do katerih je student prisel v casu studija in z individualnim raziskovalnim
studijskim delom.
Praviloma ne vsebuje izvirnih dosezkov. V njem so predstavljena ze znana spoznanja s
ciljem, da se uporabijo v teoriji in praksi, da se razsirijo ze znana spoznanja, stalisca, teorije
idr. Je predstavitev ze znanega, s poudarkom na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in
3
sirjenju znanja z narnenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so
ze bile publicirane. Prinasa nova spoznanja, ki vkljucujejo tudi rezultate lastnega
raziskovalnega dela. V njem se ponavljajo znani rezultati preucevanja (ze opravljenih
raziskav), ki so koristni za sirjenje znanstvenih spoznanj in prilagajanje rezultatov
znanstvenih preucevanj potrebam znanstvene teorije in prakse.
Obseg strokovnega clanka je odvisen od stevila kreditnih tock in stem povezanega
individualnega studijskega dela studenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
stevilo kreditnih tock in delei skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA J).
Pogoj za pozitivno oceno in pridobitev kreditnih tock je priprava in objava strokovnega
clanka v zborniku, strokovni ali znanstveni reviji.
6. Magistrska naloga
Magistrska naloga je samostojno strokovno delo, ki ga kandidat izdela pod vodstvom
mentorja. Vsebovati mora teoreticna izhodisca in njihovo preverjanje v samostojnem
raziskovanju aktualnih problemov s podrocja upravljanja in poslovanja.
Pri obravnavi izbrane teme mora kandidat z uporabo ustreznega raziskovalnega
instrumentarija sistematicno posredovati rezultate svojega raziskovanja. Kandidat mora
dokazati sposobnost pisnega elaboriranja in resevanja aktualnih prakticnih problemov
gospodarstva, podjetij, sluzb, dejavnosti, ustanov, institucij oz. kaksnega specificnega
problema. Nujno je, da magistrska naloga zadovoljuje sodobne metodoloske in tehnicne
standarde.
Obseg magistrske naloge je vezan na stevilo kreditnih tock in stem povezanega
individualnega studijskega dela studenta, Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
stevilo kreditnih tock in delei skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA J).
Magistrsko nalogo kandidat ustno zagovarja pred komisijo.
PRIPOROCIL0
V izogib nepotrebnim zapletom yam svetujemo, da pri navajanju empiricno zbranih podatkov
dosledno upostevate predpise 0 varovanju osebnih podatkov in interne akte 0 varovanju
poslovne skrivnosti organizacije, na katero se podatki nanasajo,
4
II. VSEBINSKI SKLOPI POSAMEZNIH PISNIH IZDELKOV
1. Seminarska in projektna naloga
Vsebinski sklopi seminarske in projektne naloge:
• NASLOVNA STRAN
• KAZALO
• UVOD
• TEORETICNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRICNI DEL (ce ga vsebuje), razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis
vzorca, uporabljene raziskovalne metode in instrumente za obdelavo podatkov.
• ZAKLJUCEK
• LITERATURA - navedba vse literature, ki jo je student dejansko uporabljal. Obsega
najmanj pet enot za seminarsko nalogo in najmanj sedem enot za projektno nalogo.
• VIRI - navedba vseh virov, ki jih je student navajal: statisticne publikacije, publikacije s
podrocja normativne ureditve, prirocniki, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna.
• PRILOGE - lahko vsebujejo anketni vprasalnik, fotografije, tehnicne podatke, kopije
uradne dokumentacije, kopije razlicnih graficnih prikazov, iz katerih so bili crpani podatki
za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.
2. Aplikativna raziskovalna naloga
Vsebinski sklopi aplikativne raziskovalne naloge so:
• NASLOVNA STRAN
• KAZALO
• UVOD
• TEORETICNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRICNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje 0PIS vzorca,
uporabljene raziskovalne metode in instrumente za obdelavo podatkov.
• ZAKLJUCEK
• LITERATURA - navedba vse literature, ki jo je student dejansko uporabljal. Obsega
najmanj osem enot, od tega vsaj eno tujo.
• VIRI - navedba vseh virov, ki jih je student navajal: statisticne publikacije, publikacije s
podrocja normativne ureditve, prirocniki, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna.
• PRILOGE - lahko vsebujejo anketni vprasalnik, fotografije, tehnicne podatke, kopije
uradne dokumentacije, kopije razlicnih graficnih prikazov, iz katerih so bili crpani podatki
za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.
3. Strokovni clanek
Strokovni clanek mora biti napisan po standardih, ki veljajo za znanstveno in strokovno
publiciranje (IMRAD shema) in vsebuje naslednje vsebinske sklope:
• POVZETEK S 5 KLJUCNIMI BESEDAMI - napiserno ga na pol strani v slovenskem in
tujem jeziku (anglescina/nemscina), V njem je predstavljeno podrocje raziskovanja,
5
vprasanja, problemi, dileme, ugotovitve in spoznanja. Obsega najvec 250 besed v vsakem
jeziku (brez kljucnih besed).
• UVOD - vsebuje predstavitev podrocja preucevanja, predmet preucevanja, namen, cilje,
hipoteze ali raziskovalna vprasanja, naloge in raziskovalne metode. Pisemo ga v 1. osebi
mnozine in v sedanjem casu. Napisemo ga po napisani prvi delovni verziji naloge. Obseg:
10 % celotne naloge.
• TEORETICNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRICNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje 0PIS vzorca,
raziskovalne metode, graficni prikaz statisticnih podatkov, analizo in interpretacijo
podatkov.
• ZAKLJUCEK vsebuje najpomembnejse ugotovitve in odgovore na v uvodu postavljene
cilje, hipoteze ali raziskovalna vprasanja, sistematicno in strnjeno. Je sinteza koncnih
spoznanj, stalisc in ugotovljenih pomembnih dejstev po kronoloskern zaporedju celotnega
pisnega dela. V njem ne navajamo novih spoznanj, dokazov, podatkov in informacij.
Pisemo v 1. osebi mnozine in v sedanjem casu. Obseg: 15 % celotnega clanka,
• LITERATURA - navedba vse literature, ki jo je student dejansko uporabljal. Obsega pet
do osem enot, od tega vsaj ena v tujem jeziku.
• VIRI - navedba vseh virov, ki jih je student navajal: statisticne publikacije, publikacije s
podrocja normativne ureditve, prirocniki, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna.
4. Diplomska naloga
Vsebinski sklopi diplomske naloge so:
• PLATNICA
• NASLOVNA STRAN
• POVZETEK S 5 KLJUCNIMI BESEDAMI - napiserno ga na eni strani v slovenskem
in v tujem jeziku (anglescina/nemscina). V njem je predstavljeno podrocje
raziskovanja, vprasanja, problemi, dileme, ugotovitve in spoznanja. Obsega najvec
250 besed v vsakem jeziku (brez kljucnih besed).
• KAZALO, ki podrobneje razmejuje vsebinska poglavja po straneh.
• KAZALO TABEL/GRAFOV
• KAZALO SLIK
• UVOD - vsebuje predstavitev predmeta preucevanja, namen, cilje, hipoteze ali
raziskovalna vprasanja, naloge in raziskovalne metode. Pisemo v 1. osebi ednine in v
sedanjem casu. Obseg: 5 % celotne naloge.
• TEORETICNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRICNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis vzorca,
raziskovalne metode, graficni prikaz statisticnih podatkov, analizo in interpretacijo
podatkov.
• ZAKLJUCEK vsebuje najpomembnejse ugotovitve in odgovore na v uvodu
postavljene cilje, hipoteze ali raziskovalna vprasanja, sistematicno in strnjeno. Je
sinteza koncnih spoznanj, stalisc in ugotovljenih pomembnih dejstev po kronoloskem
zaporedju celotnega pisnega dela. V njem ne navajamo novih spoznanj, dokazov,
podatkov in informacij. Pisemo v 1. osebi ednine in v sedanjem casu. Obseg: 10 %
celotne naloge.
• LITERATURA - navedba vse literature, ki jo je student dejansko uporabljal. Najmanj
deset enot, od tega vsaj ena v tujem jeziku.
6
• VIRI - navedba vseh virov, ki jih je student navajal: statisticne publikacije,
publikacije s podroeja normativne ureditve, prirocniki, interna gradiva in druga
gradiva, ki niso javno dostopna.
• PRILOGE - lahko vsebujejo anketni vprasalnik, fotografije, tehnicne podatke, kopije
uradne dokumentacije, kopije razlicnih graficnih prikazov, iz katerih so bili crpani
podatki za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.
Opomba: Obseg diplomske naloge »starega« programa je 3 do 5 avtorskih pol (90.000 do
150.000 znakov s presledki). Obseg diplomske naloge bolonjskega programa je ::: do 3
avtorske pole (60.000 do 90.000 znakov s presledki).
5. Magistrska naloga
Magistrska naloga mora biti napisana po standardih, ki veljajo za znanstveno in strokovno
publiciranje (IMRAD shema) in vsebuje naslednje vsebinske sklope:
• PLATNICA
• NASLOVNA STRAN
• POVZETEK S KLJUCNIMI BESEDAMI - napisemo ga na dveh straneh v
slovenskem in v tujemjeziku (anglescina/nemscina), V njemje predstavljeno podrocje
raziskovanja, vprasanja, problemi, dileme, ugotovitve in spoznanja ter ponujeni
predlogi za nadaljnje delo v teoriji in praksi, Obsega najvec 250 besed v vsakem
jeziku (brez kljucnih besed).
• KAZALO, ki podrobneje razmejuje vsebinska poglavja po straneh.
• KAZALO TABEL/GRAFOV
• KAZALO SLIK
• UVOD, razdeljen na podrocje preucevanja, predmet preucevanja, namen, cilje,
hipoteze ali raziskovalna vprasanja, naloge in raziskovalne metode. Pisemo v 1. osebi
mnozine in v sedanjem casu. Napisemo ga po napisani prvi delovni verziji naloge.
Obseg: 10 % celotne naloge.
• TEORETICNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRICNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis vzorca,
raziskovalne metode, graficni prikaz statisticne obdelave podatkov, analizo in
interpretacij 0 podatkov.
• ZAKLJUCEK obsega najpomembnejse ugotovitve in odgovore na v uvodu
postavljene cilje, hipoteze ali raziskovalna vprasanja, sistematicno in strnjeno. Je
sinteza koncnih spoznanj, stalisc in ugotovljenih pomembnih dejstev po kronoloskem
zaporedju celotnega pisnega dela. V njern ne navajamo novih spoznanj, dokazov,
podatkov in informacij. Pisemo v 1. osebi mnozine in v sedanjem casu. Obseg: 15 %
celotne naloge.
• LITERATURA - navedba vse literature, ki jo je student dejansko uporabljal. Najmanj
petnajst enot, od tega vsaj tri v tujemjeziku.
• VIRI - navedba vseh virov, ki jih je student navajal: statisticne publikacije, publikacije
s podrocja normativne ureditve, prirocniki, interna gradiva in druga gradiva, ki niso
javno dostopna.
• PRILOGE - lahko vsebujejo anketni vprasalnik, fotografije, tehnicne podatke, kopije
uradne dokumentacije, kopije razlicnih graficnih prikazov, iz katerih so bili crpani
podatki za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.
7
III. OPIS POSAMEZNIH VSEBINSKIH SKLOPOV PISNIH IZDELKOV
1. Platnica - Priloge 2, 4 in 6
2. Naslovna stran - Priloge 3, 5 in 7
V diplomski in magistrski nalogi je med platnico in naslovno stranjo prazen bel list.
Naslovni strani sledi POVZETEK s kljucnimi besedami v slovenskem in tujem jeziku
(anglescina/nemscina). Obseg povzetka je naveden v vsebinskem sklopu posameznih pisnih
izdelkov.
3. Kazalo
Obvezno je kazalo vsebine. Vsebinsko kazalo vkljucuje konkretna imena poglavij III
podpoglavij z navedbo strani.
V diplomski in magistrski nalogi obvezno dodamo kazalo morebitnih tabel, grafov in slik.
Stevilcenje poglavij in podpoglavij je z arabskimi stevilkami,
Kazalo naj bo oblikovano po naslednji predlogi (navajamo primer):
KAZALO
1 UVOD (VEL. TISKANE CRKE) 1
2 TEORETICNA IZHODISCA 3
2.1 Opredelitev osnovnih pojmov (male tiskane crke) 5
2.1.1 Izhodisca (male tiskane lezece crke) 6
3 EMPIRICNI DEL * 15
4 ZAKLJUCEK 34
5 LITERATlTRA 37
6 VIRI 38
PRILOGA/E
Opomba: Za stevilkami glavnih poglavij ni pike, vendar sta med stevilko in naslovom
dva (2) presledka!
* Empiricni del, ee ga pisni izdelek vsebuje.
Stevilke strani v kazalu morajo biti napisane navadno, ne lezece in ne krepko.
Priloge niso vee ostevilceno poglavje in nimajo stevilke strani.
V pisnih izdelkih so glavna poglavja (1., 2., 3. itd.) oznacena z velikimi tiskanimi crkami
krepko, podpoglavja (1.1, 1.2, 1.3 itd.) z malimi tiskanimi crkami krepko in odstavki (1.1.1,
1.1.2 itd.) z malimi tiskanimi crkami krepko lezece, Ce so v pisnih izdelkih tudi odstavki
cetrtega reda (1.1.1.1, 1.1.1.2 itd.), jih napisemo z malimi tiskanimi crkami lezece in ne
krepko. V kazalujih ne navajamo.
8
KAZALO TABEL
Tabela J(male tiskane lezece crke): Bilanca stanja (male tiskane crke) 27
Tabela 2: Izkaz prihodkov in odhodkov 30
Tabela 3: Izdane odlocbe 32
4. Uvod
Uvod uvede bra1ca v preucevani problem. V uvodu oznacimo problem tako, da ga pojasnimo,
razlozimo cilje in namen naloge. Ce se pisni izdelek nanasa na resevanje problema v nekem
konkretnem podjetju, kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje in napisemo, kaj
bomo v tern podjetju raziskovali. Uvod mora biti povsem avtorski. V njem ni citatov in
povzetkov.
V uvodu opredelimo vsebine, ki so navedene v vsebinskem sklopu posameznih pisnih
izdelkov. Njegova vsebina je v sorazmerju z obsegom strani naloge, kar je opredeljeno v
vsebinskem sklopu posameznih pisnih izdelkov. Ceprav je na zacetku naloge, ga napisemo
nazadnje.
Z uvodom se zacne stevilcenje strani z arabskimi stevilkami in tudi stevilcenje poglavij.
5. Pisni izdelek, sestavljen samo iz teoreticnega dela
Pisni izdelek je lahko sarno teoreticen, najpogosteje pa Je sestavljen lZ teoreticnega III
ernpiricnega dela.
V prvem primeru je teoreticni del osrednji del naloge. Razdeljen Je na poglavja III
podpoglavja, ki jih poimenujemo s konkretnimi naslovi.
Imena poglavij in podpoglavij sledijo strukturi naloge. Za poglavja in podpoglavja so znacilni
odnosi nadrejenosti in podrejenosti, kar je razvidno iz ostevilcenja.
Po uvodu na prvih straneh teoreticnega dela razlozimo osnovne pojme. V naslednjih poglavjih
in podpoglavjih pa na sinteticno-analiticen nacin obravnavarno teoreticna spoznanja, s
katerimi skusamo doseci v uvodu postavljene cilje. Na koncu obseznejsega poglavja je
smiselno na kratko povzeti pomembnejse ugotovitve.
6. Pisni izdelek, sestavljen iz teoreticnega in empiricnega dela
Pri pisnih izdelkih z empiricnim delom je teoreticni del uvod v preucevani problem, ki
predstavlja izhodisca in ozadje raziskave problema. Vkljucuje lahko tudi zgodovinski pogled
na problem raziskovanja in omenja rezultate dosedanjih raziskav. Empiricna raziskava ni
ponovitev ze opravljenih raziskav (ceprav je lahko tudi to, ce npr. zelimo opraviti raziskavo
na drugacnem vzorcu ali podobno). Praviloma je vsako raziskovanje nadgradnja prejsnjih
raziskav, ki problem raziskovanja osvetljujejo z razlicnih vidikov.
9
Empiricni del obsega naslednje prvine:
Hipoteze ali predpostavke. To so domnevni odgovori na raziskovalna vprasanja, ki oblikujejo
odnos med pojavi na tak nacin, da jih je mogoce empiricno preveriti. Hipoteze morajo biti
jasno navedene, kar pomeni, da ne dopuscajo dvoumnosti. Z njimi ugotavljamo vzrocnoposledicne
povezave in odnose med pojavi. Nekaj definicij: hipoteza je vee ali rnanj verjetna
predpostavka, da obstaja neki pojav kot vzrok in posledica nekega drugega pojava, hipoteza
je neko teoreticno stalisce ali zakljucek, ki ima doloceno stopnjo verjetnosti, hipoteza
ornogoca resevanje raziskovalnega problema in njegovo preverjanje v praksi. Hipoteze
postavimo takrat, ko se odlocimo tudi za ustrezno statisticno metodo, ki nam omogoca njihov
preizkus. Preverjena hipoteza pomeni resitev preucevanega problema in zakljucek
raziskovanja, lahko ima elemente znanstvenega spoznanja ali znanstvene teorije. Ker gre za
teoreticno-miselni korak od starega k novem spoznanju, predstavlja vodilno idejo
raziskovalnega dela, zato jo je smiselno postaviti v magistrski nalogi.
Metode raziskovanja so sklop razlicnih postopkov, ki omogocajo, da prikazemo predmet
preucevanja, da ga preucimo in pojasnimo ter na ta nacin pridemo do znanstvenih spoznanj in
resnice. Pri raziskovanju, odkrivanju in sistematicni obdelavi dejstev, nacinih miselnih
postopkov idr. se uporabljajo naslednje metode: metoda analize in sinteze, metoda abstrakcije
in konkretizacije, metoda dokazovanja in izpodbijanja, metoda opisovanja, metoda
kompilacije, primerjalna metoda, statisticna metoda, maternaticna metoda, zgodovinska
metoda, metoda studija primera, metoda opazovanja, metoda anketiranja, metoda
intervjuvanja, Delfi metoda idr.
Opis vzorca. Empiricni del naloge temelji na osnovi obdelave podatkov, pridobljenih na
vzorcu anketiranih ali intervjuvanih. Preucevani vzorec mora biti reprezentativen, da
omogoca posploseno ugotovitev v ozjem ali sirsem preucevanem podrocju. V seminarski,
projektni, aplikativno raziskovalni in diplomski nalogi se lahko nanasa na ozje poslovno
okolje (posamezno podjetje, segment vecjega podjetja, pojav v krajsem casovnem obdobju,
npr. 5 let).
V magistrski nalogi mora vzorec zajeti sirse okolje (pojav v vee sorodnih podjetjih, ... ).
Vzorec opiserno in navedemo osnovne podatke: spol, starost, izobrazba, delovna doba.
Rezultate in interpretacijo rezultatov. Do rezultatov lahko pridemo s kvalitativno ali s
kvantitativno obdelavo podatkov. Prikazemo jih lahko besedno ali z ilustracijami. Ilustracije v
pisnih besedilih so tabele, grafi, risbe, zemljevidi, fotografije, sheme in slike. Ne smejo biti
pretirano barvne (najvec tri barve).
Tisto, kar ni nujno potrebno in le osvetljuje besedilo, lahko vkljucimo med priloge. Pri tern
smo pozorni, da tabele in grafe oznacimo in stevilcimo. Ime tabele, grafa, slike ipd. oznacirno
na vrhu, vir pa pod navedbo.
Tabele so sistematicni pregled podatkov 0 znacilnostih opazovanega pojava, ki so pridobljeni
z urejanjem zbranih in obdelanih podatkov.
Vsaka tabela mora imeti zaporedno stevilko.jasen injedrnat naslov, enoto mere in leto zajetja
podatkov. Jasno mora biti, na katero podrocje se nanasajo podatki. Stolpci so lahko tudi
ostevilceni. Pod tabelo mora biti naveden vir podatkov z navedbo strani. Tabel praviloma ne
delimo.
10
Primer tabele
Tabela 1: Ocena pomembnosti dejavnikov kakovosti izdelka
Dejavniki 2008
kakovosti f f% Rang
kvaliteta 42 19,81 % 3
cena 10 4,72 % 5
garancija 6 2,83 % 6
sistem 64 30,19 % 1
izgled 29 13,68 % 4
pokrivanje 61 28,77 % 2
SKUPA] 212 100,00 %
Vir: Anketni vprasalnik, leto. (ce so podatki pridobljeni z anketo)
Pri razlagi posebnosti, ki jih vsebuje tabela, ne navajamo ponovno stevilk iz tabele, ampak se
nanje Ie sklicujemo. Okrajsave besed morajo biti smiselne in navedene v legendi pod tabelo.
Graji na zelo nazoren nacin prikazujejo odnose in povezave med preucevanirni pojavi, dejstvi
in procesi. Lahko so dvo in tridimenzionalni (stolpci, pogace, linijski grafikon, strukturni hog
ali polkrog). Oznacen je z zaporedno stevilko, ki ji sledi jasen in jedrnat naslov.
Primer grafa
Graf1: Izvoz mineralne vode v letu 2002
t,1 a Ie z iJ3
1 1'r.
G Ar~bi:s
8 'l.
s i n c a p rr
1 i' .~
Primer st. 1: Vir: Ivanko, S. (1998). Poslovanje podjetja. Novo mesto: VSUP, str. 220.
Primer s1. 2: Vir: Anketni vprasalnik, leto. (ce so podatki pridobljeni z anketiranjem)
Graf mora biti v okvirju in levo poravnan. Pod njim je naveden vir podatkov in morebitne
opombe in legende.
11
Shema
Shema je poenostavljen prikaz zapletenejsih postopkov ali pojavov s crtami in liki (prikaz
organizacije podjetja, poteka proizvodnega procesa ipd.), ki zelo ucinkovito nadomescajo
opisovanje. Oznacena je z zaporedno stevilko, ki ji sledi jasen injedrnat naslov.
Primer sheme
Shema 1: Organizacijska shema tehnicnega sektorja podjetja XY
Direktor
I Tajnistvo in
I tehnicnega
sektorja I splosne zadeve
I I I I
Vodja obrata Vodja nabave Predstavnik Kontrola
vodstva
za kakovost
I I I
- I I Vodja skladisca
Tajnistvo obrata
---l in nabave
Vodja delavnice
H Vodja izmene I
H Vodja izmene II
--I Vodja izmene III
I
Vodja izmene S/K
Vir: Poslovnik kakovosti podjetja XY, 2008, str. 4.
12
Risba
Risba se kot ilustracija uporablja predvsem na podrocju tehniskih znanosti. Najpogosteje
se uporablja tehniska risba, ki predstavlja konkretni predmet v ortogonalni projekciji s
potrebnimi pogledi, preseki, kotiranjem in podatki. Oznacena je z zaporedno stevilko, ki ji
sledi jasen in jedrnat naslov.
Fotografija
Umestimo jo lahko na smiselno mesto v tekstu ali v prilogi. Mora biti jasna, ostra In
kontrastna. Vsaka fotografija mora imeti zaporedno stevilko, naslov in vir.
Slika
Slika s pornocjo risbe in barv ustvarja iluzijo konkretnih stvan In pojavov iz narave in
prostora ( v bistvu gre za umetnisko sliko), zato jih redko uporabljamo. Slike morajo biti v
okvirju in leva poravnane. Oznacena je z zaporedno stevilko, ki ji sledi naslov in navedba
avtorja.
Primer slike
Slika J: Slovo
Vir: Lastni vir, 2008.
Pretirano barvno pisane ilustracije niso zazelene,
Interpretacija vkljucuje podrobno analizo podatkov, njihovo primerjanje in povezovanje, s
cimer si ustvarimo cirri bolj celovito podobo 0 raziskovalnem problemu. Rezultate kriticno
vrednotimo in vzorcno razlagamo.
13
Pri navajanju zbranih podatkov upostevamo eticna nacela raziskovalnega dela, kar pomeni, da
gre za objektivno prikazovanje podatkov. Pri interpretaciji podatkov pa gre za primerjanje
dobljenih rezultatov z izhodisci, spoznanimi v teoreticnem delu naloge, za soocenje teh
spoznanj, ki jim dodamo se lastne razlage, mnenja in stalisca, Pazimo, da ne postavljamo
neustreznih zakljuckov, da ne posplosujerno na osnovi nereprezentativnega vzorca.
7. Zakljucek
Zakljucek je na sistematicen, natancen in jedrnat nacm predstavljena sinteza bistvenih
spoznanj, informacij, stalisc, znanstvenih dejstev, teorije in zakonov, ki so predstavljeni v
analiticnern delu pisnega izdelka. Predstavlja sintezo vseh koncnih spoznanj, veljavnih
dejavnikov celotnega pisnega izdelka in odgovor na osnovno idejo obravnavane teme. V njem
ne navajamo novih spoznanj, novih dokazov, novih podatkov, novih info rmacij, novih dejstev
in citatov drugih avtorjev. Ne uporabljamo istih stavkov, kot smo jih ze uporabili v tekstu.
Misli so izrazene natancneje in jedrnateje, zato delujejo rnocneje in so bolj prepricljive,
Posameznih odstavkov zakljucka ne ostevilcimo. Najizvirnejsi del zakljucka so predlogi,
kako bi raziskavo drugace izpeljali, kje so slabosti in pornanjkljivosti, predlogi za nadaljnje
raziskovanje, predlogi za prakso itn.
8. Literatura
Je seznam navadno pisnih dokumentov, ki smo jih uporabili pri nasem delu. Literatura je
ostevilcena z arabskimi stevilkami in urejena po abecednem seznamu priimkov avtorjev
dokumentov ali stvarnih naslovov pri anonimnih monografskih dokumentih ali pri
anonimnem prispevku v reviji ter pri uradnih dokumentih ali zbornikih brez navedenega
urednika (urednikov). Posamezni bibliografski opisi dokumentov so zakljuceni s piko.
Navajanje literature in virov v pisnilt izdeikib
Pod literaturo razumemo vsa dornaca in tuja knjizna dela, razprave in clanke iz zbornikov in
strokovnih revij, ki so izsla kot javno dostopna dela. Delo, ki je uvrsceno v seznam literature,
mora biti vsaj enkrat omenjeno (citirano/povzemano) v besedilu pisnega izdelka. Vsako, v
besedilu navedeno delo, je napisano v seznamu literature.
Pri uporabi strokovne literature razlicnih avtorjev je nujno, da to v nalogi tudi oznacimo. Ce
citiramo dobesedno, to oznacirno z navednicami, navedbo avtorja, leta in strani, ce pa
povzemamo s svojimi besedami, pa navedemo avtorja in letnico. Citati naj bodo cim krajsi in
smiselno vkljuceni v besedilo ter se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Citatov ni
rnogoce krajsati, podcrtovati ali spreminjati posameznih besed, ce se to posebej ne oznaci. Ce
je citat predolg, ga skrajsamo tako, da nepomembno izpustimo in rnanjkajoci del oznacimo s
tremi pikami v posevnih oklepajih: 1.. .1.
Primeri za citiranje in navajanje literature med tekstom:
• Ce citiramo enega avtorja, piserno (Mozina, 1993, str. 218) ali Mozina (1993, str.
218).
14
• Ce citiramo dva avtorja, piserno (Mozina in Tavcar, 1990, str. 50).
• Ce citiramo tri in vee avtorjev, potem pisemo (Kavcic in sod., 1992, str. 11) ali
(Kavcic et al., 1992, str. 11).
• Ce citiramo sekundarni vir, pisemo: Wellendorf (1973, v: Lavrnja, 1996, str. 17).
• Ce citiramo vir iz spletne strani, piserno (http://www.delavskaparticipacija.
com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc).
• Ce citiramo vee objavljenih del istega avtorja v istem letu, potem posamezno
delo oznacimo se s crkami a, b, c po navedbi letnice (Jurina, 1990a, str. 2).
• Ce avtorje povzemamo, navedemo le avtorja ali avtorje in leto izida (Blazic, 2003).
V opombe pod crto (na koncu strani ali na koncu besedila) vkljucujemo dodatna pojasnila
(avtorjeve komentarje), razlage ali ilustracije, ali v njih omenimo dodatno literaturo itd.
Zapisane so z manjsimi crkami pod crto in stevilcene z zaporednimi arabskimi stevilkami od
zacetka do konca teksta. Ce nakazemo na opombo na koncu stavka, naj bo stevilka za piko, ki
zakljucuje stavek. Opombe tekoce strani se morajo koncati na isti strani. Crta, ki loci besedilo
od opomb, naj bo vedno enako dolga in se mora zaceti vedno na levem robu tipkane strani.
Avtorja ali avtorje dokumentov, od koder smo povzeli misli, navedemo med besedilom, injih
ne omenjamo v opombah pod crto.
9. Viri
Seznam virov se uredi po abecedi priimkov avtorjev ali nazivov virov, ee le-ti nimajo
navedenih avtorjev. Ostevilceni so z arabskimi stevilkami. Posamezni bibliografski opisi
dokumentov so zakljuceni s piko.
Pazimo na enoten nacin navajanja dokumentov.
Primeri navajanja literature in virov v vsebinskih sklopih LITERATURA in VIRI v
posameznih pisnih izdelkih za:
• knjigo:
Miller, A. (1992). Gospodarska drama. Ljubljana: Fungus.
• prispevek iz zbornika:
Gricar, J. (1994). Informacijska tehnologija. V: Mozina, S. (ur.). Management. Radovljica:
Didakta, str. 706-741.
• clanek iz revije:
Spoljar, K. (1993). Novi pristopi. Podjetnik, 3, st. 1-2, str. 13-20.
• navajanje uradnih dokumentov:
Zakon 0 visokem solstvu (2006). Uradni list Republike Slovenije, St. 119.
• anonimne monografske dokumente:
Enciklopedija Slovenije (1988). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• clanek iz spletnih strani:
Gostisa, M.: Vloga kadrovskih sluzb pri razvoju delavskega samoupravljanja.
15
Spletna stran: http://www.delavska-participacija.com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc [Citirano
25.6.20060b 17.30 uri].
• interni vir podjetja:
Interni vir: Poslovnik kakovosti podjetja Oblacek d.o.o. (2008).
10. Navajanje literature in virov v pisnih izdelkih, ki so napisani v angleskem jeziku
1. Pri zapisu bibliografije se zapise 'p.' namesto 'str.', ko se nanasa na eno stran oz. 'pp.'
za dye ali vee strani.
2. Ce originalno delo je v slovenskem jeziku se zapise angleski prevod.
Primer, ki vsebuje tocke 1 in 2:
Spoljar, K. (1993). Novi pristopi [New approaches]. Podjetnik, 3, no. 1-2, pp. 13-20.
3. Namesto 'V:' se zapise 'In:'
4. Namesto (ur) za urednika se zapise 'Ed.' (en urednik) oz. 'Eds.' (dva ali vee urednika)
Primer, ki vsebuje tocke 1-4:
Gricar,1. (1994). Informacijska tehnologija [Information technology]. In: Mozina, S. (Ed.).
Management. Radovlj ica: Didakta, pp. 706-741.
5. Ce pisni izdelekje prevod originalnega dela se zapise v trdih oklepajih [prevod]:
Camus, A. (1988). The stranger (Matthew Ward, Trans.) [Tujec]. New York: Knopf.
(Original work published 1958).
Allende.T. (1989). Eva Luna (M.S. Peden, Trans.). New York: Bantam.
6. Ce originalno delo je v angleskem jeziku oz. drugem tujemjeziku se zapise prevod
naslova v slovenskem jeziku:
Wall, G. (2006). Tourism: change, impacts and opportunities [Turizem: spremembe, vplivi in
moznosti], Harlow: Prentice Hall.
7. Spletno stran namesto 'Citirano' se zapise 'Available from' in namesto 'Citirano' v
oklepaju se zapise 'Retrieved' ter stevilko meseca se zapise mesec v besedah
Gostisa, M.: Vloga kadrovskih sluzb pri razvoju delavskega samoupravljanja [The role of
human resources in the development of worker's self-management]. Available from:
http://www.delavska-participacija.com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc [Retrieved 25 June 2006
at 17.30].
16
Predlog za pisanje znotraj teksta
1. Pri citiranju avtorja v narekovajih se zapise 'p.' namesto 'str.', ko se nanasa na eno
stran oz. 'pp.' za dye ali vee strani.
(Mozina, 1993, p. 218)
Mozina (1993, pp. 218-223).
2. Ce citiramo dva avtorja pisemo '&' znotraj ok1epaja oz. 'and' zunaj ok1epaja:
(Mozina & Tavcar, 1990, p. 50).
Mozina and Tavcar (1990) have .......
3. Ce citiramo tri in vee avtorjev, potem pisemo 'et al.,' namesto 'in sod.')
(Kavcic et al., 1992, p. 11).
4. Ce citiramo sekundarni vir, piserno namesto 'v:' 'In:'
Wellendorf (1973, In: Lavrnja, 1996, p. 17).
5. Pri okrajsavah:
a. 'na primer' (npr.) se zapise 'e.g.,' (brez narekovajev),
b. in tako da1je (itd.) se zapise 'and so forth',
c. t.j. (to je) se zapise 'i.e,'
6. Kljucni izrazi
a. Opomba se zapise kot 'Note'
b. Povzetek se zapise kot 'Abstract'
c. Kljucne beside se zapise kot 'Keywords' in se zakljuci brez pike.
d. Tabe1a se zapise kot 'Table'
e. Vir se zapise kot 'Resource'
f. 'Figures' je tehnicni izraz in se uporablja za grafe, sheme, slike, risbe in
fotografije
g. Priloga kot Appendix
17
Uporaba v slovenskem jeziku Predlog v angleskem jeziku
t.j. i.e., (povedano malo drugace / vsebuje vse
elemente)
npr. (na primer) e.g., (navedeni primeri, vseh se ne nasteje)
viz., (sestavni deli celote)
in sod. et al.
itd. (in tako dalje) and so forth (etc. se uporablj a pri neformalni
uporabi)
str. p. (ednina)
str. pp. (mnozina)
st. no.
ur. Ed. (ednina)
Dr. Eds. (mnozina)
V: In:
Citirano Available from: (pri navedbi lokacije vira)
Citirano Retrieved (pri datumu ogleda vira)
Graf, shema, slika, risba, fotografija Figure
Kljucne besede Keywords
Opomba Note
Povzetek Abstract
Priloga Appendix
11. Priloge
Priloge niso ostevilceno poglavje. Stran, na kateri napiserno seznam prilog, ni vee ostevilcena
stran. Tudi v kazalu ne stevilcimo.
Med priloge sodi vse, kar ni nujno potrebno za razumevanje besedila in bi besedilo le
bremenilo. Priloge lahko vkljucujejo primer instrumenta za zbiranje podatkov (npr. anketni
vprasalnik, lestvice stalisc itn.), razlicna slikovna gradiva, fotografije, dopise, tabele, grafe in
drugo gradivo.
Priloge morajo biti oznacene z zaporednimi stevilkami in naslovom. Navadno vkljucujejo tudi
oznake poglavja besedila, kjer jih omenjamo ali opisujemo. Vsaka priloga se zacne na novi
strani. V besedilu pa se sklicujemo na priloge, npr.: GI. pril. 6 ali Priloga 6.
18
IV. TEHNICNI VIDIK PISNIHIZDELKOV
• Pisni izdelki se oddajajo tiskani. Seminarske naloge, projektne naloge, aplikativno
raziskovalne naloge morajo biti vezane v spiralo ali biti v plasticni mapi. Diplomska in
magistrska naloga sta vezani v trde platniee (zelene barye z napisom v srebrni barvi).
• Obseg pisnih izdelkov je naveden v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na stevilo
kreditnih tack in delez skupne oeene pri posameznem predmetu.
• Robovi strani: notranji rob je (zaradi vezave) 3 em, zunanji rob 2 em, zgornji rob 2,5
em, spodnji rob 2,5 em.
• Stevilcenje strani: spodaj, v sredini.
• Pisava: Arial, velikost pisave 11 tack; Tahoma, velikost pisave 11 tack, Times New
Roman, velikost pisave 12 tack.
• Razmik med vrstieami je enojen.
• Uvodje prva ostevilcena stran, literatura/viri pa zadnja.
• Priloge, ki so dodane za viri, naj bodo ostevilcene in poimenovane, npr.:
Priloga 1: Anketni vprasalnik
Priloga 2: Obrazee
• Novih poglavij ne piserno na novo stran (tekst naj tece ad uvoda do vkljucno
zakljucka brez nepotrebnih na pol praznih strani).
• Fotokopiranje je obvezno obojestransko ad uvoda do vkljucno zakljucka. Povzetek v
slovenskem in angleskem/nernskern jeziku, kazalo, literatura, viri in priloge so
fotokopirani enostransko.
• Poravnava tekstaje obojestranska.
• Pisni izdelek mora biti lektoriran. *
• Za vzoree ne uporabljamo drugih pisnih izdelkov.
"Priporocamo, da yam nalogo lektorira strokovno usposobljena oseba, sieer bo to pred
zagovorom zahtevala komisija za zagovor. Ce komisija za zagovor diplomske/magistrske
naloge ugotovi, da le-ta ni bila ustrezno lektorirana, pozove kandidata, da ji pred
zagovorom predlozi lektorirano nalogo.
Pripravile:
mag. Ana Blazic,
dr. Jasmina Stare
dr. Annmarie Gorene Zoran (navajanje literature in virov, ki so napisam v angleskem
jeziku)
19
PRILOGE
Priloga 1: Tabela Obseg pisnih izdelkov glede na stevilo kreditnih tack in deleza pri skupni
oceni pri posameznem predmetu
Priloga 2: Platnica
Priloga 3: Naslovna stran
Priloga 4: Primer platnice za diplomsko nalogo
Priloga 5: Primer naslovne strani za diplomsko nalogo
Priloga 6: Primer platnice za magistrsko nalogo
Priloga 7: Primer naslovne strani za magistrsko nalogo
Priloga 8: Primer napisa na hrbtu za diplomsko in magistrsko nalogo
20
PI
Obseg pisnih izdelkov glede na stevilo kreditnih tock in deleza pri skupni oceni pri
posameznem predmetu
Zap. St. KT pri Delez Delef KT ISDSv Stevilo Stevilo
st. predmetu pisnega pisnega urah strani znakov
izdelka izdelka pisnega s
pri oceni izdelka presledki
predmeta
1. 5 40% 2 50 8 15.000
2. 6 40% 2,4 60 10 18.750
3. 7 40% 2,8 70 12 22.500
4. 8 40% 3,2 80 14 26.250
5. 5 30% 1,5 38 6 11.250
6. 6 30% 1,8 45 8 15.000
7. 7 30% 2,1 53 9 16.875
8. 8 30% 2,4 60 10 18.750
9. 5 20% 1,0 25 4 7.500
10. 6 20% 1,2 30 5 9.375
11. 7 20% 1,4 35 6 11.250
12. 8 20% 1,6 40 7 13.125
13. 4
(APLIKATIVNA
RAZISKOVALNA 100 % 4 100 17 31.875
NALOGA)
14. 5
(STROKOVNI 100 % 5 125 8 15.000
CLANEK)
15. 6 60.000-
(DIPLOMSKA 100 % 6 180 32-48 90.000
NALOGA)
16. 30 90.000-
(MAGISTRSKA 100 % 30 750 48-80 150.000
NALOGA)
Obrazlozitev:
V skladu s studijskim programom, ki je sestavljen po bolonjskih smernicah, so predvideni
naslednji pisni izdelki: na 1. stopnji seminarska in diplomska naloga, na 2. stopnji pa
projektna naloga, aplikativna raziskovalna naloga, strokovni clanek in magistrska naloga.
Osnova za izracun so opredeljeni delezi ocene (20 %, 30 %, 40 % in 100 %) pisnih izdelkov
pri posameznih predmetih v ucnih nacrtih, Za posamezno kreditno tocko je predvidenih 25-30
ur individualnega studijskega dela studenta. Izhodisce za izracun obsega strani pisnih
izdelkov je 6 delovnih ur za 1 stran pisnega izdelka z enojnim razmikom med vrsticami.
21
VISOKA SOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVO MESTO
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 tock
(sredinska poravnava, brez presledkov med vrstieami)
VRSTA PISNEGA IZDELKA (12 em od gornjega roba)
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 24 tock
(sredinska poravnava)
IME IN PRIIMEK
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 tock
(3 em od spodnjega roba, desna poravnava)
22
P2
VISOKA SOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVOMESTO
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 tock
(sredinska poravnava, brez presledkov med vrstieami)
VRSTA PISNEGA IZDELKA (10 em od gornjega roba)
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 20 tock
NASLOV PISNEGA IZDELKA
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 24 tock, krepko
Mentor/iea: Ime in priimek
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 20 tock
(sredinska poravnava, s presledki 20 tock med vrstieami)
Novo mesto, mesee leto Ime in priimek
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 tock
(3 em od spodnjega roba)
23
P3
P4
VISOKA SOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVOMESTO
DIPLOMSKA NALOGA
IME IN PRIIMEK
24
P5
VISOKA SOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVOMESTO
DIPLOMSKA NALOGA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE,
SKLADEN Z NASLOVOM V DNI
Mentor/ica: dr. Ime in priirnek
Novo mesto, mesec oddaje 2008
25
Ime in priimek
P6
VISOKA SOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVOMESTO
MAGISTRSKA NALOGA
INIE IN PRIIMEK
26
P7
VISOKA SOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVOMESTO
MAGISTRSKA NALOGA
NASLOV MAGISTRSKE NALOGE,
SKLADEN Z NASLOVOM V MNI
Mentor/ica: dr. Ime in priimek
Novo mesto, mesec oddaje 2008
27
Ime in priimek
HRBET PLATNICE
28
P8
Zapis imena in priimka se zacne 3 em od
spodnjega roba hrbta platniee.
Zapis PRIIMEK, IME in
DIPLOMSKA/MAGISTRSKA
NALOGA je zapisan v obliki crk kot na
platniei v velikosti 14 tock in krepko.

mojstudij

1
B2 d.o.o., VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKIH DEL
Osnovno pravilo
V vseh fazah izdelave diplomskega dela upoštevajte določila ustreznega pravilnika.
Zasnova
Najprej razčistite vprašanja, ki se nanašajo na zasnovo diplomskega dela. V prašajte se: kaj je problem, kaj želite doseči – cilje. Razmislite o predpostavki, metodah raziskovanja, virih, ki jih imate na voljo, omejitvah ipd.
Dispozicija
Zasnovi prilagodite dispozicijo, ki predstavlja načrt vašega diplomskega dela. Podrobnejša navodila so zapisana v Pravilniku o diplomiranju.
Literatura
Običajno dobite v pogovoru z mentorjem določena napotila na temeljno literaturo za pripravo dispozicije. Koristno je, da še sami dopolnite seznam ustrezne literature.
Literatura obsega vsa tista domača in tuja knjižna dela, razprave in članke iz zbornikov in strokovnih revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in jih smiselno uporabljate in navajate v besedilu. To pomeni, da morate delo, ki ga uvrstite v seznam literature, omeniti tudi v besedilu dela. V seznam literature uvrstite tudi diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela.
Viri
Med vire uvrščate statistične publikacije in publikacije s področja normativne ureditve, interna gradiva, slovarje in druga gradiva.
Literaturo in vire uredite po abecedi priimkov avtorjev, po abecedi naslovov publikacij v dveh ločenih spiskih na koncu diplomskega dela.
Če so v publikaciji navedeni več kot trije avtorji, upoštevajte prvega in dodajte okrajšavo et al.. Kadar navajate več del istega avtorja, jih uredite kronološko. Podnaslovov se običajno ne navaja. Upoštevajte jih le, če z njimi bolj natančno popišete neko delo. Če je v seznam "Literature" uvrščenih več del istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, pripišite pri letnici izdaje drugega dela a (na primer: 1998a), tretjega dela b (na primer: 1998b) itd.
Pri priimku in imenu avtorja ne navajajte akademskih titul, npr. mag., dr. itd. Pri naslovih del v angleškem in nemškem jeziku pazite na ustrezne velike začetnice besed.
Seznam naj obsega sledeče podatke:
a) pri samostojnih delih (knjige, brošure, skripta itd.)
1. priimek in ime avtorja;
2. letnico izida;
3. stvarni naslov dela;
4. izdajo (če je navedena);
5. kraj izdaje (če jih je več, samo prvega);
6. založba (če jih je več, samo najpomembnejšo);
Primeri:
1. Lipičnik, Bogdan, Pučko, Danijel, Rozman, Rudi. (1992). Ekonomika in organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
2. Lipičnik, Bogdan et al. (1991). Zbirka vaj iz ekonomike in organizacije podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
2
3. Mramor, Dušan. (1990). Teorija finančne politike podjetja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
4. Kotler, Philip. (2004). Management trženja. Ljubljana: GV Založba.
b) pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih
1. priimek in ime avtorja;
2. letnico izida;
3. naslov članka;
4. naslov časopisa, revije ali zbornika kjer je prispevek objavljen;
5. kraj izida publikacije; pri zbornikih navajamo tudi založbo;
6. letnik, volumen (če je na publikaciji označen);
7. številko (pri časopisih in revijah), pri dnevnikih lahko navedemo tudi datum;
8. navedba strani (primer: str. 17-20).
Primeri:
1. Harlow, H. F. (1983). Fundamentals for preparing psychology journal articles. Journal of Comparative and Physiological Psychology, 55, str.893-896.
2. Davis, H. L. (1971). Measurement of Husband – Wife Influence in Consumer Purchase Decision. Journal of Marketing Research. Vol. VIII, str. 305-312.
3. Lesjak, Irena. (1990). Uporabnost modelov nakupnega obnašanja za proučevanje modne adopcije. Naše gospodarstvo, 5-6, str. 395-401.
Viri - Primeri:
1. Bilten Banke Slovenije. Ljubljana: Banka Slovenije, 3(1994), 1, 62 str.
2. Carinski zakon (Uradni list RS, št. 1/95).
3. Interna gradiva Ministrstva za finance.
4. Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94).
Internet - Primeri:
1. Delo, ki ga najdete na Internetu in je bilo objavljeno kot članek v strokovni reviji, del knjige ..., navedete tako, kot da bi uporabili delo v izvorni obliki. Kje ste na Internetu literaturo našli, ne navajate.
2. Ko gre za delo z znanim naslovom, avtorjem ..., ki je objavljeno samo na Internetu (in ga lahko uvrstite med literaturo), navedete avtorja in naslov dela v običajni obliki, namesto kraja izdaje, založbe in letnice pa navedete ustrezni URL v obliki: http://www ...] ter datum.
Na primer:
Wears Robert L. et al. (1996). Using Decision Tables to Verify the Logical Consistency and Completness of Clinical Guidelines: Fevers Without Sources in Children Under Age Three Years. University of Florida.
[URL: http://solaris.ckm.ucsf.edu/Originals/SAEMabs/z.abs 103.html].
3. Če prispevka ne morete uvrstiti med literaturo, ga uvrstite med vire (v skladu s splošnimi pravili). Navedete tiste podatke, ki so dostopni, v skrajnem slučaju najmanj naslov strani in URL.
Na primer:
Kenneth, I. A. (2000). A Buddhist response to the nature of human rights. Journal of Buddhist Ethics, dostopno 20. februar, 2001, http://www.cac.psu.edu/jbe/twocont.html
The BizTalk Philosophy. (1999). Dostopno 20. februar, 2001, http://www. Biztalk.org.
V besedilu diplomskega dela glavne ugotovitve drugih avtorjev smiselno povzemajte in jih ne prepisujte, kot da bi bile vaše. Opozorite, iz katerega dela so misli povzete in kdo je avtor, tako da namesto v opombi pod črto
3
navedete med besedilom le priimek avtorja, letnico izdaje in stran, na primer (Tajnikar, 1992, str. 35). V primeru, da gre za navedbo drugega dela istega avtorja, ki je bilo izdano istega leta, navajajte takole: (Tajnikar, 1992a, str. 40).
Če navajate misel iz publikacije, ki ni avtorsko delo, npr. iz Uradnega lista, navajajte med besedilom v oklepaju naslov in leto. Primer: (Zakon o trgu vrednostnih papirjev, 1994).
Če misel navedete dobesedno, jo morate navesti pod narekovajem. Izogibajte se daljšim navedbam, raje povzemite misel smiselno s svojimi besedami.
Druge opombe, ki se ne nanašajo na citiranje, navajajte pod črto in jih oštevilčite zaporedno.
Tabele morajo biti uvrščene na ustreznem mestu besedila. Napisane morajo biti na eni strani in ne razdeljeno na dveh straneh, razen v primeru, da so daljše od ene strani. Če so tabele v čistopisu na posebnem listu, se v besedilu nanje sklicujte takole (primer): (glej Tab. 5, na str. 32). Vsaka tabela mora imeti zaporedno številko, jasen naslov, enoto mere in po potrebi leto zajetja podatkov. Jasno mora biti, na katero področje oziroma teritorij se nanašajo podatki. Stolpci so po potrebi oštevilčeni. Pod tabelo mora biti naveden vir podatkov z navedbo strani.
Pri razlagi značilnosti, ki jih vsebuje tabela, ne navajajte ponovno številk iz tabele, ampak se nanje le sklicujte. Okrajšave besed morajo biti smiselne.
Slike in skice. Oblika slik in skic mora biti podobna tisti v tabelah. Naslov mora biti nad sliko, pod sliko pa mora biti naveden vir (podatkov). V osrednjem besedilu diplomske naloge morajo biti slike in skice manjše od A5 formata. V kolikor to ni možno, jih dajte v prilogo.
Simbolične oznake v tabelah ali slikah in okrajšave, morajo imeti legendo s polnim nazivom.
Priloge vsebujejo podrobne podatke, ki so praviloma zbrani v tabelarni prilogi za literaturo in viri. Mentor naj presodi umestnost, obseg in obliko priloge.
Jezik in čistopis. Odgovorni ste za jezikovno brezhibnost. Čistopis izdelka morate skrbno pregledati in odstraniti vse tipkarske napake. V primeru malomarne jezikovne ali tehnične izvedbe lahko komisija za zagovor zahteva čiščenje in prepis besedila ter ponovno vezavo.
V kolikor ste uporabili tujo literaturo, mora diplomsko delo imeti slovarček slovenskih prevodov tujih izrazov, ki so bili uporabljeni v besedilu in sicer: tuj izraz - slovenski prevod.
Dovoljen obseg diplomske naloge je 30-40 oštevilčenih str.
Izbor črk ni predpisan. Zahteva pa je, da je tekst čitljiv. (Priporočamo Times New Roman)
Velikost črk – Font 12.
Razmik med vrsticami – 1,2.
Robovi: levi rob 2,5 do 3 cm, desni rob 2 do 2,5 cm, zgornji rob 2 do 2,5 cm, spodnji rob 2,5 cm;
Številčenje strani: spodaj, v sredini; uvod je prva številčena stran, literatura/viri pa zadnja številčena stran;
Struktura naloge:
Zahvala, če jo študent želi Povzetek (75-100 besed) in ključne besede (če želite, povzetek napišite tudi v angleščini) Kazalo Uvod – prva številčena stran Teoretični del Praktični ali empirični del Sklepi Literatura Viri – zadnja številčena stran Priloge
4
Po soglasju mentorja, da je diplomsko delo vsebinsko primerno za zagovor, pripravite končno verzijo diplomskega dela.
Način oddaje diplomskega dela v referatu:
Diplomsko delo mora biti vezano v platno poljubne barve. Na zunanji naslovni strani (platnicah) je z zlatimi črkami natisnjeno
(zgoraj v sredini)
B2 d.o.o.
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
( v sredini)
DIPLOMSKO DELO
(v spodnjem desnem kotu)
IME in PRIIMEK kandidata
Prvi notranji beli list je prazen.
Prva naslednja stran, to je notranja naslovna stran, ima enako besedilo in razpored, kot je navedeno za zunanjo naslovno stran, z dodanim naslovom diplomskega dela pod besedilom DIPLOMSKO DELO. V spodnjem levem kotu je treba napisati kraj (obvezno se vpiše Ljubljana, Maribor ali Portorož), mesec in leto izdelave. Imena mentorja in zahvale se ne piše na naslovnih straneh.
Na hrbtni strani notranje naslovne strani mora biti podpisana izjava o avtorstvu, zapisan priimek in ime mentorja ter navedenimi morebitnimi zadržki glede javne dostopnosti diplomske naloge (npr. tajnost podatkov podjetja, tajnost podatkov pred sprejetjem zakona). V kolikor obstajajo morebitni zadržki glede javne dostopnosti diplomskega dela, mora študent priložiti tudi pisno prošnjo za omejitev dostopnosti svojega diplomskega dela, ki ji predloži ustrezna dokazila (glej vzorec).
IZJAVA
Študent/ka ________________________________ izjavljam, da sem avtor/ica te diplomske naloge, ki sem jo
napisal/a pod mentorstvom________________________ in dovolim objavo diplomske naloge na spletnih
straneh B2 Višje strokovne šole.
V Ljubljani, dne____________________ Podpis: _______________________________
Pri oblikovanju diplomskega dela v tiskani obliki vam pomaga in svetuje strokovna delavka v referatu. Za pravilno obliko diplomskega dela na elektronskem mediju pa je zagotovljena pomoč strokovno usposobljene osebe.
V pomoč strokovno usposobljene osebe sodi svetovanje študentu o pravilni obliki diplomskega dela na elektronskem mediju, pripravljenem za on line objavo. Po pomoč se lahko obrnete na elektronski naslov: brigita.hvala@b2.eu oz. na telefon štev.: 02 2345 288.
Študenti ste odgovorni za identičnost tiskane verzije diplomskega dela in verzije na elektronskem mediju.
5
Po pregledu in po vnosu morebitnih popravkov lahko posredujete diplomsko delo v razmnoževanje in vezavo. V referatu dobite vse potrebne obrazce za oddajo diplomskega dela za zagovor. Diplomsko delo predložite v referatu v dveh vezanih izvodih ter na CD-u.
Študenti oddate diplomsko delo na elektronskem mediju v Wordovi datoteki brez virusov. Na nalepki na CD-ju navedite naslednje podatke: priimek in ime avtorja, naslov diplomskega dela ter mesec in leto predložitve diplomskega dela.
Po uspešnem zagovoru diplomskega dela se tiskane verzije razdelijo: en izvod dobi mentor, en izvod ter verzijo na elektronskem mediju pa prejme knjižnica B2.
---------------------------------------------
Še nekaj tehničnih navodil in opozoril pri izdelavi diplomskih del:
pravočasno prijavite temo diplomskega dela;
natančno preberite ustrezen pravilnik;
priloga, ki je dodana za viri naj bo številčena od 1 dalje;
tekst naj teče od uvoda do vključno sklepa brez nepotrebnih polpraznih strani;
tekst naj bo tudi desno poravnan;
razmnoževanje/print: obvezno enostransko;
vezava: platno poljubne barve;
preverite ali so vsi vezani izvodi v redu.
V primeru, da imate težave, probleme ali ste v dvomih pri izdelavi diplomskega dela, se vedno lahko osebno obrnete na strokovne sodelavke, ali pokličete v referat (telefon: 01 2444 210 – Katja Kranjc in 02 2345 286 – Jarmila Hojs).

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli